Najbolj zdravi ljudje na svetu ne obiskujejo fitnesa

Karmen Jordan
-
0
Najbolj zdravi ljudje na svetu ne obiskujejo fitnesa

Znano je, da je redna telesna aktivnost eden izmed temeljev dobrega zdravja, s čimer se poveča možnost za daljše življenje. Vendar pa ob misli na telesno aktivnost številni pomislijo predvsem na dejavnosti, kot sta na primer vadba v fitnesu ali obiskovanje vodene vadbe. Brez tovrstnih aktivnosti imajo tako občutek, da »ne morejo telovaditi«, posledično pa praktično popolnoma zanemarijo gibanje. Takšen pogled na telesno aktivnost seveda ni najbolj smiseln – še posebej ob upoštevanju dejstva, da se tudi najbolj zdravi ljudje na svetu, ki pogosto dočakajo častitljivo starost, večinoma ne zanašajo na fitnes, ampak poskrbijo, da je gibanje neločljivo prepleteno z njihovim vsakdanom.

»Modre cone« – območja z nadpovprečno življenjsko dobo

Kaj je skrivnost dolgega življenja in dobrega zdravja? Dan Buettner je temu vprašanju posvetil precejšen del svoje kariere. Leta 2005 je objavil znameniti prispevek v reviji National Geographic, v katerem je popisal navade ljudi, ki živijo na območju t. i. modrih con. Gre za pet območij, kjer ljudje pogosto dočakajo nadpovprečno visoko starost, in sicer so to: Sardinija (Italija), Okinawa (Japonska), Nikoya (Kostarika), Ikaria (Grčija) in Loma Linda (ZDA, Kalifornija). Kot je ugotovil Buettner, razlog, zaradi katerega so prebivalci na teh območjih nadpovprečno zdravi, med njimi pa je tudi nadpovprečno veliko stoletnikov, ni preprosto dobra genetika ali kaj podobnega. Zdi se, da je tisto bistveno, kar druži »modre cone«, predvsem dvoje: ljudje se povečini zelo zdravo prehranjujejo, pri čemer predstavljajo velik delež njihove prehrane živila rastlinskega izvora, obenem pa gre za ljudi, ki se gibajo ves dan po malem. Namesto da bi na primer večino dneva presedeli, nato pa posvetili uro ali dve intenzivnemu treningu v fitnesu, je gibanje vpeto v siceršnji način življenja. 

Sprehod s psom je lahko oblika rekreacije

Fitnes ima določene prednosti, a ne omejujte telesne aktivnosti le na določen del dneva

Ali torej vse to pomeni, da se morate odpovedati obiskovanju fitnesa in podobnim aktivnostim, če želite biti zdravi? Seveda ne. Vadba v fitnesu ima zagotovo določene prednosti. Za ljudi, ki želijo doseči zelo specifične cilje, povezane s telesno pripravljenostjo oziroma mišično maso, pa je lahko celo nujna. Poleg tega vadba v fitnesu marsikoga dodatno motivira. Če smo obkroženi z ljudmi, ki si prizadevajo za podobne cilje, obstaja namreč večja verjetnost, da bomo tudi sami bolj motivirani na svoji poti. Prostori, kot je fitnes, so zagotovo še posebej pomembni tam, kjer na voljo ni dovolj površin za (varno) telesno aktivnost na prostem. Vendar pa je po drugi strani prav tako pomembno, da telesne aktivnosti ne dojemate kot nekaj, čemur je namenjen zgolj krajši čas dneva ali tedna – in da telovadbe ne pogojujete s tem, ali so pogoji »idealni« ali ne.

Pogoji, ki spodbujajo k zdravim navadam – ključ do pozitivnih sprememb

Smiselno je torej, da postane gibanje vaš način življenja, ne le občasna aktivnost v »namenskih prostorih«. Ena izmed ugotovitev Dana Buettnerja je sicer bila, da to pogosto ni odvisno le od moči naše volje, ampak lahko tudi okolica močno vpliva na naše vsakodnevne navade. Na območju »modrih con« naj bi bili namreč pogoji takšni, da spodbujajo ljudi k rednemu gibanju in drugim zdravim navadam. To spoznanje je bilo povod za Buettnerjevo odločitev za projekt, s katerim poskuša poustvariti »modre cone« na drugih območjih. V ameriškem mestu Albert Lea, ki je prišlo na vrsto najprej, so na primer dodali pločnike in kolesarske steze ter prebivalcem olajšali dostop do zdrave prehrane. Rezultat? Ljudje so začeli precej več hoditi, povprečna telesna teža prebivalstva je upadla, zmanjšal pa se je celo odstotek kadilcev.

Preberite tudi: Razveseljiva novica: redno gibanje v srednjih letih prinaša odpustek za neaktivnost v mladosti!

Kako pogosto si je priporočljivo umivati lase?

Karmen Jordan
-
0
Kako pogosto si je priporočljivo umivati lase?

Zdi se, da je skorajda nemogoče podati univerzalno pravilo glede tega, kako pogosto si je smiselno umivati lase. Vendar pa lahko kljub temu izluščimo nekaj ključnih dejavnikov, od katerih je odvisen optimalen razmik med posameznimi pranji. Hkrati pa obstaja tudi nekaj koristnih trikov za tiste, ki bi želeli nekoliko podaljšati čas med enim in drugim umivanjem las oziroma vsaj zmanjšati potrebo po pogosti uporabi šampona.

Od česa vse je odvisen priporočen čas med posameznimi pranji las?

Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na to, kako pogosto si je smiselno prati lase, je seveda količina maščobe, ki jo proizvajajo lojnice na vašem lasišču. Ta pa je odvisna od zelo različnih vplivov. Na to, kako hitro/počasi se nam mastijo lase, med drugim vplivajo genetika, starost, spol, okoljski vplivi in hrana, ki jo uživamo. Pri ljudeh, ki so imeli v mladosti hude težave z nadpovprečno hitrim maščenjem las, se tako situacija s staranjem pogosto umiri. Nujno je, da temu prilagodite tudi pogostost umivanja las – če boste ohranili navade iz mladosti, lahko pride do pretirane izsušitve lasišča in las.

