Brazgotine: Naravna pomoč pri poškodbah kože

Inka Plauštajner Gerkšič
-
0
Brazgotine: Naravna pomoč pri poškodbah kože

Verjetno je med nami ni osebe, ki ne bi imela na koži vsaj kakšne vidne brazgotine. So trajen spomin, saj nas vse življenje opominjajo na bolj ali manj »travmatične« dogodke«, ki so nam jih povzročili. Ker so lahko brazgotine estetsko in tudi funkcionalno precej moteče, včasih pa predstavljajo celo psihološko težavo, je pomembno, da se nastale rane čim hitreje in lepo zacelijo. Glede na to, da je v poletnih mesecih naša koža bolj izpostavljena kot sicer, športne, delovne in druge poškodbe pogosteje pripeljejo do brazgotin. Zato si poglejmo, kaj lahko za kožo v primeru poškodb naredimo sami.

Brazgotine – od nastanka rane in celjenja

Preden razložim, kako nastane brazgotina, se za trenutek dotaknimo faz celjenja poškodbe kože. Rano definiramo kot vsako poškodbo tkiva, ki se kaže s prekinitvijo strukture kože in posledično, zaradi poškodbe krvnih žil, s krvavitvijo. Celjenje ran je kompleksen proces, na katerega vpliva veliko različnih dejavnikov. Oglejmo si faze celjenja:

Hemostatsko obdobje

Gre za fazo, ki poteka takoj po poškodbi in lahko traja od nekaj minut pa do nekaj ur. Zajema krčenje žil (vazokonstrikcijo) in ustavitev krvavitve (hemostazo), zaradi funkcije trombocitov pa na mestu poškodbe nastane krasta.

Inflamacijsko obdobje

Vnetna faza traja navadno nekaj dni, v primeru okužbe rane pa se lahko obdobje močno podaljša. V tej fazi so aktivne bele krvne celice (levkociti), ki odstranjujejo mikroorganizme in »čistijo rano«, pojavijo se rdečina, oteklina in lahko tudi bolečina.

Kako odpraviti brazgotine

Obdobje fibroproliferacije

Obdobje pospešene delitve celic traja od nekaj dni do nekaj tednov. Rastni dejavniki spodbudijo nastajanje fibroblastov (osnovnih celic dermisa), novih žil in kapilar ter keratinocitov (osnovnih celic epidermisa). To je tudi faza nastajanja novega kolagena. Pogosto se pojavijo odebelitev robov rane in rdečkasti vozlički, čemur pravimo granulacijsko tkivo.

Obdobje maturacije

To obdobje je najdaljše in lahko traja od nekaj tednov pa vse do nekaj mesecev ali celo let. Pride do epitelizacije oziroma rasti vrhnjega sloja kože, kolagen se sprva intenzivno proizvaja, sčasoma pa se odvečen kolagen razgradi. Brazgotina se preoblikuje iz zadebeljene, rožnate in (navadno) dvignjene v bolj tanko, bolj ploščato in svetlejšo.

Pri zdravem človeku in neokuženi rani potekajo faze zaporedoma in v primeru manjših ran se proces zaključi v nekaj tednih. Do težav lahko pride, če je ena izmed faz prekinjena ali podaljšana, kar se lahko zgodi v primeru določenih kroničnih bolezni, ki vplivajo na počasnejše celjenje ran (npr. sladkorna bolezen) ali če oseba sama posega v proces celjenja (npr. da spraskamo krasto). Vsak poseg v proces obnavljanja se lahko odraža v nepravilnem celjenju, kroničnih ranah in obsežnejših brazgotinah.

Brazgotine

Kako nastanejo brazgotine in kakšne so značilnosti

Brazgotine na koži, v drugih tkivih in sluznicah nastanejo v procesu celjenja ran, ki so lahko posledica poškodb, okužb, opeklin, nekaterih bolezni ali kirurških posegov. Gre torej za posledico naravnega procesa celjenja kože. Hitrost celjenja in velikost nastale brazgotine sta odvisni od številnih dejavnikov, predvsem od vrste, intenzitete in mesta poškodbe, genetske predispozicije ter zunanjih vplivov na brazgotino. Pomembni dejavniki so tudi zdravstveno stanje posameznika, starost, prehrana in splošen življenjski slog.

Običajna brazgotina začne nastajati po enem do dveh tednih po poškodbi in jo prepoznamo kot tanko črto. V naslednjih dveh do štirih tednih se začne kopičenje kolagena, zato se začne brazgotina debeliti. Brazgotina je sprva rdeča, prisotno je vnetje, zato je mesto boleče in občutljivo za pritisk, med celjenjem se pogosto pojavita srbečica in zategovanje. Na predelu brazgotine je koža napeta, trda in neelastična, kar je še posebej neprijetno, če se brazgotina nahaja na členku ali sklepu, ki je lahko posledično manj gibljiv. Sčasoma brazgotina bledi (od rožnate do blede kožne barve) in se mehča. Faza brazgotinjenja lahko traja tudi do leto dni.

Značilnost brazgotin je, da nimajo znojnic in lojnic, lasnih mešičkov (in posledično dlak) ter pigmentnih celic. Zaščita brazgotin pred soncem je torej pomembna, saj koža tu ne vsebuje melanina, ki našo kožo sicer ščiti pred UV-žarki.

keloid

Tipi brazgotin

Poznamo več vrst brazgotin, delimo jih predvsem na to, ali se pojavljajo pod ali nad nivojem kože. Poznamo:

  • Atrofične brazgotine: pri tem tipu se brazgotina nahaja pod nivojem kože in je omejena na mesto poškodbe. Pogosto gre za drobne brazgotinice, ni pa nujno. Primer takih so brazgotine, ki nastanejo kot posledica aken ali noric.
  • Hipertrofične brazgotine: v tem primeru se brazgotina nahaja nad nivojem kože, a je še vedno omejena z robovi rane.
  • Keloidne brazgotine: ta tip brazgotin se spet nahaja nad nivojem kože, vendar pa sega široko čez robove nastale rane. Keloidi so torej pogosto precej obsežni, saj so v procesu celjenja rastni dejavniki preveč aktivni. Od vseh tipov brazgotin so najbolj moteči, pojavijo pa se celo pri zanemarljivo majhnih poškodbah. Nagnjenje k tvorjenju keloidov je običajno genetsko pogojeno.

Atrofične brazgotine nastanejo zaradi zmanjšane sinteze in akumulacije kolagena med celjenjem rane, hipertrofične in keloidne brazgotine pa zaradi prekomerne proizvodnje zunajceličnega matriksa in fibroblastov.

Negovanje brazgotine

Čeprav naše telo samo poskrbi za celjenje rane in nastanek brazgotine, mu lahko pri procesu pomagamo in nanj vplivamo. Pomembno je, da oskrbo večjih ran prepustimo strokovnim delavcem, saj se lahko odprta rana hitro okuži, vname in zagnoji. Ko pa se rana zaceli in nastane brazgotina, lahko s pravilno nego veliko zanjo naredimo tudi sami.

Olja, masla in voski

Nega z olji in masli je za brazgotine odlična izbira. Izdelate lahko mazilo, mešanico olj in masel ali pa si nego poenostavite in uporabljate le olja, pri čemer bi najbolj priporočila uporabo primernih maceratov. Nežna masaža s pripravki bo kožo gladila, brazgotino pa naredila bolj prožno.

