Redna in koži prilagojena nega je izredno pomembna. To velja še posebej za tiste, ki se spopadate z zelo suho kožo, nagnjeno k izpuščajem, srbečici in podobnim nevšečnostim. Vendar pa se pogosto pojavi težava pri izbiri najustreznejših negovalnih izdelkov. Izbira je danes tako velika, da se je težko znajti. Ker lahko uporaba pretirano agresivnih učinkovin hitro povzroči več škode kot koristi, mnogi menijo, da se je najbolje omejiti na čim bolj preproste, naravne sestavine. Ena najboljših naravnih možnosti za pomiritev razdražene kože naj bi bil koloidni oves. V nadaljevanju lahko preverite, kaj natančno se skriva pod tem poimenovanjem. Obenem pa vas tam čaka recept za izjemno pomirjajočo kopel, ki bo poskrbela, da bo vaša koža kot prerojena.
Kaj sploh je koloidni oves in s čim ga je mogoče nadomestiti?
Koloidni oves je v osnovi na zelo majhne delce zmlet oves – gre torej za podoben princip kot na primer pri koloidnem srebru. To so resnično zelo majhni delci, do katerih je mogoče priti s posebnimi postopki in z uporabo posebnih naprav za mletje. Poleg tega pa je pomembno to, da se pri proizvodnji koloidnega ovsa uporabijo cela zrna, vključno z luščinami. Za najboljše rezultate je torej priporočljivo uporabiti kupljen koloidni oves. A če nimate te možnosti, lahko zelo blagodejne učinke dosežete tudi z doma izdelano različico koloidnega ovsa. S tem imamo v mislih običajne ovsene kosmiče, ki jih poskušajte zmleti na čim manjše delce.
4 vrečke kamiličnega čaja (uporabite lahko tudi sveže ali posušene kamilične cvetove)
½ skodelice sode bikarbone
5 kapljic eteričnega olja sivke
Priprava kopeli
Sestavine preprosto zmešajte, nato pa jih stresite v kad, napolnjeno s toplo vodo. Če želite, lahko suhe sestavine stresete tudi v staro nogavico iz najlona ali prepustno vrečico. Tako boste imeli na koncu manj dela s čiščenjem kopalne kadi.
Kopel naj traja približno od 15 do 20 minut. Zelo pomembno je, da voda ni prevroča. Previsoka temperatura vode lahko namreč privede do dodatnega draženja in izsuševanja kože. Na koncu, ko je kopel zaključena in koža osušena, je priporočljivo nanesti še nežno vlažilno mleko ali losjon za telo.
Pri čem vse lahko pomaga kopel s koloidnim ovsom/ovsenimi kosmiči
Blagodejen vpliv ovsa na kožo je znan že zelo dolgo. Spoznanja o pozitivnih učinkih ovsa iz prakse, ki so se prenašala iz roda v rod, potrjujejo tudi mnoge sodobne študije. To velja še posebej za koloidni oves. Ta naj bi bil nadpovprečno učinkovita pomoč pri suhi, poškodovani koži. Koloidni oves namreč na koži ustvari tanko zaščitno plast, ki preprečuje izgubo vlage.
S koloidnim ovsom si pogosto pomagajo tudi ljudje, ki se spopadajo z ekcemom. Gre namreč za naravno sestavino, ki zelo uspešno pomiri srbečico. Obenem pa pomaga pri uravnavanju izločanja maščob in pri uravnavanju pH-ja kože, kar je zelo pomembno v boju z ekcemi.
Koloidni oves za povrh deluje protivnetno, pozabiti pa ne smemo niti na dejstvo, da gre za odličen vir antioksidantov. Kot je znano, so antioksidanti med drugim zelo pomembni za upočasnjevanje procesa staranja kože.
Kopeli s koloidnim ovsom – pa tudi z mletimi ovsenimi kosmiči – so tako še posebej koristne za ljudi z nadpovprečno občutljivo kožo, za tiste z luskavico in s kožnimi alergijami. Poleg tega pa je takšna kopel odlična naravna pomoč za pomiritev kože, ki jo je opeklo sonce.
Za marsikoga je ena prvih asociacij ob misli na Japonsko podoba nepreštevnega števila cvetočih češenj. A čeprav gre za državo, ki se najpogosteje povezuje prav s češnjevimi cvetovi, se lahko Japonska pohvali še z mnogimi drugimi »cvetočimi znamenitostmi«, ki privabljajo številne turiste …
Park, v katerem na enem mestu raste skoraj 5 milijonov prečudovitih modrih cvetlic
Takšne in drugačne cvetlice imajo v japonski kulturi zelo pomembno mesto, zato ni nenavadno, da je mogoče v državi najti številna prostrana polja, posvečena izključno cvetlicam. Pogosto so polja razdeljena na vrste iz različnih cvetlic, zato spominjajo na nekakšno zemeljsko mavrico. Izredno zanimivo estetsko doživetje pa vas zagotovo čaka tudi v primeru obiska parka japonskem mestu Hitachi. Tam boste namreč našli polje, na katerem raste kar približno 4,5 milijona nebeško modrih cvetlic, ob katerih marsikdo obstane odprtih ust.
Modrina, ki spominja na barvo oči pri novorojenčkih …
Omenjene cvetlice pripadajo vrsti, imenovani Nemophila Menziesii. Ta je sicer na Japonskem precej razširjena, vendar pa niso te cvetlice nikjer posejane tako na gosto kot prav v parku v Hitachiju. V parku, ki obsega približno 190 hektarjev, je 3,5 hektarja površine posvečene zgolj tem krhkim cvetovom, ki očarajo z nebeško modrino. Ker njihova oblika obenem nekoliko spominja na oči, cvetlice marsikoga spomnijo na nebeško modre oči dojenčkov.
Na vzpetini raztezajoče se polje je prava paša za oči
Polje, posuto s temi cvetlicami, je sicer na vzpetini oziroma na hribčku Miharashi, ki je del parka. Že ob vznožju te vzpetine, ki leži na nadmorski višini 58 metrov, se ponuja osupljiv razgled na polje modrih cvetov. Razgled pa je še bolj navdušujoč, če se povzpnete na najvišjo točko vzpetine in na cvetlično morje pogledate od zgoraj. Z nežno modrimi cvetovi je pokrit praktično celotni hribček, nekaj prostora je puščenega le za sprehajalne poti, namenjene obiskovalcem.
Idilično podobo dopolnjujeta modrina oceana in neba
Obisk parka v Hitachiju je torej kot nalašč za ljubitelje modre, ki velja za eno najbolj pomirjajočih barv. A če vam niti 4,5 milijona modrih cvetlic ne bi bilo dovolj, naj vam zaupamo, da je v ozadju cvetličnega polja viden ocean, podobo pa uokvirja sinje modro nebo. Gre torej za pogled, ob katerem si lahko oko resnično odpočije. Po mnenju tistih, ki so že obiskali park v japonskem mestu Hitachi, je modrina, s katero ste tam obkroženi, eden najboljših približkov popolnosti, ki navduši celo tiste, ki jih naravne lepote sicer ne ganejo pretirano.
Park do nadaljnjega zaprt, a slikovnega gradiva več kot dovolj
Za to, da bi videli nebeško modro cvetlično polje v živo, nimate veliko časa. Vrhunec sezone naj bi bil namreč med koncem aprila in sredino maja, ko park v Hitachiju preplavijo turisti z vseh koncev sveta. Tisti, ki so letos čakali na to, da si (končno) ogledajo, kako je videti skoraj 5 milijonov nebeško modrih cvetlic, ki spadajo v vrsto Nemophila Menziesii, na kupu, pa so imeli na žalost precejšnjo smolo. Podobno kot mnoge druge znamenitosti se je namreč tudi park v Hitachiju zaradi pandemije koronavirusa zaprl, in sicer 4. aprila – le malo pred tem, preden bi park, tako kot mnoga leta pred tem, preplavile čarobno modre cvetlice. Park, ki ga je pred pandemijo dnevno obiskalo več tisoč turistov, tako ostaja do nadaljnjega zaprt. A na srečo obstajajo številne fotografije in videoposnetki, ob katerih si lahko odpočijemo oči in misli.
