V zadnjih letih so postale naprave, namenjene stalnemu spremljanju telesne aktivnosti, zelo razลกirjene. S tem imamo v mislih predvsem t. i. ลกportne oziroma pametne zapestnice. Te med drugim beleลพijo ลกtevilo korakov, ki jih naredite v posameznem dnevu. Najverjetneje ste ลพe zasledili, da se kot dnevni cilj, ki naj bi ga dosegali, ฤe ลพelimo ostati zdravi in v dobri formi, pogosto omenja 10.000 korakov. Pa je to zares ustrezno merilo, ki velja za vse?
Zakaj prav ta ลกtevilka?
Morda se spraลกujete, zakaj se tako pogosto navaja prav ลกtevilka 10.000. Pri tem ne gre za popolnoma nakljuฤno ลกtevilo korakov, ampak gre za ลกtevilko, ki izvira iz japonske raziskave, izvedene ลพe v 60. letih prejลกnjega stoletja. Takrat so raziskovalci ugotovili, da naj bila skupna kaloriฤna poraba povpreฤnega Japonca, ki naredi 10.000 korakov na dan, pribliลพno 3000 kalorij. Zakljuฤek je torej bil, da naj bi bilo 10.000 korakov dnevno ยปzdravo povpreฤjeยซ, priporoฤljivo za veฤino ljudi, ta ลกtevilka pa se je ohranila vse do danaลกnjih dni in se vmes seveda razลกirila tudi na druge predele sveta. Vendar pa so mnogi strokovnjaki prepriฤani, da lahko slepo sledenje temu cilju nemalokrat povzroฤi veฤ ลกkode kot koristi โฆ
Pomembni tudi ลกtevilni individualni dejavniki
Kaj so torej lahko potencialne teลพave, ฤe za cilj preprosto vzamemo 10.000 korakov dnevno? Za nekatere ljudi naj bi bilo to mnogo preveฤ, ลกe posebej za starejลกo populacijo in za ljudi z doloฤenimi boleznimi. ฤetudi hoja ne velja za intenzivno obliko telesne aktivnosti, pa je pri doloฤanju dnevnih ciljev tudi pri tej dejavnosti smiselno upoลกtevati specifiฤne omejitve posameznikov. Obenem je 10.000 korakov na dan teลพko univerzalni cilj zaradi dejstva, da pri tem ni upoลกtevana dolลพina naลกih nog. Nekdo z daljลกimi nogami, poslediฤno pa z daljลกim korakom, bo moral tako prehoditi precej daljลกo razdaljo, da doseลพe 10.000 korakov, kot oseba, katere korak je krajลกi. Za nekatere je lahko tako 10.000 korakov na dan preveฤ, za druge pa premalo.

Raziskave dokazujejo, da doloฤanje univerzalnega cilja ni tako preprosto
O problematiฤnosti tega, da 10.000 korakov na dan dojemamo kot merilo dobrega zdravja, priฤajo tudi razliฤne raziskave. Ena izmed njih je bila lani objavljena v reviji JAMA Internal Medicine. Raziskovalci so analizirali podatke skoraj 17.000 ลพensk, katerih povpreฤna starost je bila 72 let. Ugotovili so, da je bila pri ลพenskah, ki so v povpreฤju naredile 4400 korakov na dan, verjetnost za smrt v naslednjih ลกtirih letih za 40 odstotkov manjลกa kot pri posameznicah, ki so v povpreฤju naredile le pribliลพno 2700 korakov. (Pri tem je ลกlo seveda za ugotavljanje korelacije, ne vzroฤno-poslediฤne povezave). Po drugi strani veฤ kot 7500 korakov dnevno ni bilo povezanih z daljลกo ลพivljenjsko dobo. Vendar pa so se pri tej ลกtevilki pokazali nekateri drugi pozitivni uฤinki.
Posvetujte se s strokovnjaki, ลกe posebej v primeru zdravstvenih teลพav
Vse to seveda ลกe ne pomeni, da merilci telesne aktivnosti niso zelo koristen pripomoฤek, ki pripomore k temu, da se gibamo veฤ, kot bi se sicer. Bistveno je predvsem to, da poiลกฤemo individualne cilje, pri ฤemer vam lahko pomagajo trenerji, zdravniki, fizioterapevti in drugi strokovnjaki. Pri tem je treba upoลกtevati razliฤne dejavnike, kot so vaลกa starost, trenutna telesna pripravljenost, telesna teลพa, morebitne bolezni ipd. Obenem pa morate paziti na to, da ลกtevilo korakov postopoma poveฤujete. ฤe se trenutno skorajda ne gibate, tako ni smiselno, da si kot cilj izberete 10.000 korakov na dan. Verjetno bo namreฤ to za vas prenaporno. Moลพna posledica pa je lahko tudi ta, da zaradi nerealistiฤnega cilja povsem obupate nad redno telesno aktivnostjo.
Preverite tudi: Bosonoga hoja izboljลกuje delovanje moลพganov