Čeprav naj bi se nekaterim ljudem lasje zares mastili tako hitro, da jih je smiselno umivati vsakodnevno, pa po mnenju strokovnjakov pri večini ni potrebe za to. V povprečju zadostuje pranje vsakih nekaj dni, nekateri pa si lahko privoščijo celo daljše razmike. Tu je marsikaj odvisno od tipa las. Če so vaši lasje ravni in tanki, jih morate praviloma umivati nekoliko pogosteje kot ljudje z zelo gostimi in valovitimi ali skodranimi lasje. Še več: maščoba lahko poskrbi za precej lepše, bolj definirane kodre.

Umivanje las kako pogosto

Upoštevati je treba tudi telesno aktivnost osebe – če se močneje preznojite, lahko znoj povzroči širjenje maščobe navzdol po lasu, zato so lasje precej hitreje videti mastni in nečisti, obenem pa se lahko razvije tudi neprijeten vonj. Podoben učinek ima tudi dolgotrajno nošenje pokrivala ali čelade. Poleg tega lahko na čistočo in s tem potrebo po pranju las vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so na primer prah in različne vrste umazanije, ki se oprimejo lasu. Pozabiti pa ne moremo niti na izdelke za oblikovanje pričeske. Če pogosto uporabljate tovrstne izdelke, to pomeni, da si boste morali tudi lase umivate precej pogosteje, kot bi bilo to potrebno sicer. Lasje se namreč tako hitreje mastijo, poleg tega pa obstaja večja nevarnost za razdraženo lasišče, prhljaj in podobne težave.

Znaki, da si lase umivate prepogosto

Prepogosto umivanje lase, še posebej če pri tem vedno uporabljate (agresiven) šampon, lahko vodi do poškodbe las. Šampon namreč pogosto odstrani tudi tanek zaščitni sloj maščob. Posledično pride do čezmerne izsušitve las in lasišča. Tveganje za tovrstne težave lahko nekoliko zmanjšate, če šampon nanesete izključno na lasišče in na korenine las, ne pa tudi na konice.

Kot že omenjeno, morate paziti tudi na to, da boste pogostost umivanja las pravočasno prilagodili morebitnim spremembam, povezanim s starostjo in drugimi dejavniki. Eden od možnih znakov prepogostega umivanja las pa je lahko med drugim tudi prhljaj.

S čim lahko nadomestimo šampon?

Ena možnost, kako podaljšati intervale med posameznimi pranji, je seveda suhi šampon. Ta bo namreč absorbiral presežek maščobe in tako poskrbel, da bodo lasje delovali nekoliko bolj sveže. Pri tem ni nujno, da suhi šampon kupite, saj si lahko pomagate tudi s sestavinami, kot sta koruzni škrob ali kakav.

Lase si lahko poskusite vsaj občasno oprati zgolj z vodo ali pa morda preizkusite naravne sestavine, kot je na primer soda bikarbona.  V zadnjem času zelo priljubljeno pa je tudi nadomeščanje šampona z balzami. V tem primeru torej balzam za lase uporabite podobno, kot bi sicer uporabili šampon.

Je 10.000 korakov na dan zares dober cilj?

Karmen Jordan
-
0
Je 10.000 korakov na dan zares dober cilj?

V zadnjih letih so postale naprave, namenjene stalnemu spremljanju telesne aktivnosti, zelo razširjene. S tem imamo v mislih predvsem t. i. športne oziroma pametne zapestnice. Te med drugim beležijo število korakov, ki jih naredite v posameznem dnevu. Najverjetneje ste že zasledili, da se kot dnevni cilj, ki naj bi ga dosegali, če želimo ostati zdravi in v dobri formi, pogosto omenja 10.000 korakov. Pa je to zares ustrezno merilo, ki velja za vse?

Zakaj prav ta številka?

Morda se sprašujete, zakaj se tako pogosto navaja prav številka 10.000. Pri tem ne gre za popolnoma naključno število korakov, ampak gre za številko, ki izvira iz japonske raziskave, izvedene že v 60. letih prejšnjega stoletja. Takrat so raziskovalci ugotovili, da naj bila skupna kalorična poraba povprečnega Japonca, ki naredi 10.000 korakov na dan, približno 3000 kalorij. Zaključek je torej bil, da naj bi bilo 10.000 korakov dnevno »zdravo povprečje«, priporočljivo za večino ljudi, ta številka pa se je ohranila vse do današnjih dni in se vmes seveda razširila tudi na druge predele sveta. Vendar pa so mnogi strokovnjaki prepričani, da lahko slepo sledenje temu cilju nemalokrat povzroči več škode kot koristi …

Pomembni tudi številni individualni dejavniki

Kaj so torej lahko potencialne težave, če za cilj preprosto vzamemo 10.000 korakov dnevno? Za nekatere ljudi naj bi bilo to mnogo preveč, še posebej za starejšo populacijo in za ljudi z določenimi boleznimi. Četudi hoja ne velja za intenzivno obliko telesne aktivnosti, pa je pri določanju dnevnih ciljev tudi pri tej dejavnosti smiselno upoštevati specifične omejitve posameznikov. Obenem je 10.000 korakov na dan težko univerzalni cilj zaradi dejstva, da pri tem ni upoštevana dolžina naših nog. Nekdo z daljšimi nogami, posledično pa z daljšim korakom, bo moral tako prehoditi precej daljšo razdaljo, da doseže 10.000 korakov, kot oseba, katere korak je krajši. Za nekatere je lahko tako 10.000 korakov na dan preveč, za druge pa premalo.