Imate občutek, da so vaše jedi precej dolgočasne? Za popestritev okusa in/ali teksture ne potrebujete nujno množice nezdravih dodatkov ali pa celo popolnoma novih receptov. Če boste imeli v kuhinji na zalogi nekaj vsestransko uporabnih dodatkov, boste lahko z njimi popestrili številne jedi, ki bi bile sicer precej puste. V nadaljevanju boste našli nekaj naših predlogov za tiste sestavine, ki ne bi smele manjkati v vaši kuhinji …
Kokosovi amini
V zadnjih letih je postala sojina omaka tudi pri nas zelo priljubljen dodatek pri kulinaričnih ustvarjanjih. Če iščete nekoliko bolj zdravo alternativo, pa vam svetujemo, da si priskrbite t. i. kokosove amine. Gre za omako, katere okus močno spominja na sojino omako. Kljub imenu, ki izhaja dejstva, da se izdelek pridobiva iz kokosove palme, torej omaka nima okusa po kokosu. Pomembna prednost v primerjavi s sojino omako je ta, da praviloma vsebuje precej manj soli oziroma natrija, zato pride v poštev tudi za ljudi s povišanim krvnim tlakom in pri drugih težavah, ki zahtevajo zmanjšanje vnosa soli. Čeprav je okus v osnovi podoben sojini omaki, imajo kokosovi amini rahlo maslen priokus, kar lahko poskrbi za še bolj zanimiv okus jedi. Seveda predstavljajo tudi odlično zamenjavo za tiste, ki ste morda alergični na sojo, in za ljudi, alergične ali preobčutljive na gluten, ki ga vsebujejo mnoge sojine omake.
Miso pasta
Tahini
Pasta, pripravljena iz mletih, prepraženih sezamovih semen, znana kot tahini, je poleg čičerike ena glavnih sestavin priljubljenega humusa. Vendar pa lahko tahini uporabite tudi kot samostojen dodatek – na primer za obogatitev solat, kot dodatek kosmičem, kot pomako za narezano sadje ali zelenjavo, za sendviče, kot preliv za testenine, rižote itn. Tahini je skratka odlična izbira povsod, kjer želite doseči malce bolj kremast okus, ki spominja na oreščke.
Pasta miso
Osnova za izdelavo paste miso so fermentirana sojina semena. Gre za pasto, ki je najbolj znana kot sestavina istoimenske juhe. Seveda pa to še zdaleč ni edini recept, v katerem lahko uporabite pasto miso. Z njo lahko pričarate slankast okus, znan kot »umami«. Pasto lahko na primer uporabite kot marinado in kot dodatek različnim omakam, po želji tudi v kombinacijami s sestavinami, kot je že omenjeni tahini.
Javorjev sirup
Eden najbolj vsestranskih dodatkov za sladke jedi je zagotovo javorjev sirup – naravno sladilo z izjemno bogatim okusom in teksturo. Javorjev sirup je najbolj znan kot preliv za palačinke in vaflje, vendar so možnosti uporabe praktično neomejene. Uporabite ga lahko na primer tudi za kosmiče, pri pripravi različnih slaščic in celo kot dodatek kavi. Poleg tega pa javorjev sirup ni primeren le za sladke jedi. Zelo zanimiv rezultat boste dobili, če malce tega sirupa prelijete po pokovki ali če ga skupaj s kisom uporabite kot osnovo za preliv za solato, odličen pa je tudi kot glazura za popečeno zelenjavo.
Srirača (Sriracha)
Srirača
Ljubitelji nekoliko bolj pikantnih okusov mora vsekakor preizkusiti sriračo – pekočo omako, ki izvira iz tajske kulinarike, v zadnjih letih pa jo je mogoče opaziti tudi na policah naših trgovin. Gre za omako, ki malce spominja na tabasko, pa vendar je nekoliko drugačna in samosvoja. Uporabite jo lahko seveda povsod, kjer vam poželi srce. Omako lahko preprosto pokapljate po že gotovih jedeh ali pa jo uporabite kot dodatek drugim omakam.
Različne vrste gorčice
Gorčica je seveda dodatek, ki ga je mogoče najti v večini kuhinj. Vendar pa gre običajno za klasično različico gorčice, ki je sicer zanimiva, vendar pa bi bilo škoda, če ne bi raziskali še drugih različic tega priljubljenega dodatka in eksperimentirali z gorčicami različnih barv, s t. i. dijonsko gorčico, z gorčico s celimi zrni, z različnimi začimbami in drugimi dodatki itn. Gre torej za zelo raznoliko skupino izdelkov, pri čemer ima vsaka različica nekoliko drugačen okus in teksturo. Tako lahko odkrijete povsem nove kombinacije kulinaričnih užitkov.
Imate občutek, da so vaši dnevi popolnoma natrpani s takšnimi in drugačnimi obveznostmi, zaradi kateri ste povsem zanemarili skrb za svoje duševno in telesno zdravje? Pogosto je težko najti čas zase in za tisto, kar nas zares veseli in kar napolni naše baterije. A četudi sodite med tiste, ki jim kronično primanjkuje časa, lahko s pomočjo drobnih sprememb vendarle poiščete nekaj dragocenih trenutkov, ki bodo namenjeni samo vam …
Navadite otroke na to, da jim ne morete biti nenehno na voljo
Pogosto imajo še posebej velike težave s pomanjkanjem časa tisti, ki imajo majhne otroke. Četudi se odločite, da boste poskušali nekaj časa posvetiti sebi, vas lahko otroci hitro zmotijo in prisilijo, da se odpoveste svojim načrtom. Če otroci že razumejo koncept časa, si lahko pomagate s štoparicami in s podobnimi pripomočki (pri mlajših pride na primer v poštev peščena ura). Otrokom povejte, da jim boste ponovno na razpolago, ko se čas, ki ste ga določili vnaprej, izteče. Običajno so tako otroci mnogo manj nemirni, saj vedo, kdaj lahko ponovno pričakujejo vašo pozornost. Posledično bo motenj med aktivnostjo, med katero potrebujete malce miru, precej manj.
Izkoristite proste trenutke za kratke dihalne vaje
Ne glede na to, kako zasedeni ste, je v vašem dnevu zagotovo vsaj nekaj minut, ko morate na nekaj čakati, na primer v vrsti v trgovini. V takšnih trenutkih pogosto posežemo po telefonu, vendar lahko ta čas precej bolje izkoristite. Svetujemo vam, da se poskušate navaditi na to, da med čakanjem usmerite pozornost na svoj dih. Naredite nekaj zares globokih vdihov s trebušno prepono in izdihov. Za to, da užijete blagodejne učinke dihalnih vaj, ne potrebujete nujno daljših meditativnih seans, ampak so lahko tudi takšni »ukradeni trenutki« zelo dragoceni. Presenečeni boste nad tem, kako hitro vas lahko nekaj globokih vdihov in izdihov umiri in vam da moč za nadaljevanje dneva.
Čas zase kot obveznost, ki jo dodajte na svoj urnik
Pri oblikovanju urnika poskušajte rezervirati tudi čas, ki bo namenjen samo vam. Če boste to dojemali kot obveznost, ki ne dopušča prestavljanja, boste zagotovo precej pogosteje našli čas za dejavnosti, ki bi jih sicer najverjetneje zanemarili. Navsezadnje je čas, ki ga posvetite sebi, izredno pomemben za vaše zdravje in počutje, zato je popolnoma upravičeno, da ga dojemate kot neodložljivo obveznost.