Čebelji vosek deluje protivnetno in ga že stoletja uporabljajo za hitrejše celjenje manjših ran. Karitejevo maslo pospešuje obnavljanje in deluje protivnetno. Čeprav lahko izmed olj uporabimo katerokoli, bi najbolj priporočala uporabo olja šipkovih semen in aleksandrijskega lovorja, ki spadata med najboljša olja za nego brazgotin.

Macerati

Macerat je oljni izvleček in ga lahko izdelamo sami. Zdravilno rastlino namočimo v olje in pustimo nekaj tednov, da se lipofilne snovi izlužijo. Tako dobimo olje, ki je obogateno z zdravilnimi učinkovinami iz rastline, ki smo jo v njem namakali.

Za nego brazgotin bi svetovala macerate arnike*, ognjiča in šentjanževke. Delujejo protivnetno in obnovitveno, zmanjšujejo tudi otekline. Odlična izbira bi bil tudi macerat gabeza, ki ga pogosto uporabljamo pri zvinih in zlomih ter negi brazgotin, vendar pa morate pri uporabi gabeza paziti, da koža ni več »odprta«, prav tako se lahko gabezov izvleček uporablja le teden dni, nato pa se naredi premor. Če macerate izdelujete sami, bodo blagodejno delovali tudi macerat smilja, sivke in kamilice.

*Arnika je pri nas zaščitena rastlina, zato je ne trgajte v naravi. Macerat lahko kupite.

Naravna pomoč pri brazgotinah

Protivnetne sestavine

Če je v zaprti rani, ki se začne brazgotiniti, še prisotno vnetje, je pomembno, da se najprej posvetimo tej težavi. Izbira protivnetnih naravnih sestavin je velika.

Mazilu ali olju lahko dodamo bisabolol. Gre za aktivno protivnetno sestavino, ki jo najdemo v eteričnih oljih različnih rastlin, med drugim tudi v pravi (nemški) kamilici. Tudi določena eterična olja so na tem področju izredno učinkovita, svetovala bi vam eterična olja:

  • laškega smilja (Helichrysum italicum),
  • prave sivke (Lavandula angustifolia),
  • kadilne bosvelije (Boswellia carterii),
  • prave kamilice (Matricaria recutita) in
  • rimske kamilice (Chamaemelum nobile oz. Anthemis nobilis).

Vsa našteta eterična olja delujejo tudi protimikrobno in obnovitveno.

Pomoč »od znotraj«

Številne študije potrjujejo, da je za hitrejše celjenje ran in pravilnejše nastajanje brazgotin pomemben vnos vitamina C, ki je ključen za proizvodnjo kolagena v človeškem telesu. Pomemben je tudi zadosten vnos beljakovin, mineralov, cinka in železa. Stanje slabšajo kajenje in uživanje alkohola, izpostavljanje UV-žarkom in stres, proces celjenja pa upočasnjuje tudi anemija.

Mazilo za brazgotine

OBNOVITVENO MAZILO proti brazgotinam (približno 50 ml)

  • 5 g čebeljega voska
  • 10 g arnikinega macerata
  • 10 g ognjičevega macerata
  • 10 g šentjanževega macerata
  • 10 g olja aleksandrijskega lovorja (olje tamanu)
  • 4 g olja šipkovih semen
  • 1 g vitamina E
  • 10 kapljic eteričnega olja laškega smilja
  • 10 kapljic eteričnega olja prave sivke
  • 5 kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije
  • 5 kapljic eteričnega olja prave kamilice

Navodila: V vodni kopeli segrevamo čebelji vosek, macerate in olje tamanu. Ob nenehnem mešanju zmes nekoliko ohladimo (pazimo, da se ne pojavijo grudice) ter počasi dodamo šipkovo olje, vitamin E in eterična olja. Nalijemo v dezinficiran lonček in počakamo, da se ohladi, preden zapremo. Opremimo z nalepko z datumom izdelave.

Uporaba: Manjšo količino mazila s krožnimi gibi vtremo v predel brazgotine in masiramo nekaj minut. Ponovimo večkrat dnevno.

Mazilo deluje protivnetno in pospešuje celjenje. Z redno masažo bo postala brazgotina bolj prožna in gladka, ob daljši uporabi (več mesecev) pa se bo izboljšal tudi njen videz.

Preberite tudi:

Okrepimo odpornost vrtnih rastlin

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Okrepimo odpornost vrtnih rastlin

Junija je velika večina naših vrtnin ravno v fazi bujne rasti. Zato bomo največji poudarek namenili gnojenju, pletju, zastiranju in zalivanju ter skrbnemu opazovanju, da pravočasno najdemo in zatremo morebitne škodljivce in bolezni.

Junij je mesec, ko je na vrtu ter okolici zelo pestro in veliko dela, ki si ga lahko olajšamo na različne načine. Že v tem mesecu moramo misliti na to, kako bomo oskrbovali rastline v poletni vročini oziroma ko bo nastopilo sušno obdobje. 

Namestite zastirko

Prvi korak je, da vrtninam (če je to mogoče) zastiramo tla. Zastirka je povsod zelo priporočljiva, razen ko imamo težave s polži. Z zastiranjem tal bo izhlapevanje vlage iz tal manjše in tako potrebe po zalivanju manj. Z zastiranjem tudi hladimo sama tla, pletja bo potrebno manj ali pa sploh nič, saj zastirka otežuje oziroma nekaterim plevelom celo povsem onemogoča rast. Ko zastiramo z organskimi materiali (slama, uvela trava …), dolgoročno gledano, skrbimo tudi za drobnoživke in organsko snov v tleh. V poletni suši in ko bomo odhajali na dopust, nam bo še kako prav prišel namakalni sistem.

To so lahko napeljane namakalne cevi med vrtninami, ki jih povežemo z večjo posodo ali sodom, ki ga postavimo višje, kot je sama površina vrta, in deloval bo prosti pad. Lahko pa si omislimo še preprostejši način, ki sicer potrebuje večkratno skrb. To so plastenke, ki jih na vratu preluknjamo in zakopljemo poleg sadike paradižnika, paprike ipd. Dno plastenke pa prerežemo in obrnemo navzgor tako, da štrli ven iz zemlje. Tak sistem lahko (odvisno od velikosti lukenj) skrbi za primerno vlažnost kar nekaj dni. Za namakalne sisteme ali namakalne cevi se pozanimajte v bližnjih vrtnarskih centrih, kjer vam bodo pomagali najti ugodno rešitev za vas in vaš vrt. 

Zastirka

Pripravki za krepitev rastlin

Da ostanejo naše rastline zdrave ter kar se da odporne proti boleznim in škodljivcem, je prvi korak ta, da so vitalne, v dobri kondiciji. Za vitalnost rastlin poskrbimo tako, da jih oskrbujemo primerno njihovim zahtevam, kar vključuje optimalne rastne razmere, primerno zalivanje, gnojenje, osvetlitev in temperaturo. Poznamo pa tudi naravne pripravke, ki pomagajo, da so naše rastline bolj »krepke«.

Pripravek iz mleka

Pripravek iz mleka krepi rastline, da so bolj odporne, uporaben pa je tudi kot pomoč pri zatiranju gliv plesnivk. Mešanico pripravimo tako, da polmastno mleko (še bolje je, če je tudi nepasterizirano) zmešamo z vodo v razmerju 1 : 1. Če pa imamo domače polnomastno mleko, pa lahko na 3 dcl mleka dodamo 7 dcl vode. Uporabimo lahko tudi sirotko. Škropimo enkrat na teden, lahko tudi pogosteje, predvsem v obdobju, ko je največja nevarnost pojava gliv plesnivk. 

