Flavonoidi so skupina antioksidantov, ki imajo pomemben vpliv na naše zdravje. Kot so pred nedavnim odkrili znanstveniki iz raziskovalnega centra v Medfordu, ki se ukvarjajo z vplivi prehrane na staranje, naj bi bil zelo nizek vnos flavonoidov med drugim povezan celo s povečano nevarnostjo za Alzheimerjevo bolezen – vse bolj razširjeno diagnozo, ki velja za najpogostejši razlog za demenco.
Študija nastala na podlagi kar 20 let trajajočega zbiranja podatkov
Na žalost še nimamo povsem natančnih informacij o tem, kaj vse lahko vpliva na razvoj Alzheimerjeve bolezni. Vendar pa izsledki vse večjega števila študij kažejo, da ima najverjetneje pomemben vpliv tudi prehrana. Pogosto se izkaže, da je razširjenost Alzheimerjeve bolezni najmanjša na tistih področjih, kjer tipična prehrana ljudi vsebuje zelo veliko flavonoidov. Raziskovalci so se zato v okviru omenjene raziskave, ki je trajala kar 20 let, osredotočili predvsem na to skupino hranil, ki jih je mogoče najti v živilih, kot so jagodičevje in jabolka, pa tudi v nekaterih pijačah, na primer v zelenem čaju.
Možnost analize vnosa flavonoidov leta pred postavljeno diagnozo
V raziskavo je bil vključen 2801 prostovoljec. Raziskovalci so preverjali šestih različnih podtipov flavonoidov. Pri tem so si pomagali z vprašalniki, ki so jih morali izpolnjevati sodelujoči, in sicer približno vsaka 4 leta. Obenem so raziskovalci spremljali zdravstveno stanje prostovoljcev, ki so sodelovali v raziskavi, vključno z morebitnim razvojem Alzheimerjeve bolezni. Rezultati, do katerih so prišli s tema metodama, so ponudili vpogled v vpliv prehranjevalnih navad v daljšem časovnem obdobju na zmanjševanje kognitivnih sposobnosti. Pri osebah, pri katerih se je razvila Alzheimerjeva bolezen oziroma demenca, so namreč lahko preverili, kakšen je bil vnos flavonoidov kar nekaj let pred to diagnozo.
Še posebej pomembni antocianini – flavonoidi v jagodičevju
Natančna analiza in primerjava zbranih podatkov je razkrila, da je bila verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni in sorodnih oblik demence najvišja prav pri tistih ljudeh, ki so uživali zelo malo flavonoidov, in sicer je šlo za od dvakrat do štirikrat večjo tveganje. Dvakrat večja verjetnost je bila povezana s flavonoli, eno izmed podvrst flavonoidov, ki jih lahko najdemo v živil, kot so na primer jabolka. Po drugi strani pa je nizek vnos antocianinov – flavonoidov, ki jih je največ v jagodičevju – predstavljal kar štirikrat večjo verjetnost za Alzheimerjevo in sorodne bolezni.
Kako je bil opredeljen »nizek« in »visok« vnos flavonoidov?
A kaj natančno sploh pomeni »nizek vnos« ali »visok vnos«, ko gre za flavonoide? Prvega so raziskovalci opredelili kot prehrano, ki ne vključuje jagodičevja ter zelenega čaja in v katero je v povprečju vključeno zgolj eno jabolko na mesec. Po drugi strani pa je bil visok vnos opredeljen kot vsaj 7,5 skodelice jagodičevja, 8 jabolk ali hrušk in približno 19 skodelic zelenega čaja na mesec. Ne gre torej za ogromne količine, kar pomeni, da je mogoče že z občasnim uživanjem teh živil pomembno vplivati na tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
Izsledki raziskave sicer ne dokazujejo vzročno-posledične povezave med vnosom flavonoidov in Alzheimerjevo boleznijo. A glede na to, da vsaj za zdaj še ni zdravila za to bolezen, je vsekakor zelo smiselno, da poskušamo s tovrstnimi spremembami čim bolj zmanjšati verjetnost za to diagnozo. Dobra novica pri tem je, da imajo lahko pozitiven vpliv tudi spremembe prehrane v poznejših življenjskih obdobjih. Nima torej smisla, da se prepričujete, da je že prepozno.
Preberite tudi: Užitne divje rastline – najprimernejša hrana za nas