Poiščite kotiček, ki bo samo vaš
Pomanjkanje časa je pogosto tesno prepleteno s pomanjkanjem prostora, kjer bi imeli na voljo dovolj miru in zasebnosti. Tako je smiselno, da poskušate poiskati kotiček, kamor se boste lahko zatekli, ko boste potrebovali nekaj časa zase. Pomagate si lahko na primer s pregradnimi stenami ali zavesami. Priročni so lahko tudi kotički na podstrešju ipd. Še ena možnost pa so seveda vam ljubi kotički v naravi, ki se nahajajo v neposredni okolici vašega doma.
Začnite dan s hvaležnostjo
Preden sploh začnete razmišljati o vseh obveznostih, ki so pred vami, si vzemite nekaj minut, ki bodo samo vaše. Teh nekaj minut zagotovo ne boste pretirano pogrešali, a pozitiven vpliv, ki ga imajo lahko na preostanek dneva, je ogromen. Navsezadnje ne pravijo zaman, da se po jutru dan pozna. Odlična aktivnost za začetek dneva je na primer zapisovanje tistega, za kar ste hvaležni, v poseben zvezek ali dnevnik. To bo zbistrilo vaše misli in vam pomagalo, da se osredotočite na tisto, kar resnično šteje. Če boste temu dodali še nekaj razteznih vaj, ki bodo prebudile in poživile vaše telo, še toliko bolje. Četudi boste nato čez dan zelo zasedeni, boste zagotovo občutili pozitivne učinke jutranjih minut, ki so bile namenjene zgolj vam.
Celiakija in kronična vnetna črevesna bolezen se zdita precej povezana pojava. Tako so se raziskovalci z univerze McMaster v Kanadi lotili preučevanja, ali obstaja pri bolnikih z eno izmed obeh diagnozo povečana verjetnost, da zbolijo tudi za drugo boleznijo. Preverite, kaj so ugotovili …
Pri osebah s celiakijo devetkrat večja verjetnost za KVČB
Raziskava je bila zastavljena kot sistematični pregled in metaanaliza obstoječih študij, povezanih s celiakijo in kronično vnetno črevesno boleznijo, ki je pravzaprav nadpomenka za dve različni diagnozi, in sicer za Crohnovo bolezen ter za ulcerozni kolitis. Iz objave, ki se je pred kratkim pojavila v reviji Gastroenterology, je mogoče razbrati, da obstaja v primeru celiakije povečana nevarnost za to, da oseba zboli tudi za kronično vnetno črevesno boleznijo. Glede na analizirane podatke naj bi bila verjetnost za to kar devetkrat višja kot sicer.
Povezava poteka v obe smeri
Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila gastroenterologinja Maria Ines Pinto-Sanchez, pa ni ugotovila le tega, da celiakija povečuje možnost za eno izmed kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, ampak gre za dvosmerno povezavo. Tako obstaja tudi pri ljudeh, pri katerih je bila odkrita kronična vnetna črevesna bolezen, povečana nevarnost za to, da kasneje zbolijo še za celiakijo, le da je tu možnost vendarle nekoliko manjša kot obratni situaciji.
Raziskovalci pregledali skoraj 10.000 študij, objavljenih med letoma 1978 in 2019
Zdravniki, ki se vsakodnevno srečujejo z bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo in celiakijo, sicer že dolgo sumijo, da obstaja izrazita povezava med obema diagnozama. Vendar pa do zdaj še ni bilo študije, ki bi tako natančno opredelila verjetnost za to, da oseba zboli za obema boleznima. Raziskovalci so pregledali kar 9800 študij in nato za metaanalizo izbrali 65 najbolj relevantnih. Šlo je za študije, objavljene med letoma 1978 in 2019. Od tega so v 43 študijah sodelovali izključno odrasli, v 12 zgolj otroci, v 10 študij pa so bili vključeni tako otroci kot odrasli. V večini primerov je šlo za evropske študije, manjši del pa so predstavljale še študije, ki so nastale v Severni Ameriki in v Aziji.
Za uspešno zdravljenje oziroma lajšanje simptomov nujna ustrezna diagnoza
Uvidi, ki jih prinaša študija kanadskih raziskovalk in raziskovalcev, bi lahko tako pomembno vplivali na obravnavo bolnikov s tovrstnimi težavami v prihodnje. To bi lahko pomenilo predvsem bolj sistematično preverjanje, ali imajo bolniki s celiakijo oziroma s kronično vnetno črevesno boleznijo morda tudi pridruženo bolezen. Od pravilne diagnoze je namreč močno odvisna učinkovitost zdravljenja. Če ostane ena izmed diagnoz (dolgo) neprepoznana, se torej s tem praviloma zmanjša uspešnost pri lajšanju simptomov.
Kaj so glavne razlike med KVČB in celiakijo?
Čeprav si kronična vnetna črevesna bolezen in celiakija delita precej skupnih značilnosti, pa gre vendarle za različni bolezni z določenimi specifikami. Znanstveniki sicer še ne poznajo natančnega razloga za razvoj Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa, vendar se domneva, da gre pri obeh oblikah kronične vnetne črevesne bolezni za kombinacijo genetskih dejavnikov, okužb in različnih okoljskih vplivo.
Po drugi strani naj bi bila celiakija povezana predvsem z genetskimi razlogi. Kot je znano, pa je glavni sprožilec, ki privede do hude alergijske reakcije, gluten v prehrani. Poznavanje specifičnih vzrokov za težave, s katerimi se spopada bolnik, je torej izjemno pomembno za ustrezno ukrepanje. Simptomi, ki bi se denimo sicer pripisali eni izmed kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, so lahko tako v resnici povezani z uživanjem glutena, ki bi ga bilo seveda nujno izločiti iz prehrane, če je v ozadju zares tudi celiakija.
Mnogokrat je težko ugotoviti, kako zdravo je določeno živilo. Napisi, s katerimi so opremljeni posamezni prehranski izdelki, so lahko namreč precej zavajajoči. Izrazi, kot sta »malo« ali »veliko« so zelo relativni, zato jih je mogoče izrabiti v marketinške namene. Čeprav se tega večina zaveda, pri nakupovanju pogosto nimamo časa, da bi se podrobneje poglobili v sestavo vsakega izdelka. Tako nas omenjeni napisi večkrat zavedejo, četudi mislimo, da na nas nimajo posebnega vpliva. Tokrat vam zato predstavljamo koristen »trik« oziroma pravilo, ki ga je smiselno upoštevati, če želite v zelo kratkem času ugotoviti, ali je določen izdelek zares primeren za vas. S pomočjo tega pravila boste precej lažje dosegli zastavljene cilje, ne da bi morali v to vložiti preveč napora …
Pomemben podatek o deležu priporočenega dnevnega vnosa
Na posameznih prehranskih izdelkih lahko najdemo informacije o osnovni hranilni sestavi teh živil. Tako je navedena količina osnovnih makrohranil, torej beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Nadalje je običajno navedeno še, kolikšen delež maščob predstavljajo nasičene maščobe, kolikšen delež ogljikovih hidratov sladkorji ipd. Poleg tega deklaracije vključujejo še podatke o deležu soli, včasih pa še prehranskih vlaknin in nekaterih drugih sestavin. Pravilo 5/20 pride v poštev predvsem pri tistih izdelkih, kjer je poleg podatka o količini posamezne hranilne snovi na 100 gramov izdelka navedena tudi informacija o tem, kolikšen delež priporočenega dnevnega vnosa predstavlja porcija tega izdelka …
Oznake, kot je »manj soli«, pogosto niso upravičene …
Vzemimo primer izdelka, katerega porcija vsebuje 10 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa soli. Ta številka se na prvi pogled ne zdi pretirano visoka, izdelek pa je morda celo opremljen z napisom, da vsebuje »manj soli«. A pravilo 5/20, ki med drugim temelji na priporočilih Ameriške agencije za hrano in živila (FDA), v hipu pokaže, da je ta izdelek bolje pustiti na polici. Ko gre za sestavine, za katere je znano, da jih v povprečju zaužijemo preveč, kamor zagotovo sodi tudi sol, se je namreč bolje izogibati tistim živilom, ki na porcijo vsebujejo več kot 5 odstotkov tovrstnih sestavin. Čeprav se na primer 10 odstotkov ne sliši veliko, pa s takšnimi živili hitro prekoračimo priporočen dnevni vnos. Upoštevanje tega pravila je še posebej pomembno za tiste, ki morajo biti zaradi določenih zdravstvenih težav, na primer zaradi povišanega krvnega tlaka, še posebej pozorni na to, da ne zaužijejo preveč soli.