Koristne snovi, ki se skrivajo v različnih rastlinskih delih, ustrezno pripravimo in z njimi tretiramo rastline ali tla okoli njih. Pripravke lahko naredimo na več načinov, vsak od njih ima specifično uporabo. Za izdelavo domačih pripravkov uporabljamo studenčnico, deževnico, vodo iz čistih potokov ali postano vodovodno vodo.

Pripravki za krepitev rastlin

Baldrijanov čaj

Zanimiv pripravek je baldrijanov čaj, ki ga za rastline pripravimo prav tako kot za svojo porabo, prilagajamo samo količine, če ga potrebujemo več. Iz 1 ali 2 čajnih žličk posušenega baldrijana pripravimo poparek, ki naj stoji 5–10 minut. Drugi način priprave je, da rastlino namakamo od 2 do 4 ure v hladni vodi, nato pa vodo segrejemo. Tekočino precedimo, ohladimo in poškropimo po rastlini. Baldrijanov čaj skrbi za boljšo odpornost rastlin.

Prevrelka iz ognjiča

Tudi prevrelka iz ognjiča krepi odpornost rastlin. Pripravimo jo tako, da 1 kg cele rastline namočimo v 10 l vode. Z raztopino, razredčeno z vodo v razmerju 1 : 5, škropimo po rastlinah in tleh. Kako pripravimo prevrelko, je opisano pri gnojilu iz navadne koprive.

Tudi kamilice so zelo uporabne

Kamilic je več vrst, za krepitev rastlin pa uporabljamo le dve, in sicer pravo in rimsko kamilico. Nabiramo samo cvetne koške, takoj ko zacvetijo. Na hitro jih posušimo. Pri tem pazimo, da se jih ne dotikamo preveč, da se ne izgubijo hlapljiva eterična olja. Prevrelko uporabljamo za razkuževanje semen pred setvijo, za boljšanje splošnega počutja rastlin, proti rji na listih. Prevrelka tudi okrepi celične stene, zato jo lahko uporabimo na paradižniku, da ob dežju plodovi ne popokajo.

Gnojila

Gnojilo izberemo glede na vrsto vrtnine, ki jo bomo gnojili, ter dostopnost posameznih rastlin, iz katerih bomo pripravili gnojila (če imamo na voljo veliko koprive, bomo za gnojenje listnate vrtnine seveda izbrali koprivno brozgo). Prevrelke lahko naredimo iz velike koprive, gabeza ali drugih rastlin. Vse prevrelke pripravljamo na enak način.

Gnojilo iz kopriv

Navadna kopriva

Opisali bomo pripravo gnojila iz navadne koprive, saj je to rastlina, ki jo lahko brez težav dobimo. Gnojilo iz kopriv je bogato z dušikom, kalcijem, zato deluje kot gnojilo ter tudi krepi odpornost rastline. Od pomladi do jeseni nabiramo sveže mlade rastline, vendar take brez semen, da ne bomo z gnojenjem po vrtu po nepotrebnem raznesli koprivnih semen. Naberemo približno 1 kg svežih kopriv in jih damo v plastičen, lesen ali keramičen sod ali posodo. Rastline prelijemo z 10 l vode (deževnice ali postane vode) ter pokrijemo z gosto mrežo, ki še omogoča kroženje zraka, preprečuje pa padanje večjih in manjših živali v posodo. Vode nalijemo toliko, da so vse rastline pod gladino, vendar pazimo, da to ni prav do roba posode, saj se prevrelka med vrenjem peni. Hitrejši in boljši razkroj ter pripravo gnojila dosežemo, če je sod na sončnem mestu in če tekočino vsaj enkrat na dan premešamo. 

Da nam ostanki razkrojenih rastlin ne zamašijo zalivalke, lahko damo rastline v posodo tako, da jih položimo v vrečko iz tkanine, ali pa (ko je prevrelka narejena) dobljeno tekočino precedimo. Med vrenjem se tvorijo neprijetne vonjave, ki bi lahko vas ali bližnje zmotile. Da ta pojav omilimo, posujemo v prevrelko nekaj pesti kamninske moke ali nekaj baldrijanovega izvlečka. Prevrelka je pripravljena za uporabo, ko potemni in se ne peni več, to se zgodi po enem in pol do treh tednih. Ko je tekočina pripravljena, je treba to gnojilo razredčiti v razmerju 1 : 10. Torej, 1 l prevrelke zmešamo z 10 l vode (deževnice ali postane vode). Prevrelko nato pokrijemo s pokrovom in jo lahko uporabljamo vse do konca rastne sezone. Ostanke kopriv lahko stresemo na kompostni kup. Gnojilo iz koprive je primerno za večino rastlin v cvetličnem, sadnem in zelenjavnem vrtu, ker pa je bogato z dušikom, ga na fižolu, grahu in čebuli raje ne uporabljamo, saj ga ne prenašajo najbolje, pa tudi na plodovkah ga uporabljamo samo v začetni fazi rasti.

Gabezovo gnojilo

Med gnojili je zelo poznano tudi gabezovo gnojilo, ki ga pripravimo enako kot koprivno. Upoštevamo pa, da je gabez kalijevo gnojilo, vsebuje pa tudi dušik in fosfor in kot tako krepi tudi odpornost rastline. Z njim lahko gnojimo tudi druge vrtnine, plodovke v času cvetenja in rasti plodov, cvetoče okrasne rastline itd. Za prevrelko potrebujemo 1 kg sveže zeli (večinoma listov), na katero zlijemo 10 l vode. Ko se v posodi preneha peniti, je prevrelka narejena. Precedimo in dobljeno tekočino razredčimo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh.

Navadna zvezdica

Pripravimo pa si lahko tudi gnojilo iz navadne zvezdice oziroma rastline, ki jo poznamo tudi pod imenom kurja črevca. Gnojilo iz navadne zvezdice vsebuje kalcij in magnezij. Krepi odpornost rastlin. Prevrelko pripravimo tako, kot je  opisano zgoraj. Gnojilo iz navadne zvezdice je primerno za vse vrtnine in okrasne rastline, s to razliko, da pri listnatih vrtninah (solata, rukola, špinača …) dodamo tudi precej kopriv, in sicer že pri pripravi prevrelke. Lahko pa  pripravimo vsako prevrelko posebej in zalivamo enkrat z eno, drugič z drugo oziroma ju pred zalivanjem zmešamo v polovičnem razmerju. Tudi v začetni fazi rasti plodovk (do cvetenja) je priporočljivo, da dodajamo gnojilu iz navadne zvezdice tudi koprive, s cvetenjem pa njihov delež vedno bolj zmanjšujemo.

Preberite tudi:

Lahko ta beljakovina napove, koga bo covid-19 najbolj prizadel?

Karmen Jordan
-
0
Lahko ta beljakovina napove, koga bo covid-19 najbolj prizadel?

Mnogi znanstveniki se v zadnjih tednih zelo aktivno ukvarjajo z vprašanjem, kako čim bolj natančno napovedati, kakšen vpliv bo imela okužba z novim koronavirusom na posameznika. Kot je znano, lahko namreč nekateri covid-19 – bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 – prebolijo brez resnejših zapletov, spet pri drugih pa pride do hudih težav, ki zahtevajo uporabo ventilatorja oziroma respiratorja.

Trenutno vemo, da je tveganje za zaplete še posebej visoko pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, boleznimi dihal in podobnimi zdravstvenimi težavami. Raziskovalci pa zdaj ugotavljajo, da bi lahko imela pomembno vlogo pri napovedi poteka bolezni tudi beljakovina, imenovana topni urokinazni receptor aktivatorja plazminogena (v angleščini se zanjo običajno uporablja kar okrajšava suPAR). Kaj natančno lahko torej ta beljakovina pove o verjetnosti za zaplete pri posameznih bolnikih?