Hoja za zdravje

Raziskave dokazujejo, da določanje univerzalnega cilja ni tako preprosto

O problematičnosti tega, da 10.000 korakov na dan dojemamo kot merilo dobrega zdravja, pričajo tudi različne raziskave. Ena izmed njih je bila lani objavljena v reviji JAMA Internal Medicine. Raziskovalci so analizirali podatke skoraj 17.000 žensk, katerih povprečna starost je bila 72 let. Ugotovili so, da je bila pri ženskah, ki so v povprečju naredile 4400 korakov na dan, verjetnost za smrt v naslednjih štirih letih za 40 odstotkov manjša kot pri posameznicah, ki so v povprečju naredile le približno 2700 korakov. (Pri tem je šlo seveda za ugotavljanje korelacije, ne vzročno-posledične povezave). Po drugi strani več kot 7500 korakov dnevno ni bilo povezanih z daljšo življenjsko dobo. Vendar pa so se pri tej številki pokazali nekateri drugi pozitivni učinki.

Posvetujte se s strokovnjaki, še posebej v primeru zdravstvenih težav

Vse to seveda še ne pomeni, da merilci telesne aktivnosti niso zelo koristen pripomoček, ki pripomore k temu, da se gibamo več, kot bi se sicer. Bistveno je predvsem to, da poiščemo individualne cilje, pri čemer vam lahko pomagajo trenerji, zdravniki, fizioterapevti in drugi strokovnjaki. Pri tem je treba upoštevati različne dejavnike, kot so vaša starost, trenutna telesna pripravljenost, telesna teža, morebitne bolezni ipd. Obenem pa morate paziti na to, da število korakov postopoma povečujete. Če se trenutno skorajda ne gibate, tako ni smiselno, da si kot cilj izberete 10.000 korakov na dan. Verjetno bo namreč to za vas prenaporno. Možna posledica pa je lahko tudi ta, da zaradi nerealističnega cilja povsem obupate nad redno telesno aktivnostjo.

Preverite tudi: Bosonoga hoja izboljšuje delovanje možganov

Nizek vnos flavonoidov povezan s povečano verjetnostjo za Alzheimerjevo bolezen

Karmen Jordan
-
0
Nizek vnos flavonoidov povezan s povečano verjetnostjo za Alzheimerjevo bolezen

Flavonoidi so skupina antioksidantov, ki imajo pomemben vpliv na naše zdravje. Kot so pred nedavnim odkrili znanstveniki iz raziskovalnega centra v Medfordu, ki se ukvarjajo z vplivi prehrane na staranje, naj bi bil zelo nizek vnos flavonoidov med drugim povezan celo s povečano nevarnostjo za Alzheimerjevo bolezen – vse bolj razširjeno diagnozo, ki velja za najpogostejši razlog za demenco.

Študija nastala na podlagi kar 20 let trajajočega zbiranja podatkov

Na žalost še nimamo povsem natančnih informacij o tem, kaj vse lahko vpliva na razvoj Alzheimerjeve bolezni. Vendar pa izsledki vse večjega števila študij kažejo, da ima najverjetneje pomemben vpliv tudi prehrana. Pogosto se izkaže, da je razširjenost Alzheimerjeve bolezni najmanjša na tistih področjih, kjer tipična prehrana ljudi vsebuje zelo veliko flavonoidov. Raziskovalci so se zato v okviru omenjene raziskave, ki je trajala kar 20 let, osredotočili predvsem na to skupino hranil, ki jih je mogoče najti v živilih, kot so jagodičevje in jabolka, pa tudi v nekaterih pijačah, na primer v zelenem čaju.

Možnost analize vnosa flavonoidov leta pred postavljeno diagnozo

V raziskavo je bil vključen 2801 prostovoljec. Raziskovalci so preverjali šestih različnih podtipov flavonoidov. Pri tem so si pomagali z vprašalniki, ki so jih morali izpolnjevati sodelujoči, in sicer približno vsaka 4 leta. Obenem so raziskovalci spremljali zdravstveno stanje prostovoljcev, ki so sodelovali v raziskavi, vključno z morebitnim razvojem Alzheimerjeve bolezni. Rezultati, do katerih so prišli s tema metodama, so ponudili vpogled v vpliv prehranjevalnih navad v  daljšem časovnem obdobju na zmanjševanje kognitivnih sposobnosti. Pri osebah, pri katerih se je razvila Alzheimerjeva bolezen oziroma demenca, so namreč lahko preverili, kakšen je bil vnos flavonoidov kar nekaj let pred to diagnozo.

Jagodičevje flavonoidi alzheimerjeva bolezen

Še posebej pomembni antocianini – flavonoidi v jagodičevju

Natančna analiza in primerjava zbranih podatkov je razkrila, da je bila verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni in sorodnih oblik demence najvišja prav pri tistih ljudeh, ki so uživali zelo malo flavonoidov, in sicer je šlo za od dvakrat do štirikrat večjo tveganje. Dvakrat večja verjetnost je bila povezana s flavonoli, eno izmed podvrst flavonoidov, ki jih lahko najdemo v živil, kot so na primer jabolka. Po drugi strani pa je nizek vnos antocianinov – flavonoidov, ki jih je največ v jagodičevju – predstavljal kar štirikrat večjo verjetnost za Alzheimerjevo in sorodne bolezni.

Kako je bil opredeljen »nizek« in »visok« vnos flavonoidov?

A kaj natančno sploh pomeni »nizek vnos« ali »visok vnos«, ko gre za flavonoide? Prvega so raziskovalci opredelili kot prehrano, ki ne vključuje jagodičevja ter zelenega čaja in v katero je v povprečju vključeno zgolj eno jabolko na mesec. Po drugi strani pa je bil visok vnos opredeljen kot vsaj 7,5 skodelice jagodičevja, 8 jabolk ali hrušk in približno 19 skodelic zelenega čaja na mesec. Ne gre torej za ogromne količine, kar pomeni, da je mogoče že z občasnim uživanjem teh živil pomembno vplivati na tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Časa za pozitivne spremembe prehranjevalnih navad imate najverjetneje še dovolj

Izsledki raziskave sicer ne dokazujejo vzročno-posledične povezave med vnosom flavonoidov in Alzheimerjevo boleznijo. A glede na to, da vsaj za zdaj še ni zdravila za to bolezen, je vsekakor zelo smiselno, da poskušamo s tovrstnimi spremembami čim bolj zmanjšati verjetnost za to diagnozo. Dobra novica pri tem je, da imajo lahko pozitiven vpliv tudi spremembe prehrane v poznejših življenjskih obdobjih. Nima torej smisla, da se prepričujete, da je že prepozno.