Kdaj lahko zares rečemo, da je izdelek bogat z določenim hranilom?
Zavajajoče pa niso samo trditve o tem, da vsebuje izdelek malo sestavine, katere vnos želite omejiti, na primer malo soli ali nasičenih maščob. Pogosto se zgodi, da proizvajalci oglašujejo izdelek kot »bogat z vlakninami«, »bogat z beljakovinami« ipd., četudi te trditve niso zares upravičene. Tu si lahko na srečo ponovno pomagate s pravilom 5/20. Če niste popolnoma prepričani, ali je izdelek zares primeren glede na vaše prehranske cilje, preverite, ali porcija vsebuje vsaj 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa sestavine, s katero naj bi bil bogat.
Bi bile tudi pri nas potrebne natančnejše deklaracije na vseh izdelkih?
Če gre za manjša odstopanja, to seveda ni posebej problematično. Paziti morate predvsem na to, da se v vašem vozičku ne bo znašlo preveč izdelkov, ki močno odstopajo od smernic zdrave prehrane oziroma od vaših osebnih ciljev glede želenega vnosa posameznih hranil. Mnogi izdelki sicer na žalost niso opremljeni s podatki o tem, kolikšen delež priporočenega dnevnega vnosa posameznega hranila pokrijemo z eno porcijo. A pri tistih izdelkih, kjer je to mogoče, se vam vsekakor izplača uporabiti pravilo 5/20 – še posebej če ste v časovni stiski ali če preprosto nimate energije za pretirano poglabljanje v sestavo vsakega živila.
Obdelovanje lastnega vrtička je povezano s številnimi pozitivnimi vplivi na zdravje. Pri tem nimamo v mislih le tega, da je to pot do lastnega, ekološkega pridelka. Tudi to je namreč eden izmed tistih primerov, ko ne šteje zgolj cilj, ampak tudi pot. Že samo delo na vrtu ima namreč številne blagodejne učinke. Poleg pozitivnih vplivov, povezanih z rekreacijo, naj bi bogastvo mikroorganizmov, s katerimi lahko pridemo v stik na vrtu, pomembno prispevalo h krepitvi imunskega sistema …
»Hipoteza o higieni«: je sodobno okolje zares preveč sterilno?
Epidemiolog David Strachan je leta 1989 predstavil zelo zanimivo in kontroverzno hipotezo o tem, zakaj prihaja do vse večje razširjenosti alergij in podobnih težav, povezanih z imunskim sistemom. Glede na ugotovitve dr. Strachana naj bi bilo to povezano s skorajda pretirano sterilnim okoljem, v katerem se giblje sodobni človek. Človeška evolucija naj bi bila namreč vseskozi tesno prepletena z mikrobiološkimi organizmi. V telesu je bilo mogoče najti številne kolonije mikroorganizmov, ki imajo pomemben vpliv na zdravje. Mnogi mikroorganizmi lahko seveda zdravje ogrozijo, po drugi strani pa je med njimi tudi ogromno takšnih, brez katerega si dobrega zdravja skorajda ni mogoče predstavljati. Takšni so na primer t. i. probiotiki oziroma koristne bakterije, ki bivajo v našem črevesju in ki lahko posredno vplivajo tudi na naš imunski sistem.
Ohranjanje dobrih higienskih praks, vendar pogostejši stik z naravnim okoljem
V preteklosti so ljudje s hrano v telo vnesli precej večji nabor mikroorganizmov. Podobno je veljalo tudi za vodo in celo za zrak, ki so ga dihali. Ker je lahko imunski sistem računal na stalni dotok teh »bioloških turistov«, mu ni bilo treba razviti določenih funkcij, saj so te naloge prevzeli določeni mikroorganizmi. Ko se je dotok teh mikroorganizmov praktično čez noč močno zmanjšal, pa so se pojavile težave. Postopki, kot so pasterizacija, prečiščevanje vode, razkuževanje ipd., so seveda po eni strani izjemno pozitivno vplivali na zdravje prebivalstva in pripomogli k podaljševanju življenjske dobe.
Vendar pa imunski sistem kljub temu pogreša določene »stare prijatelje«. Pri problematiziranju pretirane sterilnosti sodobnega okolja tako ne gre za pozive k opustitvi zelo koristnih higienskih postopkov, ampak predvsem za opozarjanje, da smo se morda vendarle pretirano izolirali od skupnosti različnih mikroorganizmov, ki so imeli pomemben vpliv na človeški razvoj. Eno izmed opravil, med katerimi lahko vsaj za krajši čas ponovno vzpostavimo stik s temi mikroorganizmi, je prav delo na vrtu.
Bakterija s protivnetnim delovanjem, s katero se lahko srečamo prav med delom na vrtu
Ena od bakterij, odkritih v prsti, ki so še posebej koristne za imunski sistem, naj bi bila Mycobacterium vaccae. Gre za nepatogen mikroorganizem, ki v naše telo običajno pride med zadrževanjem v naravi, in sicer tako, da ga vdihnemo. Prisotnost te bakterije naj bi pozitivno vplivala na naše razpoloženje, energijo, spomin, spanje in seveda tudi na imunski sistem. Glede na novejše raziskave naj bi šlo za mikroorganizem, ki poskrbi za protivnetne učinke – prav kronična vnetja v telesu pa so eden glavnih znakov, da naš imunski sistem ne deluje tako, kot bi moral.
Stik s takšnimi »starimi prijatelji« je tako vsekakor dober razlog za to, da poskušate svojo imunsko zaščito okrepiti tudi tako, da se lotite obdelovanja vrta. Pri tem si lahko seveda obetate dodatne pozitivne vplive na imunski sistem. Kot je znano, so namreč prav sončni žarki nujni za tvorbo vitamina D – vitamina, ki izjemno pomembno vpliva na učinkovitost naše imunske obrambe.
Verjetno je veliko med vami takšnih, ki še ni slišalo za vitamin K2. Gre za enega najbolj nepoznanih vitaminov, ki je bil dolgo prezrt tudi s strani strokovnjakov. V zadnjih letih številne raziskave dokazujejo, kako pomembno vlogo igra pri našem zdravju. Na žalost ga v dietah razvitega sveta velikokrat primanjkuje, kar pa se lahko kaže v številnih zdravstvenih težavah. Katere so torej njegove koristi in kje vse ga najdemo, bo osrednja tema tokratnega prispevka.
Vitamin K2 – primanjkuje ga 80 odstotkom ljudi
Vitamin K je v maščobah topen vitamin. Razlikujemo tri vrste vitamina K:
Vitamin K1 najpogosteje najdemo v hrani rastlinskega izvora, največ ga je v listnati zelenjavi. Le-ta gre neposredno v jetra in zagotavlja pravilno strjevanje krvi.
Vitamin K2 na drugi strani najdemo pretežno v hrani živalskega izvora in fermentirani soji. Proizvajajo ga posebne bakterije. Vitamin K2 gre naravnost v stene krvnih žil, kosti in tkiva.
Vitamin K3 je sintetični vitamin, ki ni priporočljiv, saj je lahko toksičen za dojenčke.
Medtem ko vitamina K1 zaužijemo dovolj, je običajno vitamin K2 tisti, ki ga primanjkuje v našem telesu. Priporočena dnevna količina za odraslega človeka je od 100 do 200 mikrogramov. Vendar raziskave kažejo, da ga primanjkuje kar 80 odstotkom prebivalcev razvitega sveta. Posledice so vidne v številnih kroničnih boleznih, kot so osteoporoza, srčne bolezni, srčni infarkt, možganska kap, rak, možganske bolezni ter nepravilna kalcifikacija (od trna v peti do ledvičnih kamnov).