Višje vrednosti beljakovine v krvi pomenijo tudi večjo verjetnost za resnejše zaplete

Poročilo, ki je bilo objavljeno v reviji Critical Care, bi lahko prispevalo k temu, da bodo zdravniki v prihodnje lažje presodili, za katere bolnike s covidom-19 je varno, da bolezen prebolevajo doma, in kateri primeri zahtevajo hospitalizacijo. Pri detekciji rizičnih bolnikov naj bi imel pomembno vlogo prav omenjeni topni urokinazni receptor aktivatorja plazminogena. Visoke vrednosti te beljakovine v krvi naj bi namreč predstavljale povečano verjetnost za zaplete pri osebah, ki so se okužile z novim koronavirusom.

Ugotovitve znanstvenikov bi lahko pomagale pri razbremenitvi zdravstvenega sistema

Ena največjih težav, povezanih s pandemijo, je seveda prav dejstvo, da je prišlo v mnogih državah do povečane obremenitve ali celo preobremenitve zdravstvenega sistema. Tako smo v zadnjih tednih slišali ogromno poudarjanja, kako pomembno je, da »sploščimo krivuljo okužb«, kar pomeni razporeditev okužb skozi daljše časovno obdobje. S tem se je mogoče izogniti nevarnosti za to, da zdravstveni sistem preprosto ne bi zmogel oskrbeti vseh oseb, ki bi potrebovale pomoč – ne le tistih, ki so zboleli za covidom-19, ampak tudi ljudi z drugimi zdravstvenimi težavami. Pri tem so na primer pomembni ukrepi, kot je socialno distanciranje.

Še ena možnost za razbremenitev zdravstvenega sistema pa je čim bolj natančna ocena verjetnosti za resnejše zaplete pri posameznih bolnikih s covidom-19. Avtorji omenjene študije menijo, da bi bilo lahko pri tem v veliko pomoč prav merjenje ravni topnega urokinaznega receptorja aktivatorja plazminogena. Do te ugotovitve so prišli s pomočjo analize 72 primerov okužb z novim koronavirusom …

Beljakovina je povezana s prognozo pri mnogih boleznih oz. okužbah dihal

V okviru študije so bolnikom, pri katerih je bila potrjena okužba, izmerili vrednosti omenjene beljakovine v krvi. Te podatke so nato primerjali s podatki o tem, kdaj je bila potrebna intubacija, in tako ugotovili, da so intubacijo najhitreje potrebovali prav tisti bolniki s povečano količino topnega urokinaznega receptorja aktivatorja plazminogena v krvi. To je sicer že znana beljakovina, ko gre za vprašanje poteka akutnih respiratornih okužb. Pri tovrstnih boleznih oziroma okužbah naj bi bilo mogoče prav s pomočjo meritve vrednosti te beljakovine podati precej natančno prognozo pri posameznih bolnikih.

Zdaj pa se je izkazalo, da bi bila lahko ta beljakovina pomembna tudi pri ugotavljanju tveganja za resnejše zaplete po okužbi z virusom SARS-CoV-2. Ob tem je sicer treba opozoriti, da je šlo za manjšo študijo, zato še ni mogoče z gotovostjo trditi, da gre za zanesljiv indikator tega, kako ukrepati ob posameznih primerih okužb. Vendar pa je mogoče pričakovati, da bodo nadaljnje raziskave, ki se načrtujejo, postregle z dodatnimi informacijami glede zanesljivosti tega pristopa.

Spretni očka ustvaril previjalno mizo iz vozička za orodje

Karmen Jordan
-
0
Spretni očka ustvaril previjalno mizo iz vozička za orodje

Oprema za novorojenčka je lahko precej draga. Strošek pa je pogosto še precej večji, če starša presenetita dvojčka. Čeprav sta imela David Pike in njegova žena, ki živita v ameriškem mestu Detroit, že dva otroka, sta ob novici, da se jima bosta kmalu pridružili novi družinski članici, ugotavljala, da bosta potrebovala kar nekaj dodatne opreme – med drugim tudi previjalno mizo. Ob tem je dobil 44-letni David zanimivo idejo, ki jo je nato tudi več kot uspešno uresničil …

Mnogi kosi otroške opreme že kmalu neuporabni

Dejstvo, da lahko oprema za dojenčka močno obremeni družinski proračun, je še toliko očitnejše, če upoštevamo, da gre običajno za predmete, ki bodo uporabni le krajši čas. Starši, ki so kupili popolnoma nov otroški voziček in drugo opremo, lahko sicer te predmete kasneje prodajo, vendar je končni izkupiček običajno precej nižji od zneska, ki so ga odšteli ob nakupu. Obenem pa gre običajno za opremo, ki ne omogoča alternativnih možnosti uporabe. David se je zato odločil, da izdela nekakšen multifunkcionalni kos pohištva, ki bo uporaben še dolgo po tem, ko dojenčici ne bosta več potrebovali plenic, posledično pa v njihovem domu ne bo več potrebna previjalna miza. Kot osnovo za predelavo je namreč uporabil kar voziček, namenjen shranjevanju orodja …

Voziček za orodje previjalna miza 2

Prodaja rabljene opreme običajno ni najbolj dobičkonosna

David, ki je velik ljubitelj avtomobilov, je vedel, da mu bo prišel voziček za orodje še kako prav. Namesto da bi pristal na nakup »prave previjalne mize«, kot je predlagala njegova žena, ji je zato ponudil alternativno možnost – ni se mu namreč zdelo smiselno, da bi z ženo odštela kar nekaj denarja za kos pohištva, ki jima bo že kmalu v napoto. Pri tem je izhajal iz preteklih izkušenj, saj se jima nekaj podobnega zgodilo z drugo opremo za dojenčke, ki sta jo kupila v preteklosti. Že kmalu je končala na spletnih straneh, namenjenih prodaji rabljene otroške opreme – in če se je že našel kupec, je bilo tisto, kar sta z ženo iztržila, zgolj drobiž v primerjavi z originalno ceno. Tako je David razmislil o tem, kaj so tisti ključni elementi, ki naj bi jih imela previjalna miza, in hitro ugotovil, da lahko zelo podobno funkcijo opravlja tudi malce drugačen kos pohištva. Kupil je torej voziček za orodje, katerega cena je bila precej nižja od cene nove previjalne mize, in se lotil dela …

Voziček za orodje predelal s poceni dodatki

Pri predelavi je David uporabil dodatke, kot je na primer pena za izolacijo cevi, s pomočjo katere je poskrbel, da robovi vozička za orodje niso predstavljali nevarnosti za dvojčici med menjavo plenic oziroma med preoblačenjem. Pod previjalno površino, na katero je položil mehko in udobno podlogo, je dodal kovinske košarice, namenjene shranjevanju oblačil za dojenčici, plenic in vlažnih robčkov, ob strani pa je namestil še izvlečno poličko za otroške kreme in igrače.  Za piko na i so poskrbele LED-luči za lažje preoblačenje dvojčic v nočnem času.