Preberite tudi: Užitne divje rastline – najprimernejša hrana za nas

Izvleček stevie naj bi pomagal pri zamaščenih jetrih

Karmen Jordan
-
0
Izvleček stevie naj bi pomagal pri zamaščenih jetrih

Število bolnikov z zamaščenimi jetri se naglo povečuje. Tako strokovnjaki predvidevajo, da bo že v bližnji prihodnosti prav ta težava glavni razlog za potrebo po presaditvi jeter. Raziskovalci zato pospešeno iščejo možnosti za učinkovito pomoč bolnikom s to diagnozo, ki ne bi zahtevala drastičnih operativnih posegov. Kot so ugotovili pred nedavnim, bi se lahko odgovor skrival v stevii – rastlini, iz katere se pridobiva ena najbolj priljubljenih vrst naravnih sladil, ki se uporabljajo kot nizkokalorična oziroma brezkalorična zamenjava za sladkor …

Zamaščena jetra težava, ki je vse bolj razširjena tudi med otroki in mladostniki

Za zamaščena jetra se uporablja tudi izraz nealkoholni steatohepatitis oziroma nealkoholna maščobna jetrna bolezen. O tem pojavu lahko govorimo, ko delež maščobe v naših jetrih doseže oziroma preseže 5 odstotkov. Dve potencialni tveganji, ki sta povezani z zamaščenimi jetri, sta jetrna ciroza in rak. Težko je sicer opredeliti en sam vzrok, ki privede do zamaščenosti jeter. Običajno gre namreč za sklop različnih dejavnikov oziroma razlogov, med katere sodita tudi povišana telesna teža in čezmerno uživanje sladkorja. Ob tem je še posebej zaskrbljujoče, da se s težavo spopada tudi vse večji delež otrok in mladostnikov.

Pod študijo, ki jo predstavljamo tokrat, so se tako podpisali prav raziskovalci, ki delujejo v okviru pediatrične bolnišnice, in sicer je šlo za pediatrično bolnišnico v Los Angelesu. Glede na ugotovitve raziskovalcev je mogoče sklepati, da bi bilo lahko mogoče z izvlečki stevie doseči občutno zmanjšanje markerjev zamaščenih jeter.

Stevia za zamaščena jetra

Stevia se je odrezala precej bolje kot sukraloza – sintetični nadomestek za sladkor

Stevia je sicer naravno sladilo »brez kalorij«, vendar pa je po drugi strani precej bolj sladka od sladkorja. Znano je, da je prav previsok vnos sladkorja eden glavnih dejavnikov tveganja za poškodbo jeter. Tako se zdi zamenjava sladkorja z bolj zdravimi alternativami zelo smiseln preventivni ukrep, ki zmanjša nevarnost za različne jetrne bolezni. Vendar pa je raziskovalce tokrat zanimalo predvsem to, ali lahko stevia pomaga tudi v primeru, da se je bolezen zamaščenih jeter že razvila. Ko so raziskovalci primerjali učinke stevie z učinki sukraloze, se je izkazalo, da so bili rezultati pri stevii precej boljši. Sukraloza je sicer prav tako priljubljena oblika sladila oziroma neenergijskega nadomestka za sladkor, le da gre tu za sintetično sladilo. Uporaba sukraloze namesto sladkorja ima sicer lahko določene pozitivne učinke na trebušno slinavko, vendar pa so raziskovalci ugotovili, da sukraloza nima pomembnejšega vpliva na zdravje jeter.

Za pozitivne učinke ni nujna izguba odvečnih kilogramov

Sodeč po ugotovitvah strokovnjakov iz losangeleške pediatrične bolnišnice ima stevia pomembno vlogo pri zniževanju ravni glukoze v krvi in pri povečanju občutljivosti celic na inzulin. Obenem pa lahko tudi neposredno vpliva na markerje, ki opozarjajo na zamaščena jetra. Med drugim lahko izvlečki stevie pomagajo pri zmanjšanju količine maščobe in pri preprečevanju nastajanja brazgotin na jetrih. Pri tem je še posebej zanimivo, da so tovrstni učinki neodvisni od morebitnih sprememb telesne teže.

Naslednji korak so klinična testiranja

Raziskovalci domnevajo, da naj bi bili opisani vplivi povezani predvsem z zmanjšanjem oksidativnega stresa in spremembami, povezanimi s črevesno floro oziroma z bakterijami v črevesju. Ugotovitve sicer zahtevajo dodatno preverjanje oziroma klinična testiranja. A za zdaj vse kaže, da bi imela lahko stevia pomembno vlogo pri spopadanju z zamaščenimi jetri. Zanimivo bo torej spremljati, kaj bodo pokazala klinična testiranja pri mladostnikih s to težavo, ki so se že začela.

Preberite tudi: Zamaščena jetra: od vzrokov do zdravljenja ter preventive

Mami 4 otrok oprostil plačilo najemnine in jo presenetil z zalogo hrane

Karmen Jordan
-
0
Mami 4 otrok oprostil plačilo najemnine in jo presenetil z zalogo hrane

Pandemija ni prinesla zgolj strahov, povezanih z zdravjem, ampak je številne pahnila tudi v hudo ekonomsko stisko. V nekaterih državah je precej dobro poskrbljeno za pomoč prebivalstvu, spet v drugih pa sistemskih rešitev, ki bi naslavljale ta vidik koronakrize, praktično ni. Ena največjih težav, s katero se te dni spopadajo mnogi, je plačilo najemnine. Tako marsikomu grozi prisilna izselitev, ki lahko seveda pomeni tudi brezdomstvo. Mama štirih otrok, ki živi v ameriški zvezni državi Michigan, se je pred nedavnim znašla v podobni stiski. Ni namreč vedela, kje bo našla denar za plačilo najemnine. Vendar pa jo je nato najemodajalec sam od sebe presenetil z velikodušno gesto …