Evropska študija EPIC (European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition) je pokazala, da povečan vnos vitamina K2 lahko zmanjša tveganje za razvoj raka na prostati kar za 35 odstotkov. V študiji je sodelovalo 11.000 moških. Pozitivni učinki vitamina K2 so se najbolje pokazali pri že razvitem raku na prostati, medtem ko raziskava ni pokazala prav nobenih pozitivnih učinkov vitamina K1 na zdravje prostate. Podobne pozitivne učinke vitamina K2 so pokazale tudi študije o osteoporozi in revmatoidnem artritisu.
Vitamin K2 je pomemben za naše zdravje
Dolgo je veljalo prepričanje, da je vitamin K pomemben le za pravilno strjevanje krvi in da sta vitamina K1 in K2 le dve različni vrsti vitamina K z enakimi funkcijami. Vendar pa nove študije dokazujejo, da je vpliv vitamina K2 na naše zdravje veliko večji kot le v zagotavljanju pravilnega strjevanja krvi. Vitamin K2 namreč opravlja tudi naslednje pomembne naloge:
Zagotavlja pravilno uporabo kalcija. To pomeni, da preprečuje nalaganje kalcija v ledvicah in s tem nastajanje ledvičnih kamnov ter nalaganje kalcija v žilah in s tem nastajanje srčno-žilnih bolezni. Istočasno zagotavlja, da imamo dovolj kalcija v kosteh in zobeh.
Pomaga telesu pri proizvodnji inzulinain zagotavlja visoko odzivnost na inzulin. S tem pomaga stabilizirati krvni sladkor, preprečuje nastanek diabetesa in ščiti pred presnovnimi težavami, ki so pogosto posledica pretirane debelosti.
Zagotavlja optimalno raven spolnih hormonov in s tem spolnega zdravja. Pri moških povečuje raven testosterona in s tem plodnost, pri ženskah s policističnimi jajčniki pa zmanjšuje previsoko raven moških hormonov.
Pomaga izboljšati učinkovitost vadbe s povečanjem sposobnosti uporabe energije med samo fizično aktivnostjo.
Ščiti pred rakom z zatiranjem genov, ki povzročajo nastanek rakotvornih celic, in spodbujanjem genov, ki skrbijo za zdravje celic.
Medtem ko živali lahko spremenijo vitamin K1 v K2, pa je pri ljudeh pomembno, da dobimo dovolj vitamina K2 iz prehrane, saj ga telo proizvaja le v majhnih količinah. Vitamin K2 je kar trikrat učinkovitejši od vitamina K1. Hkrati vpliva na zdravje srca in ožilja ter pomaga v boju z rakom, medtem ko vitamin K1 znanstveno dokazano nima nobenega vpliva.
Najpomembnejši viri vitamina K2
Najpomembnejši viri, kjer najdemo vitamin K2 so živalskega izvora, saj ga le redko najdemo v živilih rastlinskega izvora. To je še posebej slaba novica za vegane. Zanje je zato najbolj priporočljivo uživanje jedi iz fermentirane, nitaste soje, imenovane natto. Natto je priljubljena japonska hrana, narejena iz soje, ki jo popršijo z bakterijo Bacillus natto, zaradi katere soja začne fermentirati in zoreti. Med fermentacijo nastanejo vitamini in minerali, kot so kalcij, kalij, železo, vitamin B2 in seveda vitamin K2. Natto vsebuje kar 1100 mikrogramov vitamina K2 na 100 gramov, bogat pa je tudi z encimi, ki izboljšujejo prebavo.
Natto je eden najboljših rastlinskih virov vitamina K2
Slaba stran tega eksotičnega živila je, da ima zelo močan volj po amonijaku, kar odbija mnogo ljudi. Če se odločite, da ga vseeno poskusite, ga lahko pripravite na različne načine. Tradicionalno se natto uživa s sojino omako, lahko mu dodate tudi sesekljano čebulo ali gorčico. Japonci ga postrežejo h kuhanemu rižu, japonskim rezancem ali v juhi. Lahko mu dodate tudi surovo jajce ali pa ga postrežete na popečenem kruhku, premazanem z maslom (če seveda niste vegani).
Drugi dobri viri vitamina K2 so (količina vitamina K2 v mikrogramih/100 gramov živila):
kielbasa (značilna poljska klobasa): 408–535
emujevo olje: 416
svinjska klobasa: 380
pašteta iz gosjih jeter: 369
račja mast: 118
goveja jetra: 106
trdi siri: 76
svinjska rebra: 70
surov jajčni rumenjak: 64
temno piščančje meso: 60
mehki siri: 56
maslo: 21
Seveda pri tem ne smemo pozabiti povedati, da morajo biti vsi ti viri iz ekološke pridelave ali vsaj iz proste reje, saj je rezultat konvencionalnega načina pridelave le osiromašena hrana, ki ji primanjkuje večina vitaminov in mineralov, med drugim tudi vitamina K2.
Povezava med vitaminoma K2 in D ter kalcijem
Vitamin D je eden najpomembnejših v maščobah topnih vitaminov, ki skrbi za pravilno absorpcijo kalcija, magnezija, fosfata in drugih mineralnih snovi v našem črevesju. Njegov najboljši vir so sončni žarki, saj obstajajo le redka živila, ki vsebujejo ta vitamin (mastne ribe, jajce, olje iz jeter trske, kelp). Zato se veliko ljudi poslužuje sintetičnih virov vitamina D, kar pa ne prinaša želenih učinkov, če ne zaužijejo dovolj vitamina K2.
Z uživanjem vitamina D namreč v telesu nastane več beljakovin, ki po telesu prenašajo kalcij. Vendar so te beljakovine odvisne od vitamina K2, ki poskrbi za njihovo aktivacijo. Brez zadostne količine vitamina K2 večina teh beljakovin ostane neaktiviranih, kar pomeni, da tudi vitamin D nima želenega učinka. Zato moramo zaužiti dovolj vitaminov D in K2, da je absorpcija kalcija v telesu optimalna, kar zagotovi zdravje naših kosti, zob in srca.
Na drugi strani preveliko uživanje kalcija ob premajhnem vnosu vitamina K2 lahko vodi tudi v srčni infarkt ali možgansko kap. Poveča se namreč kalcifikacija žil, kar vodi v srčno-žilne bolezni, saj je vitamin K2 tisti, ki poskrbi za pravilno uporabo kalcija. Če le-tega primanjkuje, se kalcij nalaga na napačnih mestih.
Če potrebujete več kalcija, posezite najprej po živilih, bogatih s kalcijem
Zaradi zgoraj opisane povezave med kalcijem in vitaminom K2 je zelo pomembno, da uživate prave vire kalcija. Najpriporočljivejše je uživati živila, bogata s kalcijem, saj zanje velja, da so istočasno bogata tudi z vitaminom K2. Na ta način boste zagotovili pravo razmerje kalcija in vitamina K2.
Najboljši viri kalcija so:
mlečni izdelki, še posebej sir,
jajca,
zelenjava (ki pa ne vsebuje vitamina K2).
Če se odločite za uživanje prehranskih dopolnil, je pomembneje uživati magnezij kot kalcij. Magnezij bo namreč poskrbel za hitrejši in boljši učinek kalcija v celicah. Če pa se vseeno odločite za dodajanje kalcija v obliki prehranskih dopolnil, poskrbite, da boste istočasno zaužili tudi dovolj vitaminov K2 in D ter magnezija.
Pomembnost magnezija
Kakor rečeno, je magnezij pomemben element pri pravilni izrabi kalcija. Tako kot vitamina K2 in D, nam pogosto primanjkuje tudi magnezija. Magnezij in vitamin K2 se dopolnjujeta, saj magnezij pomaga zniževati krvni tlak, ki je pogost spremljevalec srčnih bolezni.