Poziv drugim staršem, naj poskušajo biti čim bolj kreativni

Rezultat je izjemno funkcionalna previjalna miza, katere fotografijo je David delil na družbenih omrežjih in pri tem požel kar nekaj pohval. Mnogi so bili povsem navdušeni nad njegovo kreativnostjo, vključno z Davidovo ženo, ki sprva ni bila povsem prepričana, da se mu bo projekt posrečil. Žena sicer upa, da bo David tako še  z večjim navdušenjem sodeloval pri menjavi plenic njunima hčerkicama. David, ki namerava previjalno mizo čez čas spremeniti nazaj v klasični voziček za orodje, pa želi, da bi tudi drugi ljudje, ki pričakujejo otroka, razmislili o tem, katero opremo v resnici potrebujejo in ali morda obstajajo boljše možnosti od nakupa povsem nove opreme.

Naprava, ki pridobiva elektriko iz dežnih kapelj

Karmen Jordan
-
0
Naprava, ki pridobiva elektriko iz dežnih kapelj

Vse bolj očitno postaja, da je prihodnost v usmerjanju k obnovljivim virom energije. Tako strokovnjaki napovedujejo, da naj bi do leta 2040 tovrstni viri pokrivali skoraj polovico energetskih potreb. Trenutno sicer velik delež obnovljivih virov predstavlja predvsem t. i. biomasa, kamor na primer sodijo les in ostanki lesa. »Moderni viri obnovljive energije«, kot so hidroenergija, veter in sončna energija, so torej za zdaj še vedno potisnjeni v ozadje.

A ker se zaloga neobnovljivih virov energije, s čimer imamo v mislih predvsem premog, nafto in zemeljski plin, počasi, a vztrajno zmanjšuje, se strokovnjaki zavedajo, kako pomemben je razvoj učinkovitejših načinov za pridobivanje energije iz alternativnih, obnovljivih virov. Pri tem bi bilo lahko zelo pomemben nedavni izum hongkonških inženirjev. Ti so namreč razvili napravo, ki omogoča precej učinkovitejšo izrabo hidroenergije. Gre namreč za napravo, s pomočjo katere je mogoče energijo pridobivati kar iz dežja oziroma iz dežnih kapelj …

Pomembna elementa naprave politetrafluoroetilen in unipolarni tranzistor

Ekipa je svoj izum poimenovala »električni generator na osnovi kapelj«. Naprava naj bi bila zmožna iz ene same dežne kaplje pridobiti kar za 140 voltov električne energije, vendar je ta energija obstojna le krajši čas. Količina energije sicer zadostuje, da za krajši čas zasveti kar sto manjših žarnic.

Gre sicer za izum, pri katerem imata ključno vlogo dva elementa. Prvi je politetrafluoroetilen, bolj znan kot teflon – material, ki spominja na permanentni magnet, le da gre tu le za kvazipermanentni električni naboj. Za delovanje naprave pa je zelo pomemben tudi poseben tranzistor, in sicer t. i. tranzistor na poljski pojav oziroma unipolarni tranzistor, ki je bil sicer razvit že leta 1956, danes pa predstavlja nepogrešljiv sestavni del mnogih modernih elektronskih naprav.

Precej večja učinkovitost pri pretvorbi kot pri navidezno podobnih napravah

Naprava za generiranje električne energije iz dežnih kapelj je sestavljena iz dveh elektrod. Dežna kapljica, ki pade na površino, ustvari povezavo med elektrodama, s čimer pride do sklenjenega električnega kroga. Pomembna prednost tega sistema v primerjavi s podobnimi poskusi v preteklosti je precej višja učinkovitost pri pretvorbi energije, obenem pa omogoča večjo energetsko gostoto.

Hidroelektrarne trenutno močno odvisne od kinetične energije vode

Na prvi pogled se naprava, ki so jo razvili inženirji z univerze v Hongkongu, morda ne zdi pretirano posebna, saj je hidroenergija nekaj, kar poznamo že precej dolgo. Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da temelji večina hidroelektrarn oziroma postopkov za pridobivanje hidroenergije na vodi z veliko kinetične energije. Gre torej predvsem za slapove oziroma umetno ustvarjene učinke slapov, torej za »padajočo vodo«, pri čemer je kinetična energija, ki jo ima takšna voda, povezana z gravitacijo.

Težava tu je seveda povezana z dejstvom, da ima večina vode na našem planetu nizko kinetično energijo. Učinkovito pridobivanje električne energije iz mirujoče oziroma horizontalno premikajoče se vode je bilo tako doslej precejšen izziv. To pa pomeni, da področje hidroenergije še zdaleč ni tako razvito, kot bi bilo lahko sicer. Izum hongkonških inženirjev bi lahko torej pomembno prispeval k precej boljši izrabi vodnih virov, ko gre za pridobivanje alternativne, obnovljive energije. Sama naprava sicer še ni dovolj zanesljiva, da bi lahko zagotavljala neprekinjeno oskrbo z energijo. Vendar pa gre vendarle za vse prej kot zanemarljiv izum, ki predstavlja odličen temelj za nadaljnje raziskave ter dodelave in ki bi lahko imel pomembno vlogo pri zmanjševanju naše odvisnosti od fosilnih goriv.

Indijska ali kitajska mešanica začimb – izdelajte ju sami!

Karmen Jordan
-
0
Indijska ali kitajska mešanica začimb – izdelajte ju sami!

Se radi preizkušate v pripravi dobrot z različnih koncev sveta? Zdi se, da se ljudje delimo v dve skupini, ko gre za kulinarična ustvarjanja oziroma okuse: nekateri so zelo zadržani pri spoznavanju novih okusov in se precej raje oklenejo dobre stare klasike, spet drugi pa uživajo v nenehnem odkrivanju novih, zanimivih kombinacij, ki presenetijo brbončice z izkušnjo, kot je še niso doživele. Če sodite v drugo skupino, je vaša kuhinja najverjetneje zelo dobro založena z različnimi začimbami in začimbnimi mešanicami – tudi s tistimi, ki veljajo pri nas za presej »eksotične«.

Danes je seveda mogoče kupiti številne že pripravljene mešanice začimb, ki se posebej podajo določenim tradicionalnim jedem, značilnim za posamezna območja. Zelo zanimive mešanice pa lahko izdelate tudi sami, s kombiniranjem različnih začimb. Tokrat vam predstavljamo dve možnosti oziroma mešanici, in sicer kitajsko in indijsko mešanico začimb. Tudi če spadate med tiste ljudi, ki običajni niso najbolj navdušeni nad preizkušanjem še neznanih kombinacij, je smiselno, da daste vsaj občasno priložnost okusom, ki jih niste vajeni. Prav lahko se namreč zgodi, da tako odkrijete kombinacijo, ki vas bo ponesla na povsem novo raven gurmanskih užitkov! Že veste, torej, katero izmed spodaj predstavljenih mešanic  boste preizkusili najprej?

Mešanica 5 začimb za kitajske jedi

Kitajske začimbe

Začimbe običajno dojemamo predvsem kot nekaj, kar popestri okus hrane. Čeprav so lahko številne jedi s pomočjo začimb precej bolj zanimive in okusne, kot bi bile sicer, pa to ni edini razlog, zaradi katerega je smiselno, da se pogosteje prepustite odkrivanju novih okusov. Mnoge začimbe imajo lahko namreč obenem zelo pozitiven vpliv na vaše zdravje – pogosto so še posebej koristne za prebavo. To velja tudi za tradicionalno kitajsko mešanico, pripravljeno iz petih različnih začimb, ki bo spravila vašo prebavo v pogon. Tako je odličen dodatek nekoliko težjim/bolj mastnim jedem, ki lahko sicer pretirano obremenijo prebavni sistem in povzročijo težave, kot sta na primer napihnjenost ali zaprtje. Mešanico začimb, ki pričara pridih tradicionalne kitajske kulinarike, pripravite tako, da strete in zmešate naslednje začimbe:

  • 2 cimetovi palčki,
  • 4 janeževe zvezdice,
  • ½ žličke zrn črnega popra,
  • ½ žličke klinčkov in 
  • 1 žličko koromačevih semen.

