V zadnjih letih so postale naprave, namenjene stalnemu spremljanju telesne aktivnosti, zelo razširjene. S tem imamo v mislih predvsem t. i. športne oziroma pametne zapestnice. Te med drugim beležijo število korakov, ki jih naredite v posameznem dnevu. Najverjetneje ste že zasledili, da se kot dnevni cilj, ki naj bi ga dosegali, če želimo ostati zdravi in v dobri formi, pogosto omenja 10.000 korakov. Pa je to zares ustrezno merilo, ki velja za vse?
Zakaj prav ta številka?
Morda se sprašujete, zakaj se tako pogosto navaja prav številka 10.000. Pri tem ne gre za popolnoma naključno število korakov, ampak gre za številko, ki izvira iz japonske raziskave, izvedene že v 60. letih prejšnjega stoletja. Takrat so raziskovalci ugotovili, da naj bila skupna kalorična poraba povprečnega Japonca, ki naredi 10.000 korakov na dan, približno 3000 kalorij. Zaključek je torej bil, da naj bi bilo 10.000 korakov dnevno »zdravo povprečje«, priporočljivo za večino ljudi, ta številka pa se je ohranila vse do današnjih dni in se vmes seveda razširila tudi na druge predele sveta. Vendar pa so mnogi strokovnjaki prepričani, da lahko slepo sledenje temu cilju nemalokrat povzroči več škode kot koristi …
Pomembni tudi številni individualni dejavniki
Kaj so torej lahko potencialne težave, če za cilj preprosto vzamemo 10.000 korakov dnevno? Za nekatere ljudi naj bi bilo to mnogo preveč, še posebej za starejšo populacijo in za ljudi z določenimi boleznimi. Četudi hoja ne velja za intenzivno obliko telesne aktivnosti, pa je pri določanju dnevnih ciljev tudi pri tej dejavnosti smiselno upoštevati specifične omejitve posameznikov. Obenem je 10.000 korakov na dan težko univerzalni cilj zaradi dejstva, da pri tem ni upoštevana dolžina naših nog. Nekdo z daljšimi nogami, posledično pa z daljšim korakom, bo moral tako prehoditi precej daljšo razdaljo, da doseže 10.000 korakov, kot oseba, katere korak je krajši. Za nekatere je lahko tako 10.000 korakov na dan preveč, za druge pa premalo.
Raziskave dokazujejo, da določanje univerzalnega cilja ni tako preprosto
O problematičnosti tega, da 10.000 korakov na dan dojemamo kot merilo dobrega zdravja, pričajo tudi različne raziskave. Ena izmed njih je bila lani objavljena v reviji JAMA Internal Medicine. Raziskovalci so analizirali podatke skoraj 17.000 žensk, katerih povprečna starost je bila 72 let. Ugotovili so, da je bila pri ženskah, ki so v povprečju naredile 4400 korakov na dan, verjetnost za smrt v naslednjih štirih letih za 40 odstotkov manjša kot pri posameznicah, ki so v povprečju naredile le približno 2700 korakov. (Pri tem je šlo seveda za ugotavljanje korelacije, ne vzročno-posledične povezave). Po drugi strani več kot 7500 korakov dnevno ni bilo povezanih z daljšo življenjsko dobo. Vendar pa so se pri tej številki pokazali nekateri drugi pozitivni učinki.
Posvetujte se s strokovnjaki, še posebej v primeru zdravstvenih težav
Vse to seveda še ne pomeni, da merilci telesne aktivnosti niso zelo koristen pripomoček, ki pripomore k temu, da se gibamo več, kot bi se sicer. Bistveno je predvsem to, da poiščemo individualne cilje, pri čemer vam lahko pomagajo trenerji, zdravniki, fizioterapevti in drugi strokovnjaki. Pri tem je treba upoštevati različne dejavnike, kot so vaša starost, trenutna telesna pripravljenost, telesna teža, morebitne bolezni ipd. Obenem pa morate paziti na to, da število korakov postopoma povečujete. Če se trenutno skorajda ne gibate, tako ni smiselno, da si kot cilj izberete 10.000 korakov na dan. Verjetno bo namreč to za vas prenaporno. Možna posledica pa je lahko tudi ta, da zaradi nerealističnega cilja povsem obupate nad redno telesno aktivnostjo.
Preverite tudi: Bosonoga hoja izboljšuje delovanje možganov