Bogat vir magnezija so morske rastline, kot so alge dulse, nori in kelp, vendar jih le redki redno uživajo. Magnezij se nahaja tudi v polnozrnatih žitih, ki pa jih moramo pravilno pripraviti. Kot prehranski dodatek je najprimernejši magnezijev citrat.
Kako lahko ugotovite, ali vam primanjkuje vitamina K2?
Na žalost ne obstajajo testi, s katerimi bi ugotovili, ali vam primanjkuje vitamina K2. Najboljšo oceno lahko naredite s temeljitim pregledom svoje prehrane in načina življenja.
Če imate katero od naslednjih zdravstvenih težav, vam verjetno primanjkuje vitamina K2:
Ali imate osteoporozo?
Ali vas mučijo bolezni srca?
Ali imate sladkorno bolezen?
Če nimate nobene od zgoraj naštetih težav, a ne uživate dovolj naslednjih živil, še vedno obstaja velika verjetnost, da vam primanjkuje vitamina K2:
živalski proizvodi iz proste reje in ekološke pridelave (jajca, mlečni izdelki, maslo),
fermentirana hrana, kot je natto (večina fermentirane rastlinske hrane vsebuje le malo vitamina K2),
pašteta iz gosjih jeter,
siri, kot sta brie in gavda.
Pri sirih je pomembno poudariti, da vrsta pridelave (ekološka ali konvencionalna) nima vpliva, saj vitamin K2 ne izvira iz mleka, temveč iz bakterij, ki fermentirajo mleko. Podobno velja tudi za jogurte. Večina jogurtov namreč ne vsebuje skoraj nič vitamina K2, saj ne vsebujejo pravih bakterij. Podobno je tudi pri misu in tempehu, ki sta prav tako fermentirana, vendar ne s pravimi bakterijami, zato ne vsebujeta veliko vitamina K2.
Pomen vitamina K2 v nosečnosti
Vitamin K2 igra pomembno vlogo pri zdravju nosečnic, doječih mater in otrok, saj zagotavlja zdravje zob matere in otroka, pravilen razvoj obraza in trdne kosti. V otroštvu preprečuje nastajanje kariesa, v adolescenci pa pravilen razvoj telesa. Vitamin K2 je še posebej pomemben v tretjem trimesečju nosečnosti, saj je potreba po njem večja, zato je treba povečati vnos na 200 mikrogramov.
Podobno kot za nosečnice je pomemben povečan vnos vitamina K2 tudi pri bolnikih s kroničnimi ledvičnimi boleznimi. Pri njih je priporočen dnevni vnos 480 mikrogramov.
Vitamin K2 ni toksičen, zato ga ne moremo predozirati. Pri vnosu morajo biti pozorni le ljudje, ki uživajo antikoagulante. Zanje je priporočljivo, da se o količini vnosa vitamina K2 posvetujejo s svojim zdravnikom.
Uživanje in shranjevanje vitamina K2
Glede na to, da je vitamin K2 v maščobi topen vitamin, toplota bistveno ne vpliva nanj. Je pa zelo občutljiv za svetlobo. Kar 80 odstotkov vitamina K se namreč izgubi že po dveh dneh izpostavljenosti svetlobi. Zato je pomembno, da živila hranimo na temnem ali v hladilniku.
Za optimalno absorpcijo ta vitamin potrebuje dovolj maščob. Zato je priporočljivo uživanje prehranskih dopolnil ali živil, bogatih z vitaminom K2, v obrokih, ki vsebujejo veliko maščob. Za optimalno absorpcijo potrebujemo okoli 35 gramov maščob. Maščobe naj vsebujejo čim manj večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Najboljši viri maščob so maslo, mast, olivno olje, avokado in olje iz makadamije. Medtem ko so sojino, repično, sončnično olje, olje iz grozdnih pečk in druga olja iz oreščkov in semen neučinkovita.
Nekateri najboljši viri vitamina K2 so že sami po sebi bogati z maščobami, kot na primer trdi siri, jajčni rumenjak ali meso, in z uživanjem teh živil zagotovimo optimalno količino vitamina K2, maščob in kalcija. Glede na zgoraj napisana dejstva lahko najpogosteje primanjkuje vitamina K2 veganom. Zato je zanje še toliko pomembneje, da v svojo prehrano vključijo dobre vire vitamina K2, vitamina D, magnezija, kalcija in maščob.
»Življenje zelo rado preseneča z darovi in prav zares ne skopari z njimi,« pravi Nerina Darman, terapevtka vibracijskega samozdravljenja, raziskovalka in poznavalka specialnih znanj, kot so indijska astrologija džjotiš, ajurveda, joga, ki razume življenje kot pretok energije in zavesti. Svoja bogata spoznanja je strnila v dveh knjigah Blaženost bivanja in Iskra izvora, sicer pa poleg vodenja seminarjev in delavnic za osebno rast in samozdravljenje ter svetovanja že vrsto let preučuje vpliv blagodejnih vibracij, kot so denimo osemherčna Schumannova resonanca in skalarni valovi, na zdravje in počutje. V okviru zasebnega raziskovalnega centra Agniviton sodeluje pri razvijanju bioenergijskih pripomočkov za okrevanje, ohranjanje vrhunske forme, pomlajevanje in ravnovesje življenjskih funkcij, ki pripomorejo, da življenje laže teče.
Po izobrazbi ste naravoslovka, že vrsto let se ukvarjate z raziskovanjem energij in njihovim vplivom na zdravje, ste tudi terapevtka vibracijskega samozdravljenja. Kako to, da vas je pritegnilo prav to področje?
Pri desetih letih mi je mama kupila knjigo Zemlja, ki me je zelo pritegnila z razlago Zemljine atmosfere in skorje. To so bili prvi trenutki, ko sem zaznala, da se na tem področju v meni prebuja radovedna raziskovalna žilica. Pri štirinajstih pa mi je oče kupil knjigo Joga, znanost ljubezni slovenskega avtorja dr. Jurija Zalokarja, v kateri sem začutila notranji navdih, ki je vzplamtel v meni, tako da sem samostojno kar po tej knjigi začela vadbo. Diplomirala sem iz kemijske tehnologije, delala na fakulteti kot asistentka in opravila vse izpite za magisterij. Ko je profesor na fakulteti zbolel tik pred mojim zaključkom magisterija, sem začela samostojno podjetniško pot predavanj in izdelkov za zdravo življenje, pisanja knjig, člankov, priprave seminarjev in raznih delavnic za osebno rast in samozdravljenje.
Katere frekvence delujejo blagodejno na počutje in kako jih uporabljate?
V življenju vedno prisegam na naravo, ki je v milijonih let izoblikovala življenje v Zemljinem atmosferskem plašču z energijo Schumannove resonance. Doma imam pripomoček Bionis, ki trajno in skozi vse leto oddaja Schumannove osemherčne geo impulze in mi pričara košček izgubljene narave, ki smo jo izgubili zaradi računalnikov, zaprtih prostorov in umetnega poseganja v vreme in podnebne razmere. Kadar le lahko, si pretegnem dušo in telo na obhodu po neokrnjeni naravi, imam svoj priljubljeni grič blizu doma. Doma pa uporabljam še večvalovni oscilator Lakites po dr. Lakhovskem, ki deluje na kratkem valu celične radiobiologije in spodbuja celice k obnovi.
Nekje ste definirali, da je za vas življenje pretok energije in zavesti. Počutimo se dobro, ko smo pretočni. Kaj po vašem mnenju najbolj povzroča motnje v nihajnem ravnovesju posameznika?