Indijska mešanica začimb (»garam masala«)

Garam masala

Ena najbolj priljubljenih oziroma znanih mešanic začimb, ki prihajajo iz indijske kuhinje, je zagotovo t. i. garam masala. Gre za mešanico začimb, ki se pogosto uporablja za pripravo različnih vrst karija – skorajda zaščitnega znaka indijske kulinarike. Obenem pa se ta mešanica izvrstno znajde tudi v mnogih drugih jedeh, na primer v različnih juhah. Za pripravo ene izmed različic garam masale potrebujete:

  • 20 semen kardamoma,
  • 2 cimetovi palčki,
  • 4 žlice semen koriandra,
  • 2 žlici semen kumine,
  • 1 žlico zrn črnega popra,
  • ½ žličke nastrganega muškatnega oreščka in
  • 1 žličko nageljnovih žbic oz. klinčkov.

Tudi v tem primeru začimbe najprej strite oziroma zmeljite, podobno kot pri pripravi kitajske mešanice začimb – na primer s pomočjo mlinčka za kavo. Pomagate pa si lahko tudi z vrečko in s (kuhinjskim) kladivom ali pa s kuhinjskim mešalnikom, če boste pripravljali večje količine mešanice naenkrat. Nato začimbe zmešajte in uporabite pri pripravi izbrane jedi. Začimbne mešanice lahko seveda pripravite vnaprej, saj jih boste imeli tako vedno pri roki. V tem primeru priporočamo shranjevanje v nepredušno zaprti plastični vrečki ali pa v steklenem kozarcu. Tako bo mešanica ohranila svežino in prvotni okus še kar nekaj časa. Če imate čas, pa je seveda priporočljivo, da začimbne mešanice pripravljate sproti, saj bo posledično okus najbolj izrazit.

Oči in prenos koronavirusa: konjunktivitis kot simptom covida-19

Karmen Jordan
-
0
Oči in prenos koronavirusa: konjunktivitis kot simptom covida-19

Simptome bolezni covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, bi bilo mogoče razdeliti v dve skupini. V prvo skupino tako sodijo tisti najpogostejši simptomi, s katerimi se srečuje večina ljudi, ki zbolijo za covidom-19. Takšna simptoma sta denimo povišana telesna temperatura in suh kašelj. Po drugi strani pa obstaja tudi kar nekaj simptomov, ki so relativno redki, a ki jih je mogoče vendarle obravnavati kot znake bolezni. Eden takšnih simptomov je konjunktivitis oziroma vnetje očesne sluznice …

Simptom, ki se pojavi pri približno 1–3 % okuženih

Konjunktivitis je pojav, ki ga nekateri imenujejo kar »rožnate oči«, saj se navzven kaže v obliki pordelega sprednjega dela zrkla, prekritega z očesno veznico oziroma sluznico. Očesna veznica sicer ne prekriva zgolj sprednjega dela zrkla, ampak tudi  notranjo stran vek. Glede na do sedaj znane podatke naj bi se ta simptom pojavljal pri približno 1–3 % bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Kot omenjeno, gre torej za precej redek simptom, še posebej v primerjavi s povišano telesno temperaturo, ki naj bi bila prisotna pri 83–99 % bolnikov, in kašljem, ki se pojavi v 59–82 % primerov. 

Konjunktivitis

Manj verjetno, da bi se konjunktivitis razvil že na začetku

Trenutno sicer še ni na voljo dovolj podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo trditi, v kateri fazi bolezni se konjunktivitis najpogosteje razvije. Vendar pa lahko glede na dostopne informacije sklepamo, da se simptom pri ljudeh, ki ga opazijo, običajno ne pojavi na začetku, ampak nekoliko kasneje, ko so že opazni drugi simptomi. Malo verjetno je torej, da bi bil lahko prav konjunktivitis prvi znak covida-19.

Konjunktivitis pogostejši pri resnejših oblikah okužb

Tipičen simptom konjunktivitisa je sicer poleg pordelosti oči oziroma beločnice tudi otekanje. Vnetje je lahko povezano z bakterijsko ali z virusno okužbo. Konjunktivitis torej še zdaleč ni povezan zgolj z virusom SARS-CoV-2, ampak so lahko vzrok zanj tudi številni drugi patogeni mikroorganizmi. Domneva se sicer, da naj bi bil ta simptom precej pogostejši pri resnejših oblikah covida-19 kot pri blažjih. Ta domneva izhaja iz metaanalize, ki je bila konec aprila objavljena v reviji Journal of Medical Virology in ki je zajemala nekaj manj kot 1200 primerov okužb novim koronavirusom. Analiza je namreč pokazala, da se je konjunktivitis pojavil pri 3 % ljudi z resnejšo obliko okužbe, pri bolnikih z blažjo obliko covida-19 pa je bil konjunktivitis prisoten le v 0,7 % primerih. Tudi izsledki nekaterih drugih raziskav napeljujejo k zaključku, da je konjunktivitis pogostejši med tistimi bolniki, ki jih je okužba z novim koronavirusom najbolj prizadela.

Pogosto se pozablja, da je vstop virusa možen tudi skozi oči

Znano je, da se novi koronavirus širi predvsem s pomočjo drobnih kapljic, ki nastajajo med kihanjem, kašljanjem ali govorjenjem. Te kapljice je mogoče vdihniti. Poleg tega pa lahko v telo pridejo tudi tako, da se dotaknemo površine, kjer so se nakopičile, nato pa svojih ust, nosu ali – oči. Večkrat se pozablja predvsem na slednje oziroma na dejstvo, da je lahko tudi to ena izmed vstopnih točk za virus. Strokovnjaki tako pogosto poudarjajo, da bi moralo biti pri zdravstvenih delavcih in drugih nadpovprečno izpostavljenih skupinah poskrbljeno tudi za ustrezno zaščito oči. Čeprav naj bi bila v primerjavi z drugimi možnostmi prenosa verjetnost za tovrstno okužbo relativno majhna, pa to seveda še ne pomeni, da ne obstaja. Novi koronavirus naj bi si sicer pri vstopu v telo skozi oči pomagal s snovjo, imenovano, angiotenzinska konvertaza, ki se med drugim nahaja tudi na naši mrežnici. Virusu lahko namreč preslepiti telo, da gre za omenjeno snov, kar olajša vstop.

Preberite tudi: Koronavirus: Najpogostejši simptomi in ukrepi, s katerimi se lahko zaščitimo

Črevesni mikrobiom: Matematični model kot pomoč pri razumevanju kompleksnosti

Karmen Jordan
-
0
Črevesni mikrobiom: Matematični model kot pomoč pri razumevanju kompleksnosti

Mikroorganizmi, ki živijo v našem črevesju, so pomemben del našega zdravja. Razumeti bi jih bilo mogoče celo kot nepogrešljiv del človeka, saj gre za organizme, ki so se v procesu evolucije razvijali skupaj z nami. A kljub temu ostaja pri preučevanju črevesnega mikrobioma še ogromno neznank. Raziskovalci z univerze v Santa Barbari, ki so svoje dozdajšnje dosežke objavili v reviji Physical Review E, poskušajo zato ugotoviti, ali bi se bilo mogoče s pomočjo matematičnega modela približati boljšemu razumevanju (unikatnega) dogajanja v našem črevesju …

Ni dovolj zgolj dodajanje dobrih bakterij, ampak je nujen individualen pristop

V našem črevesju živijo nepreštevne kolonije bakterij, virusov, gliv in drugih organizmov, ki tvorijo edinstven črevesni mikrobiom. Tako je mikrobiom na neki način podoben prstnemu odtisu, saj ni dveh ljudi z enako mikrobiološko črevesno sestavo. Ta sestava pa vpliva na najrazličnejše vidike našega zdravja – od imunskega sistema in metabolizma pa vse do duševnega zdravja. Vprašanje, ali je mogoče z določenimi terapijami, namenjenimi modifikaciji mikrobioma, izboljšate zdravje bolnikov, je zato deležno povečane pozornosti.