Ponudba, ki je prišla kot dar z neba …

Zgodba, ki je zaokrožila po družbenih omrežjih, je v hipu pritegnila ogromno pozornosti. Omenjena ženska je namreč na Facebooku opisala, kako jo je moški, ki ji oddaja stanovanje, poklical in ji povedal, da ji ni treba skrbeti glede najemnine. A ne le to – obenem jo je vprašal, ali ima njena družina na zalogi dovolj hrane. Najemojemalka mu je povedala, da bo morala verjetno kmalu v trgovino, saj hrane počasi zmanjkuje. Klicu je kmalu sledilo sporočilo, v katerem ji je najemodajalec sporočil, naj stopi do vhodnih vrat. Ko jih mama štirih otrok odprla, je sledilo veliko presenečenje. Pred vrati jo je namreč čakal kup hrane, ki sta jo najemodajalec in njegova žena kupila za njeno družino. Del paketa pa je bila celo zaloga plenic. Ženska je svoji objavi priložila tudi fotografijo tega prijetnega presenečenja.

Zgodba najemnina
Foto: Facebook

Številno najemniki si želijo, da bi najemodajalci tudi njih presenetili s podobno gesto

Ne gre sicer za edino tovrstno zgodbo v preteklih tednih. Mnogi najemodajalci so se namreč odločili, da najemnikom za določeno obdobje odpišejo ali zmanjšajo najemnino. Nekateri so to storili brez posebnega izpostavljanja, spet drugi so svojo odločitev delili tudi na družbenih omrežjih – predvsem v želji, da bi to spodbudilo tudi druge najemodajalce, da pomagajo, če jim njihovo finančno stanje to dopušča. Nathan Nichols, eden izmed najemodajalec, ki so se javno izpostavili, je ob tem je pojasnil, da se zaveda, da so njegovi najemniki večinoma zaposleni v storitvenem sektorju, kjer delo na daljavo pogosto preprosto ni mogoče. Ob tem poudaril, da ima lahko huda finančna negotovost še posebej negativen vpliv na otroke. Tudi njegovo objavo, v kateri je pozival najemodajalce, naj storijo podobno kot sam, je delilo ogromno ljudi. Pojavilo se je tudi ogromno komentarjev najemnikov, ki so razočarano ugotavljali, da od svojih najemodajalcev ne morejo pričakovati česa podobnega.

Zgodba
Foto: Facebook

Najemodajalci poudarjajo, da je marsikdo izmed njih prav tako v precejšnji stiski

Pričakovano pa se je oglasilo tudi kar nekaj najemodajalcev, ki so zapisali, da bi sicer z veseljem pomagali, vendar so se zaradi pandemije tudi sami znašli v veliki finančni stiski. Ob tem se je avtor objave ponovno javil in opozoril, da težko presojamo situacijo drugih in da je popolnoma razumljivo, da si nekateri najemodajalci tega ne morejo privoščiti. Gre torej za kompleksno problematiko, sestavljeno iz različnih osebnih zgodb – tako zgodb najemnikov kot najemodajalcev. Čeprav je po eni strani pohvalno, da tisti, ki to zmorejo, v teh dneh nekoliko olajšajo življenje ljudem, ki najemajo njihova stanovanja, pa so odzivi, ki jih sprožijo tovrstne objave, dober pokazatelj tega, da zgolj »dobrodelnost« ne bo zadostovala pri spopadanju s posledicami ekonomske krize, ki jo je povzročila pandemija.

Ali lahko polna Luna zares vpliva na nas?

Karmen Jordan
-
0
Ali lahko polna Luna zares vpliva na nas?

Luna, še posebej polna luna, že od nekdaj vznemirja človeško domišljijo. Številna ljudstva so v Luni videla nekakšno božanstvo, ki so ga častili v okviru posebnih obredov. Obenem so mnogi verjeli, da gre za nebesno telo, ki ima pomemben vpliv na naše zdravje in počutje. Ko je postalo s pomočjo znanosti jasno, da lahko polna Luna vpliva na številne procese na Zemlji, med drugim tudi na plimovanje morja, se je pojavilo vprašanje, ali je morda vendarle mogoče, da polna Luna vpliva tudi na nas. Koliko resnice je torej v tovrstnih verovanjih? Obstaja morda znanstvena podlaga, ki bi dokazovala vpliv Lune na človeško razpoloženje in zdravje?

Polna Luna – krivka za težave s spanjem?

Eno najbolj razširjenih prepričanj, povezanih s t. i. polno Luno, torej eno izmed Luninih men oziroma faz, je, da negativno vpliva na naš spanec. V obdobju polne Lune naj bi tako mnogi ljudje spali precej slabše kot običajno. Dokazov, ki bi potrjevali to prepričanje, sicer ni na pretek, vendar pa obstaja nekaj zanimivih študij, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da vpliv Lune na kakovost spanja vendarle ni popolnoma zanemarljiv. Tovrstno povezavo je na primer mogoče razbrati iz izsledkov študije, ki je bila leta 2014 objavljena v reviji Sleep Medicine.

Polna luna in težave s spanjem

Raziskovalci so takrat ugotovili, da so sodelujoči (bilo jih je 319) najtežje zaspali prav v obdobju, ko je bila polna Luna, obenem pa je bil njihov spanec takrat najmanj globok. Sklepali bi sicer lahko, da je za tovrstne težave kriva svetloba – in da bi se lahko rešitev skrivala v dobrih senčilih za okna ali debelejših zavesah. Vendar pa je analiza, ki jo je leto prej pripravil švicarski raziskovalec Christian Cajochen s svojimi sodelavci, razkrila, da niti spanje v popolnoma zatemnjeni sobi brez oken ne vpliva na razlike, ki se pojavijo v obdobju polne Lune, če to obdobje primerjamo s spanjem med drugimi Luninimi menami.