Na vsakem koraku lahko naletimo na neugodne situacije in ovire, ki zmotijo naš notranji blagor, tudi čustvene neprijetnosti ali pa samo spomin nanje v obliki slabega občutka nas lahko vržejo iz nihajnega ravnovesja. Velikokrat je to slaba volja drugih ali pa neprimerno vedenje, ki krši dostojanstvo življenja. Izpostavljeni smo še agresivnemu elektrosmogu, ki dodatno psihofizično obremenjuje naše telo in počutje, pa umetno pridelana hrana in razna pretiravanja na vseh področjih. Preveliko osebno izpostavljanje za čim večjimi dosežki nam jemlje naravni bioritem življenja in sčasoma lahko povsem izgubimo občutek, kaj je dobro za naše zdravo počutje.
Eden od povzročiteljev bolezni so mikrobi. Te lahko uničimo z zaperji. Lahko poveste kaj več o svojih izkušnjah z Zaper-Zaperino terapijo, s kakšno frekvenco uniči ta zajedavce?
Zaper-Zaperino protimikrobna terapija daje energijo in polni naše »akumulatorje«. V vsako dlan oprimemo po eno bioresonančno sondo in skozi akupunkturne točke na dlaneh, ki so bolj prevodne od ostale površine, telo sprejme krepčilno energijo, ki je mikrobi ne prenesejo, njihova ovojnica poči in odmrejo. Zato v času terapije pijemo več vode in uživamo več vitamina C, da telo laže razgradi in izloči odmrle mikrobe in njihove toksine, tradicionalno pa se uporabljata še tinktura črnega oreha, pelina in en surov bio klinček vsak dan, ki ga nežno zdrobimo z zadnjimi zobmi in takoj poplaknemo. Klasična piramidna zaper frekvenca, ki deluje proti mikrobom, je 30 kHz, Zaper-Zaperino pa ima poleg nje še nastavitev na Schumannovo osemherčno geo frekvenco, ki jo uporabljam preventivno za energijsko osvežitev v popoldanskem času, da bolj učinkovito opravim vse dnevne aktivnosti.
Danes je človek izpostavljen številnim škodljivim vibracijam, elektrosmogu, sevanjem. Kaj je po vaših izkušnjah najboljši nevtralizator negativnih energij v okolju?
Takšna sevanja so v današnjem času neizogibna. Na Inštitutu za neionizirna sevanja potrjujejo, da se jih z ničimer ne da v celoti nevtralizirati ali pa se skriti pred njimi. V glavnem lahko ublažimo samo njihove posledice na telo, tako da plodno aktiviramo vitalne življenjske procese, da so bolj trpežni. V ta namen imam na polici v dnevni sobi večvalovni oscilator Lakites po dr. Lakhovskem, ki z mrežo harmoničnih in celicam prijaznih oscilacij na kratkem valu radiobiologije ustvarja krepčilno energijo, ki nam povrne v obremenitvah izgubljeno moč, prepreči, da se elektrosmog in čustveni stres preneseta na celice in jih oslabita. Trajno imam v stanovanju vključen Bionis, ki deluje na dolgem valu osemherčne Schumannove resonance in krepi komunikacijo med organi ter obema možganskima polovicama za optimalno krmiljenje vseživljenjskih procesov. Zame je nepogrešljiva tudi baterijska Teslova fontana, njeno prisotnost čutim kot subtilno podporo in blagor za počutje.
S čim si še pomagate do dobrega počutja poleg uporabe pripomočkov, ki oddajajo krepčilne vibracije?
Rada imam naravne antioksidante, v glavnem ne jemljem vitaminskih tablet, septolet in podobnih stvari, temveč si to priredim s skrbnim zaužitjem naravnih sestavin. Na primer za grlo vzamem kardamom v zrnu, olupim njegov zeleni ovoj, da pridem do drobnih temnih zrnc, ki so videti kot mak, in jih počasi grizljam, so čudovitega okusa, vplivajo pa tudi na mentalno vzdržljivost. Za prebavila na isti način jemljem kumino, tudi čisto navadno domačo kumino in komarček, pa orientalski kumin, ki je dober za ženski organizem in varuje kosti pred osteoporozo. Vsak dan z možem zaužijeva nekaj od surove zelenjave, včasih je to solata, na vrsto pa pridejo tudi košček kolerabe ali gomolja zelene, glavica brokolija, rezina pora, ena naribana surova rdeča pesa, paprika ali drobno narezan ingver, česen ali čebula. Največ, kar lahko človek naredi zase in za druge, pa so vitamini za dušo, to so drobci dobre volje in vedrine, na katero se naravnamo in jo realiziramo v odnosu s seboj in drugimi, tudi ko nismo ravno tako razpoloženi.
Ukvarjate se tudi z jogo, ajurvedo, džjotišem. Kako to znanje vključujete v svoj vsakdan?
Predvsem vem, da ljudje nismo popolni, da se razvijamo in da je vse minljivo in premostljivo, na tak ali drugačen način. Ajurveda mi pomaga zaznati, kdaj moram pravočasno in preventivno spiti topel čaj za ohranitev zdravja, kako ravnati v kakšnem letnem času, kdaj je po intelektualnem delu zadnji čas za telesno spremembo, kako sproti sanirati iz telesa sluz in kako se lotiti kakšnih simptomov. Džjotiš mi razkriva globljo plat življenja, za katero sem zelo hvaležna in mi pomaga k novim odzivom na ustvarjalen način, z njim lahko dam določene osebne odgovore iskalcem skrivnosti življenja. Joga me krepi s telesno držo, rada prezračim pljuča in upoštevam celosten pristop k življenju, vključno z vrednotami v odnosu do sebe in drugih.
Telo in duh sta povezana. Za zdravje je zelo pomembna mentalna higiena. Kako skrbeti zanjo, kakšne so vaše izkušnje in kaj svetujete ljudem?
Pomembna je pozornost, da prepoznamo in vemo, kdaj nas kot začaran krog zavrti tobogan negativnih misli in občutkov, ki včasih samodejno kroži v naši notranjosti, jemlje prostor življenju in kali duševni mir. Drugi korak pa je notranja naravnanost na to, da so te moreče misli in občutki le začasen gost, ki mu ne damo pravnomočnosti in dokončne veljave v svoji notranjosti. Odločno se naravnamo, da je to samo neželeni obiskovalec, ki bo slej ko prej moral oditi. To je milost, ki jo lahko izzovemo, ne moremo pa kar tako sami odložiti svoje stiske, pa če bi še tako radi. Neki modrec je nekoč rekel, da ni čudež to, kar je videti kot čudež, temveč je čudež, da človek začne razmišljati in občutiti drugače, kot je prej, bolj svobodno. Prave ustvarjalne rešitve se skrivajo v optimalno svobodnem umu, blagohotnem razmisleku in vedrem počutju. To je pot, ki jo zavestno gojimo, medtem ko zavzeto pospravljamo na nerešenih področjih življenja.
Veliko se piše o tem, kako nahraniti telo, manj pa, kako dušo, notranje bitje.
Hrana za dušo je plemenitost in stanje ljubezni, ko ljubimo, varujemo in negujemo življenje v sebi in drugih. Vsak ima v sebi viteza svetega grala. Občutimo ga, ko gledamo film in se samodejno globoko v sebi postavimo na stran dobrega. To je blagoslovljeno stanje, ki v življenju daje polno srce, to pa dela majhne in velike čudeže. Včasih rečem, če ljubiš enega človeka na svetu bolj kot samega sebe in svoj prav (lahko je to otrok, starš, partner, prijatelj) in to brezpogojno v dobrobit življenja, si rešen in ne podležeš pritisku časa in situacij.
Katere vrednote vas vodijo v življenju?