V določenimi meri lahko sicer za modifikacijo poskrbimo tako, da uživamo več probiotičnih živil. Vendar pa so mnogi raziskovalci prepričani, da uravnavanje črevesnega mikrobioma, s tem pa uravnavanje zdravja, zahteva več kot zgolj dodajanje »dobrih bakterij«. Nujno naj bi namreč bilo natančno poznavanje oziroma razumevanje okolja, v katerem se nahajajo ti mikroorganizmi, obenem pa je nujno tudi poglobljeno znanje o tem, kaj je potrebno za stabilen črevesni mikrobiom. Kot odgovor na dileme, povezane z mikrobiomom, so raziskovalci z univerze v Santa Barbari pod vodstvom profesorice fizike Jean Carlson razvili nekakšen matematični model, s pomočjo katerega naj bi bilo mogoče vplivati na idealno sestavo mikrobioma. To naj bi bilo možno s spreminjanjem posameznih parametrov modela, ki po eni strani predstavlja poenostavitev mikrobioma, a ne na račun natančnosti oziroma relevantnosti.  

Črevesna mikrobioma

Sprememba okolja lahko vpliva tudi na spremembo sestave mikrobioma

Osnovni cilj modela je odkrivanje tistih parametrov, katerih sprememba lahko najbolj vpliva na črevesni mikrobiom. Model omogoča, da si mikrobiom predstavljamo na spektru, pri čemer imamo na eni strani zdravo sestavo, na drugi strani pa sestavo, ki predstavlja močno povečano tveganje za bolezni. Pri tem ne gre za neposredno spreminjanje sestave črevesnega mikrobioma, kot je to mogoče doseči s precej kontroverznimi postopki, kakršen je na primer fekalna transplantacija, ampak za iskanje parametrov, ki vplivajo na spremembo okolja, v katerem živijo ti mikroorganizmi, kar seveda nato vpliva tudi na samo sestavo mikrobioma.

Za zdaj zgolj matematično eksperimentiranje, a v načrtu tudi praktična aplikacija

Znanstveniki so si pri izdelavi modela pomagali s sistemom Lotka-Volterrovih enačb. Ker črevesni mikrobiom sestavlja ogromno različnih vrst mikroorganizmov, so bile potrebne tudi zelo kompleksne različice teh enačb, ki zajemajo veliko parametrov in možnih interakcij med organizmi v črevesju. Da bi se izognili prevelikim napakam pri preurejanju teh enačb, so si raziskovalci pomagali z dodatnimi tehnikami, ki so jim omogočile identifikacijo tistih ključnih parametrov, ki vplivajo na okolje v našem črevesju. Pri tem je pomembno, da se lahko ti parametri od posameznika do posameznika nekoliko razlikujejo. Za zdaj gre sicer še vedno zgolj za matematični eksperiment, vendar raziskovalci upajo, da bodo lahko ta pristop že kmalu preizkusili tudi v praksi. Če bo šlo vse po sreči, bi lahko morda ta metoda v prihodnje pomagala pri hitrem ugotavljanju, kaj je smiselno spremeniti za čim bolj zdravo sestavo črevesnega mikrobioma. Pri tem bi šlo za posamezniku prilagojeno analizo, ne za generične napotke.

Preberite tudi: Čiščenje črevesja: Očistite svoje črevesje s temi pripravki

2 recepta za vlaganje gob – klasika in vložene gobe po madžarsko

Karmen Jordan
-
0
2 recepta za vlaganje gob – klasika in vložene gobe po madžarsko

Sezona nabiranja gob je nekje od julija pa vse do meseca novembra, in če sodite med navdušene gobarje, zagotovo že razmišljate o tem, kako boste porabili vse gobe, ki vam jih bo uspelo nabrati letos. Idej za uporabo tega nadvse okusnega živila je vsekakor več kot dovolj. Ena izmed možnosti je seveda tudi vlaganje gob, pri čemer lahko izbirate med najrazličnejšimi vrstami marinade …

Rok uporabe za vložene gobe je lahko od nekaj dni, če uporabimo konzervans v obliki sladkorja ali soli nekje 1-2 meseca v neprodušno zaprtem kozarcu, če pa vložene gobe zamrznemo, se rok uporabe lahko podaljša celo do 2 let.

Vlaganje gob: Klasične vložene gobe

Prisegate na dobro staro klasiko? V tem primeru vas bo verjetno zanimala ena izmed klasičnih različic recepta za vlaganje gob. Postopek je zelo preprost, za vlaganje pa potrebujete le nekaj osnovnih sestavin oziroma začimb. Tako vložene gobe so odlična priloga številnim jedem. Če želite, lahko seveda vložite večjo količino gob naenkrat – v tem primeru tudi druge sestavine ustrezno prilagodite oziroma povečajte.

Vlaganje gob recept

SESTAVINE

  • 900 gramov gob,
  • 6 strokov česna,
  • 120 mililitrov alkoholnega kisa,
  • 500 mililitrov vode,
  • 2 žlici sladkorja,
  • 1 žlička soli,
  • 6 lovorovih listov,
  • 8 celih zrn črnega popra in
  • 6 žlic kisa.

POSTOPEK PRIPRAVE

Gobe najprej očistite in jih stresite v lonec. Dolijte toliko vode, da so gobe pokrite, nato pa dodajte še kis. Mešanico zavrite, nato pa znižajte temperaturo in kuhajte še 15 minut. Ko so gobe kuhane, jih odcedite in zlijte tekočino v poseben lonec.

Tekočini oziroma mešanici vode in kisa, v kateri so se kuhale gobe, dodajte sol, sladkor, lovorove liste in poprova zrna. Zavrite. Ko se sladkor in sol raztopita, dodajte še 6 žlic kisa. Lonec nato odstavite s štedilnika in počakajte, da se mešanica ohladi.

Česen olupite in ga nasekljajte na drobne koščke, ki jih posujte po dnu kozarcev za vlaganje, ki ste jih pred tem očistili. Nato dodajte kuhane gobe, razrezane na poljubno velike koščke. Na koncu v kozarce vlijte ohlajeno tekočino. Kozarce zaprite s pokrovčkom in jih shranite v hladilnik.

Opozorilo: Pri pogojno užitnih gobah je potrebna dodatna pazljivost, saj vode, v katerih smo jih kuhali, pri večini vrst (na primer pri štorovkah), ne smemo uporabiti ali preliti v kozarec za vlaganje, saj se vanjo izločijo tudi strupi. Najbolje je, da se o pripravi pogojno užitnih gob, ki jih želite vložiti ali kako drugače pripraviti, podrobno informirate. Informacije o posameznih gobah najdete tudi na spletni strani gobe.si.