Luna in menstrualni cikli

Zaradi dejstva, da je trajanje povprečnega menstrualnega cikla podobno trajanju enega Luninega cikla, se je razvilo tudi prepričanje, da lahko Luna vpliva na menstruacijo in s tem tudi na ovulacijo in plodnost pri ženskah. Tako lahko še danes zasledimo nasvete za lažjo zanositev s pomočjo upoštevanja Luninih faz. Pojavljajo pa se celo raziskave o vplivu časa zanositve glede na polno Luno na biološki spol otroka. Vendar pa gre večinoma za manjše raziskave, katerih metodologija ni pretirano zanesljiva. Upoštevati je treba tudi to, da je stalni 28-dnevni menstrualni cikel precej redek – pri večini žensk prihaja do vsaj nekajdnevnega odstopanja. Tako je težko govoriti o usklajenosti Lune in menstrualnih ciklov.

Polna Luna in duševno zdravje

Najverjetneje ste že slišali trditve, da naj bi polna Luna vplivala tudi na naše duševno zdravje. V tem obdobju naj bi postal marsikdo precej bolj agresiven kot sicer. To prepričanje izvira iz starih folklornih verovanj, sodobna znanost pa zanj ne ponuja pravih dokazov. Obstajajo celo raziskave, ki neposredno ovržejo prepričanje o tem, da polna Luna povečuje agresivnost pri ljudeh. Po drugi strani je sicer mogoče najti nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da v obdobju polne Lune pogosto naraste število hospitalizacij v psihiatričnih bolnišnicah.

Vendar pa tovrstnih raziskav ni dovolj, da bi bilo mogoče govoriti o statistično pomembni korelacijami med polno Luno in težavami z duševnim zdravjem. A glede na to, da Luna v marsikom vzbuja radovednost, je mogoče pričakovati, da se bodo v prihodnje tudi v okviru tega področja izvajale nove raziskave. Večji vzorci in natančnejša metodologija, s pomočjo katere bi bilo mogoče izključiti naključno sovpadanje, bi lahko morda prinesli nove vpoglede v razmerje med Luno in našim razpoloženje oziroma duševnim zdravjem.

Preberite tudi: Ali tudi vas “trka luna”? Preverite, kako polna luna vpliva na naše počutje

Vnetje mehurja: Kako ga hitro pozdravimo?

Karmen Jordan
-
0
Vnetje mehurja: Kako ga hitro pozdravimo?

Vnetje mehurja, najpogostejša oblika vnetja sečil, je težava, s katero se še posebej pogosto spopadajo ženske. V večini primerov gre na srečo le za akutno težavo, včasih pa lahko govorimo tudi o kroničnih, stalno ponavljajočih se vnetjih.

Ključni poudarki:

  • Vnetje mehurja najpogosteje povzroča bakterija E. coli, ki vstopi skozi sečnico in se razmnoži v mehurju.
  • Simptomi vključujejo pekoč občutek pri uriniranju, pogosto uriniranje, moten urin in pritisk v spodnjem delu trebuha.
  • Zdravljenje običajno vključuje antibiotike, pri kroničnih vnetjih pa se uporabljajo tudi uroantiseptiki.
  • Naravna pomoč vključuje pitje brusničnega soka, koprivnega čaja, soka iz zelene in čaja iz peteršilja.

Kaj je krivo za vnetje mehurja?

Najpogostejših krivec za vnetje mehurja je bakterijska okužba. V določenih primerih – predvsem pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom – je sicer lahko vnetje mehurja tudi posledica glivične okužbe. Če so vzrok za vnetje bakterije, pride do okužbe večinoma tako, da bakterija (običajno je to E. coli) v telo vstopi skozi sečnico, po kateri nato doseže mehur. Kadar se bakterije oprimejo stene mehurja in se začnejo hitro množiti, jih telo ne more učinkovito odstraniti z urinom, posledica tega pa je okužba oziroma vnetje.

Povečano tveganje za okužbe pri ženskah je povezano predvsem s krajšo sečnico v primerjavi z moškimi, zato bakterije lažje dosežejo mehur. Vendar pa se z leti povečuje tudi nevarnost za tovrstne težave pri moških, kar je običajno posledica povečevanja prostate.

Pomoč pri vnetju mehurja

Najpogostejši znaki in simptomi vnetja mehurja

Tipični simptomi, ki se pojavljajo, ko imamo vnetje mehurja, so bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem, pogosta potreba po uriniranju (čeprav morda iz sebe spravite le nekaj kapljic), moten urin nenavadnega vonja, spremenjena barva urina, pritisk v spodnjem delu trebuha in bolečina v ledvenem predelu. Slednja je sicer lahko znak, da se je okužba razširila tudi na ledvice, kar je lahko zelo nevarno, zato je pomembno, da čim prej poiščete zdravniško pomoč.

Klasična oblika zdravljenja so antibiotiki

Najbolj zanesljiva metoda za potrditev vnetja oziroma okužbe mehurja je analiza vzorca urina. Naprednejši testi omogočajo, da se ugotovi tudi to, katera bakterija natančno je kriva za težave. Če je v ozadju vnetja mehurja resnično bakterijska okužba, so seveda najočitnejša izbira za zdravljenje antibiotiki, ki običajno poskrbijo, da simptomi izginejo že v približno 48 urah. V primeru zelo hudih bolečin pa vam lahko zdravnik predpiše tudi protibolečinska sredstva.

“Pri obravnavi kroničnih vnetij se uporabi antibiotikov izogibamo, saj jih predpisujemo le v nujnih primerih in za zelo kratko obdobje,” nam pojasni prim. Tatjana Erjavec, dr. med. “Osebe, ki spadajo v rizično skupino in so nagnjene k pogostim ter težjim vnetjem, prejmejo stalno zaščito. Vendar ta ne vključuje antibiotikov, temveč uroantiseptike – posebne snovi, ki pomagajo preprečevati razmnoževanje bakterij v sečilih, vendar nimajo širšega sistemskega antibakterijskega učinka na organizem.“

Naravna pomoč pri vnetju mehurja

Za hitrejše premagovanje okužbe, kakršna je vnetje mehurja, so smiselni tudi nekateri dopolnilni ukrepi. Zelo pomembno je, da poskušate popiti čim več tekočine, saj se bo telo tako lažje znebilo bakterij. Vendar pa se pri tem izogibajte kofeinskim napitkom in umetnim sladilom, predvsem zaradi dejstva, da gre za snovi, ki lahko dodatno razdražijo mehur.

