0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ZgodbeKakšne bodo psihične posledice pandemije za zdravstvene delavce?

Kakšne bodo psihične posledice pandemije za zdravstvene delavce?

MORDA VAS ZANIMA

Ljudje, zaposleni v zdravstvu, se praktično vsakodnevno srečujejo z zelo zahtevnimi primeri in s hudimi stiskami bolnikov. To lahko seveda tudi pri zdravstvenih delavcih sproži precejšnje psihične stiske. Čeprav gre torej po eni strani za ljudi, ki jim zahtevne delovne okoliščine niso tuje, pa naj bi aktualno dogajanje, povezano s covidom-19, vendarle predstavljalo tako unikatno situacijo, da je mogoče pričakovati porast duševnih motenj med zdravstvenimi delavci …

- Oglas -

V anketi sodelovalo skoraj 6000 kitajskih delavk in delavcev, zaposlenih v zdravstvu

Dolgoročni psihični vpliv, ki ga bo imela pandemija na delavce, zaposlene v zdravstvu, je sicer trenutno še precej težko oceniti. Vendar pa je bilo že izvedenih nekaj raziskav, ki so bile osredotočene prav na to problematiko. Ena največjih je pred nedavnim objavljena preliminarna študija, pod katero so se podpisali kitajski raziskovalci. Gre torej za raziskavo, ki še ni zaključena, saj se Kitajska šele dobro pobira po dogajanju, ki se je začelo decembra lani.

Zdravstveni delavci

Na analizo dolgoročnih vplivov na zdravstvene delavce – ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu – bo torej treba še nekoliko počakati. Prvi del se je nanašal izključno na podatke, zbrane med 9. in 15. februarjem letos, in sicer s pomočjo spletnega vprašalnika, ki ga je rešilo 5393 ljudi, ki delajo v zdravstvu. Glavni cilj raziskave je bila ocena razširjenosti simptomov depresije in anksioznosti med zdravstvenim osebjem, obenem pa se je preverjalo še, ali je pandemija vplivala tudi na porast motenj spanja pri tej skupini. Pri tem so raziskovalci upoštevali tudi podporo, ki so jo imeli na voljo sodelujoči v raziskavi.

Še posebej pogosti simptomi depresije, opaziti pa tudi porast motenj spanca

Analiza zbranih podatkov je razkrila, da so se pri približno 5,9 odstotka sodelujočih pojavljali simptomi anksioznosti, simptomi depresije pa so bili še precej bolj razširjeni, saj je o njih poročalo 28 odstotkov zdravstvenih delavcev. Poleg tega je imelo skoraj 35 odstotkov sodelujočih težave s spanjem. Ob vsem tem se pojavlja tudi skrb, da bi lahko dogajanje pri marsikom povzročilo precejšnjo travmo, kar bi pomenilo porast posttravmatske stresne motnje med zaposlenimi v zdravstvu.

- Oglas -
Pandemija

Množica dejavnikov, ki imajo lahko negativen vpliv na duševno zdravje

Ko gre za vprašanje psihičnega vpliva širjenja novega koronavirusa, so zdravstveni delavci zagotovo ena najbolj ogroženih skupin. To je seveda v prvi vrsti povezano s precejšnjo odgovornostjo, ki običajno pomeni ogromno stresa. Če k temu dodamo še povečano možnost za okužbo (in skrb glede tega, da bi z virusom okužili svoje bližnje), preobremenjenost zaradi zelo dolgih delovnikov in s tem povezano pomanjkanje spanja ter pogosto tudi pomanjkanje primerne zaščitne opreme in pripomočkov, potrebnih za zdravljenje okuženih bolnikov, je razumljivo, zakaj gre za rizično skupino, ko je v igri vprašanje duševnega zdravja. Tudi ljudje, ki se vsakodnevno srečujejo s tragičnimi zgodbami, namreč niso imuni na občutke strahu, nemoči in hude žalosti.

Poudarjanje nuje, da se zdravstvenim delavcev zagotovi ustrezna psihološka podpora

Mnogi strokovnjaki menijo, da bi moralo biti zaradi vsega naštetega poskrbljeno za boljšo psihološko podporo za zdravstvene delavce, ki so v prvi bojni liniji, ko gre za spopadanje s covidom-19. Navsezadnje so tudi rezultati raziskave, ki so jo izvedli kitajski strokovnjaki, razkrili, da so bili simptomi anksioznosti in depresije najmanj razširjeni med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so imeli na voljo največ podpore. Zagotavljanje ustrezne pomoči vsem, ki so zaposleni v zdravstvu, bi morala biti tako v tem trenutku vsekakor ena izmed prioritet.

Preberite tudi Okužena s koronavirusom je v komi rodila zdravo deklico

NAJNOVEJŠE