Vlaganje gob po madžarsko: Sladko-pikantne popečene vložene gobe

Tistim, ki imate radi nekoliko bolj posebne oziroma izrazite okuse, bodo verjetno zelo všeč vložene gobe s pridihom madžarske kulinarike, za kar poskrbi predvsem dodatek rdeče paprike v prahu. Gre za recept, ki sta ga zasnovala priznana kuharska mojstra Nicolaus Balla in Cortney Burns ter ga objavila tudi v svoji kuharski knjigi. Ena izmed posebnosti tega recepta je, da lahko gobe postrežete že po približno 2 urah. Vendar pa bodo okusi seveda še precej bolj izraziti, če gobe v marinadi pustite nekoliko dlje, da se do konca prepojijo.

Vlozene gobe po madžarsko

SESTAVINE

  • 450 gramov šampinjonov oz. gob po izbiri,
  • 2 žlici sončničnega olja,
  • 1 žlička soli,
  • 60 mililitrov vinskega kisa,
  • 2 stroka olupljenega in nasekljanega česna,
  • 1 žlica nasekljanega svežega peteršilja,
  • 1 žlica nasekljanega svežega majarona (nadomestite ga lahko z 1 žličko suhega majarona),
  • 2 žlici sladke rdeče paprike v prahu,
  • 1 žlica rjavega sladkorja,
  • 1 žlica čebule v prahu,
  • 1 žlička česna v prahu,
  • nastrgana lupina 1 limone in
  • 1 žlička sveže mletega popra.

POSTOPEK PRIPRAVE

Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. V večji pekač stresite očiščene gobe, ki jih prelijte z 1 žlico olja. Dodajte še polovico soli in gobe nežno zmešajte z rokami, da se enakomerno prepojijo z oljem in soljo. Pecite, dokler se gobe ne zmehčajo (običajno to pomeni približno 10 minut).

V večji skledi zmešajte kis, 1 žlico olja, česen v prahu in sveži česen, nasekljan peteršilj in majaron, rdečo papriko v prahu, rjavi sladkor, čebulo v prahu, nastrgano limonino lupinico, poper in preostanek soli. Dodajte vroče gobe in premešajte, da bodo gobe enakomerno oblite s tekočino in začimbami.

Gobe skupaj s tekočino postavite v hladilnik za vsaj 2 uri. Če želite, jih lahko takoj postrežete. Mešanico pa lahko shranite tudi v steklen kozarec za vlaganje, ki ga nato zaprete s pokrovčkom. Rok uporabe za tako vložene gobe v hladilniku je približno mesec dni.

Poskusite tudi sami

Najpogostejša načina za shranjevanje gob pri nas sta zagotovo zamrznitev ali pa sušenje. Velja pa preizkusiti tudi vlaganje gob, saj jim začimbe dodajo še svojevrsten okus. Seveda pa vložene gobe niso primerne za pripravo vsake jedi. Preizkusite, kateri način vam najbolj ustreza, seveda pa vedno lahko gobe shranite na več načinov glede na to, za kaj vse jih boste uporabili.

Preberite tudi: Nasveti za nabiranje gob ali gobarjenje

6 pogostih napak pri uživanju jabolčnega kisa

Karmen Jordan
-
0
6 pogostih napak pri uživanju jabolčnega kisa

Redno uživanje jabolčnega kisa ima lahko kar nekaj pozitivnih vplivov na zdravje in na telesno težo. Vendar pa se pogosto zgodi, da je uživanje kisa povezano z določenimi napakami. Tako lahko ta navada povzroči več škode in koristi. Dobro je torej poznati nekaj najpogostejših napak, da se jim boste lahko sami izognili …

1. Uživanje nerazredčenega kisa

Preden jabolčni kis zaužijete, ga morate nujno razredčiti z vodo. Nerazredčena kislina lahko sicer poškoduje vaše grlo oziroma žrelo, požiralnik ali želodec. Obenem tako ne boste imeli težav s premočnim okusom, ki lahko sicer marsikoga odvrne od rednega uživanja jabolčnega kisa. Seveda pa je lahko nerazredčen kis zelo problematičen tudi za vaše zobe oziroma zobno sklenino, kar je dodatni razlog za to, da je uživanje jabolčnega kisa »na žlico« odsvetovano.

2. Neuporaba slamice

To, da jabolčni kis pred zaužitjem razredčite, pa še ne pomeni, da ga je priporočljivo piti tako kot druge pijače. Četudi jabolčni kis zmešate z vodo, gre namreč še vedno za nadpovprečno kisel napitek, ki ima lahko predvsem na dolgi rok negativen vpliv na zobno sklenino. Tako je zelo priporočljivo, da jabolčni kis, razredčen z vodo, pijete po slamici – seveda takšni, za večkratno uporabo.

Uporaba jabolčnega kisa napake

3. Uživanje kisa po obroku

Po mnenju mnogih strokovnjakov naj bi bili pozitivni učinki jabolčnega kisa še posebej izraziti, če ga zaužijemo pred obrokom. Če torej kis trenutno uživate po obroku, ste s tem prikrajšani za določene pozitivne vplive – predvsem za pozitiven vpliv jabolčnega kisa za prebavo, kar je še posebej pomembno pri nekoliko starejši populaciji. Z leti se namreč količina želodčnih sokov pogosto nekoliko zmanjša. Jabolčni kis, ki ga zaužijete pred obrokom (ali pa med samim obrokom, npr. kot del preliva za solato), lahko tako pomaga pri preprečevanju težav z zaprtjem ali napihnjenostjo, saj deloma nadomesti želodčne sokove in s tem olajša prebavni proces.

4. Pretiravanje pri količini

Uživanje jabolčnega kisa je navada, ki se je je smiselno lotiti postopoma. To pomeni, da je smiselno začeti z zelo majhno dnevno količino jabolčnega kisa (npr. 1 žlička ali celo manj), nato pa količino postopoma povečevati. Tako boste lahko opazovali, kako vaše telo reagira na jabolčni kis, in temu prilagodili dnevni odmerek. Če opažate težave, kot so razdražen želodec ali pekoč občutek, je količina kisa vsekakor prevelika in jo je treba zmanjšati. Tudi če nimate posebnih težav pri povečevanju odmerka, pa je odsvetovano, da dnevna količina jabolčnega kisa, ki ga zaužijete, preseže 2 polni žlici.

5. Pitje kisa zvečer oz. pred spanjem

Pozne večerne ure niso najbolj primeren čas za uživanje jabolčnega kisa. Priporočljivo je namreč, da ste po zaužitju še vsaj pol ure v pokončnem položaju. Uživanje kisa tik pred odhodom v posteljo tako ni najboljša ideja. Ena izmed možnih posledic je na primer zgaga oziroma refluks. Če kis zaužijete tik pred spanjem, pa obstaja tudi večja nevarnost za poškodbe delov prebavil.

6. Neupoštevanje morebitnih zdravstvenih omejitev

Večini ljudi lahko jabolčni kis pomaga pri izboljšanju zdravja, še posebej pri izboljšanju prebave. Vendar pa obstaja tudi tu nekaj izjem. Tako lahko včasih jabolčni kis dodatno poslabša predhodno obstoječe težave, povezane s prebavili. Ena izmed napak, povezanih z uživanjem jabolčnega kisa, je tako tudi neupoštevanje omejitev, zaradi katerih ta navada morda ni najboljša za vas. Če ste v dvomih, vsekakor priporočamo posvet z zdravnikom. Med težave, pri katerih je lahko uživanje jabolčnega kisa problematično, na primer sodi okužba z bakterijo, imenovano Helicobacter pylori, ki naj bi bila med drugim povezana z nastajanjem želodčnih razjed.

Preberite tudi: Jabolčni kis za prebavo, zdravje in hujšanje

1...437438439...1.123Stran 438 od 1.123