Brusnice za vnetje mehurja
Brusnice so ena izmed prvih izbir za naravno zdravljenje vnetja mehurja.

Verjetno najbolj znana naravna pomoč pri spopadanju z vnetjem mehurja so brusnice. Tako je priporočljivo, da si večkrat dnevno privoščite brusnični sok ali izbrani napitek iz brusnic. Tovrstni napitki niso koristni le zaradi dejstva, da gre za tekočino, ampak lahko brusnice neposredno pomagajo v boju z bakterijami v mehurju.

Pomagajo pa lahko tudi drugi napitki z diuretičnimi učinki, ki torej spodbujajo hitrejše izločanje urina iz telesa. Med takšne napitke na primer spadajo koprivni čaj, sok iz zelene in čaj iz peteršilja. Vse to so namreč rastline, ki so znane kot odlični naravni diuretiki. Če potrebujete predvsem naravno pomoč pri bolečinah, povezanimi z vnetjem mehurja, pa vam svetujemo, da si pomagate s toplimi obkladki oziroma s termoforom, ki ga položite na spodnji del trebuha. Rastline, ki naj bi pozitivno vplivale pri vnetjih mehurja so tudi vednozeleni gornik ter ameriški slamnik, ki podpirata in krepita obrambo našega telesa, da se lažje brani pred bakterijami in virusi.

Kaj še lahko naredimo, da težave čim prej minejo?

  • Pijemo dovolj tekočine (najmanj 2 – 3 litre dnevno)
  • Na predel mehurja položimo termofor ali grelno blazino
  • Ne uživamo alkohola, kave, sladkih in gaziranih pijač ter napitkov iz citrusov
  • Redno praznimo mehur in nikakor ne zadržujemo urina

Preprečimo vnetje mehurja

Imate težave, da se vnetje mehurja kar naprej ponavlja? Najpomembnejši preventivni ukrepi, s pomočjo katerih je mogoče zmanjšati tveganje za tovrstne težave, so pitje zadostnih količin tekočine (vključno z rednim uživanjem brusničnega soka), izogibanje odišavljenim dnevnim vložkom in podobnim intimnim izdelkom, nošnja bombažnega perila, ki ne sme biti preohlapno, in zamenjava kopeli s prhanjem. Za ženske je poleg tega zelo pomembno, da poskušate po vsakem spolnem odnosu čim prej urinirati in da po uriniranju vedno upoštevate pravilno smer brisanja.

Preberite tudi: Brusnice – super živilo in zdravilo za sečila iz narave

Viri in literatura

Elektromagnetna polja – pot do boljšega duševnega zdravja?

Karmen Jordan
-
0
Elektromagnetna polja – pot do boljšega duševnega zdravja?

Raziskovalci se že več desetletij ukvarjajo z vprašanjem različnih možnosti uporabe elektromagnetnih polj v okviru medicine. Elektromagnetna terapija se je začela tako na določenih področjih vse bolj uveljavljati kot komplementarna metoda za blaženje različnih zdravstvenih simptomov in za spopadanje z določenimi kroničnimi boleznimi.

A če je mogoče reči, da so učinki elektromagnetne terapije na telesno zdravje relativno dobro raziskani, to ne velja nujno za učinke na duševno zdravje. Vendar pa se povečuje tudi zanimanje za podrobnejše raziskovanje te povezave. Hkrati pa se na tržišču pojavljajo izdelki, kot je Hapbee – nekakšen elektromagnetni obroč, ki si ga nadenete okoli vratu in s pomočjo katerega naj bi bilo mogoče neposredno vplivati na razpoloženje …

Elektromagnetna terapija kot alternativna metoda zdravljenja

Odkritja, da lahko magnetna polja vplivajo na določene biološke procese v našem telesu, so znanstvenike privedla do testiranja učinkov »umetno ustvarjenih« magnetnih polj, ki jih je mogoče ustvariti s pomočjo različnih naprav. Tovrstne raziskave so bile sicer običajno povezane predvsem z boleznimi, kot so na primer rakava obolenja. Med področja, kjer lahko najpogosteje zasledimo uporabo elektromagnetne terapije, pa denimo sodijo še blaženje simptomov artritisa, lajšanje kroničnih bolečin in pospeševanje celjenja ran.

Elektromagnetna polja zdravljenje

Pri tem je zanimivo, da se elektromagnetna terapija ne uporablja le v medicini, ampak tudi v veterini. Raziskovalci so ugotovili, da je mogoče s pomočjo elektromagnetnih polj v določenih primerih sprožiti zelo podoben biološki odziv kot v primeru zaužitja zdravila. To je seveda med drugim vodilo do vprašanja, ali lahko magnetna polja pomagajo tudi pri nadomestitvi zdravil, kot so antidepresivi …

Obroč ustvari magnetno polje, za spremembe nastavitev pa se uporablja posebna aplikacija

Na začetku omenjeni ovratni obroč Hapbee velja za enega prvih poskusov aplikacije ugotovitev, povezanih z vplivom magnetnih polj na biološke procese, na področje duševnega zdravja. Obroč, ki si ga uporabnik nadene okoli vratu, posledično pa se okoli njega ustvari magnetno polje, je kombiniran z aplikacijo za pametne telefone. S pomočjo te aplikacije je mogoče izbrati specifično razpoloženje oziroma psihično stanje, ki je naš cilj v določenem trenutku. Tako se lahko na primer odločite za veselo razpoloženje ali pa za povečano zbranost. Še ena izmed možnosti pa je občutek zaspanosti. Obroč Hapbee naj bi se tako uporabljal tudi kot pomoč pri nespečnosti.