Leta 2007 sem obiskala center Kirpal Sagar v Indiji, kjer sem se seznanila in zaživela z mojstrskimi vrednotami življenja, ki so mi blizu in sem pisala o njih že v svoji prvi knjigi Blaženost bivanja leta 2001 in tudi v drugi knjigi Iskra izvora 2002 (imajo ju skoraj v vseh knjižnicah). Prva vrednota je iskanje resnice, resnicoljubnost in oziroma iskrenost, tudi do samega sebe, da pogledamo situaciji v oči in raziščemo, za kaj zares gre, in si ne mažemo oči s pretvezami in izgovori, ki nikamor ne vodijo. Druga je krotkost, ki pomeni abstinenco od napadalnosti, opravljivosti, nastrojenosti in drugih vrst nasilja nad seboj in drugimi. Tretja je izenačen pogled življenja in je obenem ponižnost tam, kjer smo mogočni in z omalovaževanjem in krivdo spravljamo druge v energijsko podrejen položaj. Obenem pa prava vrednost in ljubezen sebi tudi v več kot očitnih lastnih šibkostih, da se energijsko potrudimo za dober občutek v sebi. Osnova sreče je, da se lahko vidiš v dobri luči. Četrta vrednota je zmernost, brez pretiravanj v hrani, pijači, delu, počitku in razvedrilu. Peta pa služenje, da damo tudi v neprofitnih situacijah na voljo svoj čas, sposobnosti, energijo in dobro voljo za skupno rast.
Po čem merite osebni in duhovni razvoj posameznika. Imate občutek, da se zavest ljudi kljub vsemu dviga ali ne?
Zavest ljudi se zelo razvija, zdaj smo evolucijsko gledano iz Sončeve aktivnosti v podobnem času kot v duhovno razvitih vedskih časih. Že res, da smo v širšem ciklusu z eno nogo še vedno v megleni kali jugi, vendar je znotraj tega trenutni bioritem razcveta. Stanje posameznika merim po tem, kaj naredi, ko mu kaj spodleti. Ali zavrže življenje ali pa ga ljubi na vedno nov način ali najde globoko v sebi vedno razlog za spoštovanje življenja in se dvigne. Ali je v njem vedno vsaj košček hvaležnosti in dobre volje iz naslova golega življenja, tudi če ni posebnega razloga za to.
Kakšen projekt vas trenutno zaposluje in kakšni so načrti za naprej?
Od leta 1990 sem aktivna v centru Alkivita, zadnja leta v Zavodu Agniviton, sodelujem z Medicinskim centrom Paracelzus, Ara založbo in s podjetjem Munaj, organizacijo dogodkov. Letošnji raziskovalno-tehnološki projekt je razvoj pripomočka Nanox s področja nanotehnologije, ki služi za krepitev zdravega počutja. Za prihodnost so na vrsti še drugi bioenergijski pripomočki, ki delujejo na specialnih naravnih zakonitostih.
Imate kakšno življenjsko vodilo ali sporočilo za bralce?
Dveh stvari se držim. Ena je, da je vedno več poti v isti smeri, in če se na eni pojavijo trenutno nepremostljive ovire, poiščem vzporednico, na kateri sem lahko aktivna naprej. Ko se stvari razpletejo, pa se rade volje vračam na prvotno pot. Druga pa je, da vedno iščem točko zadovoljstva, tudi v neugodnih situacijah si poiščem oazo, ki me pomirja in se v njej zavestno zadržujem, da lahko delam vsaj majhne korake naprej. Povezano je s hvaležnostjo za dobre stvari, ki so na voljo, se jih potrudim videti. Življenje zelo rado preseneča z darovi in prav zares ne skopari z njimi.
Ste že slišali za t. i. sirtuinsko dieto? Sirtuinska dieta je postala znana predvsem po zaslugi zvezdnic, kot je Adele. Za mnoge je postala še posebej zanimiva, ko so slišali, da dovoljuje tudi uživanje živil, kot sta čokolada in rdeče vino – torej dveh živil, ki sta prepovedani pri praktično kateri koli drugi dieti. Za kaj natančno torej gre?
Pred kratim Adele z objavo fotografije na Instagramu, kjer je močno shujšana, vzbudila veliko zanimanje za to dieto. Foto: Instagram
Siruini – beljakovine, ki naj bi pomagale pri pospešitvi našega metabolizma
Dieto sta razvili dve nutricionistki, zaposleni v zasebnem fitnes centru, kjer sta delali predvsem z zvezdniki. Glavni razlog, zaradi katerega naj bi bila ta dieta uspešna, je aktivacija »gena za vitkost«. Osnovi za oblikovanje priporočil glede prehranjevanja predstavljajo raziskave, povezane s t. i. sirtuini. Gre za skupino sedmih beljakovin, ki jih je mogoče najti v našem telesu in ki vplivajo na različne procese, vključno z metabolizmom. Poleg tega naj bi imeli sirtuini tudi pomembno vlogo pri zaviranju vnetij in pri podaljševanju življenjske dobe. Sirtutinska dieta tako v ospredje postavlja predvsem tista živila, ki spodbujanje nastajanje teh beljakovin.
Seznam top sirtuinskih živil
Katera so torej najpomembnejša »sirtživila«? Poleg že omenjene čokolade (oziroma bolj natančno: temne čokolade z vsaj 85-odstotnim deležem kakava) in rdečega vina na ta seznam sodijo še jagode, ohrovt, čebula, peteršilj, soja, olivno olje, ajda, čaj matcha, orehi, kurkuma, rukola, kapre, kava, borovnice, datlji, luštrek, rdeči radič in čili.
Je izguba kilogramov povezana predvsem s kaloričnimi omejitvami?
Poleg vključevanja naštetih živil dieta vsaj na začetku zahteva precejšnje omejevanje števila kalorij, kar je tudi glavni očitek kritikov. Ti so prepričani, da morebitno zmanjšanje telesne teže ni neposredno povezano s sirtživili, ampak predvsem z zmanjšanim kaloričnim vnosom. Obenem pa pri tem običajno ne gre za izgubo odvečnih maščob, ampak predvsem vode – oziroma glikogenskih rezerv, pri čemer pa gre za molekule, ki so shranjene skupaj z molekulami vode. Tako vsaj za zdaj ni posebnih dokazov, da je sirtuinska dieta učinkovitejša od drugih diet, ki temeljijo izključno na omejevanju kalorij.
Kako poteka sirtuinska dieta?
Pomemben element sirtuinske diete predstavlja tudi redno uživanje posebnega zelenega soka. Ta je pripravljen iz ohrovta, rukole, peteršilja, zelene, ingverja, zelenih jabolk, limone in zelenega čaja – večinoma torej iz sirtuinskih živil.
Dieta traja tri tedne, sestavljena pa je iz dveh faz. Prva faza traja teden dni. Prve tri dni je kalorični vnos omejen zgolj na 1000 kalorij dnevno. Poleg treh kozarcev zelenega soka, ki si jih pripravite dnevno, tako zaužijete zgolj en obrok, ki je seveda sestavljen predvsem iz sirtuinskih živil. Četrti, peti, šesti in sedmi dan se nato kalorično vnos poviša na 1500 kalorij, kar v praksi pomeni dva s sirutinskimi živili bogata obroka in dva kozarca zelenega soka.
V drugi fazi, ki torej traja dva tedna, ni posebnih omejitev glede kalorij, v središču pa so seveda še vedno recepti, ki temeljijo na sirtuinskih živilih. Omenjeni fazi se lahko po potrebi ponovita, dokler niste zadovoljni z rezultatom. Po zaključku diete se priporoča, da na svoj jedilnik še naprej redno vključujete sirtuinska živila, podobno pa velja tudi za zeleni sok.
Sirtuinska dieta – da ali ne?
Čeprav obstaja kar nekaj ljudi, ki so navdušeni nad sirtuinsko dieto, na žalost ni pravih dokazov, ki bi potrjevali, da je ta dieta zares pametna izbira z vidika hujšanja in izboljšanja zdravja. Vendar pa so praktično vsa živila, ki veljajo za osnovna živila pri tej dieti, dokazano zdrava, zato zagotovo ne bo škodilo, če se pogosteje znajdejo na vašem jedilniku. Pri določenih, kot je na primer rdeče vino, pa morate seveda upoštevati načelo zmernosti.