Od navdušenja in finančne podpore do opozoril o pomanjkanju znanstvenih dokazov

Podjetju, ki je razvilo obroč Hapbee, je uspelo s svojo inovacijo pritegniti ogromno pozornosti. Obenem pa je bilo zbiranje finančnih sredstev za realizacijo projekta zelo uspešno. Vse to je seveda razumljivo, saj so težave z duševnim zdravjem v porastu, zato vse več ljudi išče tisto »čudežno rešitev«, ki bi lahko prinesla olajšanje. Vendar pa so se po drugi strani oglasili tudi mnogi kritiki, ki poudarjajo, da (vsaj za zdaj) ni pravih dokazov za to, da lahko magnetno polje neposredno vpliva na razpoloženje. Čeprav po eni strani narašča število študij, ki potrjujejo pozitiven vpliv elektromagnetne terapije pri mnogih telesnih težavah, vključno z zelo resnimi boleznimi, pa strokovnjaki poudarjajo, da povezava med elektromagnetno energijo in duševnim zdravjem še ni zares raziskana.

Pri izdelkih, kot je ovratni obroč Hapbee, je torej potrebna previdnost, saj so lahko včasih marketinške obljube precej zavajajoče. Seveda pa to ne izključuje možnosti, da lahko elektromagnetno polje resnično pomaga pri težavah, kot je na primer depresija – in morda celo zmanjša potrebo po uporabi antidepresivov. Zanimivo bo torej spremljati, ali se bodo v prihodnje pojavile nove raziskave, povezane s temi učinki.

Kakšne bodo psihične posledice pandemije za zdravstvene delavce?

Karmen Jordan
-
0
Kakšne bodo psihične posledice pandemije za zdravstvene delavce?

Ljudje, zaposleni v zdravstvu, se praktično vsakodnevno srečujejo z zelo zahtevnimi primeri in s hudimi stiskami bolnikov. To lahko seveda tudi pri zdravstvenih delavcih sproži precejšnje psihične stiske. Čeprav gre torej po eni strani za ljudi, ki jim zahtevne delovne okoliščine niso tuje, pa naj bi aktualno dogajanje, povezano s covidom-19, vendarle predstavljalo tako unikatno situacijo, da je mogoče pričakovati porast duševnih motenj med zdravstvenimi delavci …

V anketi sodelovalo skoraj 6000 kitajskih delavk in delavcev, zaposlenih v zdravstvu

Dolgoročni psihični vpliv, ki ga bo imela pandemija na delavce, zaposlene v zdravstvu, je sicer trenutno še precej težko oceniti. Vendar pa je bilo že izvedenih nekaj raziskav, ki so bile osredotočene prav na to problematiko. Ena največjih je pred nedavnim objavljena preliminarna študija, pod katero so se podpisali kitajski raziskovalci. Gre torej za raziskavo, ki še ni zaključena, saj se Kitajska šele dobro pobira po dogajanju, ki se je začelo decembra lani.

Zdravstveni delavci

Na analizo dolgoročnih vplivov na zdravstvene delavce – ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu – bo torej treba še nekoliko počakati. Prvi del se je nanašal izključno na podatke, zbrane med 9. in 15. februarjem letos, in sicer s pomočjo spletnega vprašalnika, ki ga je rešilo 5393 ljudi, ki delajo v zdravstvu. Glavni cilj raziskave je bila ocena razširjenosti simptomov depresije in anksioznosti med zdravstvenim osebjem, obenem pa se je preverjalo še, ali je pandemija vplivala tudi na porast motenj spanja pri tej skupini. Pri tem so raziskovalci upoštevali tudi podporo, ki so jo imeli na voljo sodelujoči v raziskavi.

Še posebej pogosti simptomi depresije, opaziti pa tudi porast motenj spanca

Analiza zbranih podatkov je razkrila, da so se pri približno 5,9 odstotka sodelujočih pojavljali simptomi anksioznosti, simptomi depresije pa so bili še precej bolj razširjeni, saj je o njih poročalo 28 odstotkov zdravstvenih delavcev. Poleg tega je imelo skoraj 35 odstotkov sodelujočih težave s spanjem. Ob vsem tem se pojavlja tudi skrb, da bi lahko dogajanje pri marsikom povzročilo precejšnjo travmo, kar bi pomenilo porast posttravmatske stresne motnje med zaposlenimi v zdravstvu.

Pandemija

Množica dejavnikov, ki imajo lahko negativen vpliv na duševno zdravje

Ko gre za vprašanje psihičnega vpliva širjenja novega koronavirusa, so zdravstveni delavci zagotovo ena najbolj ogroženih skupin. To je seveda v prvi vrsti povezano s precejšnjo odgovornostjo, ki običajno pomeni ogromno stresa. Če k temu dodamo še povečano možnost za okužbo (in skrb glede tega, da bi z virusom okužili svoje bližnje), preobremenjenost zaradi zelo dolgih delovnikov in s tem povezano pomanjkanje spanja ter pogosto tudi pomanjkanje primerne zaščitne opreme in pripomočkov, potrebnih za zdravljenje okuženih bolnikov, je razumljivo, zakaj gre za rizično skupino, ko je v igri vprašanje duševnega zdravja. Tudi ljudje, ki se vsakodnevno srečujejo s tragičnimi zgodbami, namreč niso imuni na občutke strahu, nemoči in hude žalosti.

Poudarjanje nuje, da se zdravstvenim delavcev zagotovi ustrezna psihološka podpora

Mnogi strokovnjaki menijo, da bi moralo biti zaradi vsega naštetega poskrbljeno za boljšo psihološko podporo za zdravstvene delavce, ki so v prvi bojni liniji, ko gre za spopadanje s covidom-19. Navsezadnje so tudi rezultati raziskave, ki so jo izvedli kitajski strokovnjaki, razkrili, da so bili simptomi anksioznosti in depresije najmanj razširjeni med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so imeli na voljo največ podpore. Zagotavljanje ustrezne pomoči vsem, ki so zaposleni v zdravstvu, bi morala biti tako v tem trenutku vsekakor ena izmed prioritet.

Preberite tudi Okužena s koronavirusom je v komi rodila zdravo deklico

1...438439440...1.123Stran 439 od 1.123