0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeMaj je v vrtnarstvu zelo pester mesec, dela kar ne zmanjka

Maj je v vrtnarstvu zelo pester mesec, dela kar ne zmanjka

MORDA VAS ZANIMA

V zelenjavnem vrtu v maju po vseh območjih Slovenije večinoma že sejemo in sadimo vse spomladanske vrtnine. V začetku maja smo sicer še previdni s presaditvijo sadik na prosto, saj so ponekod možne še pozne spomladanske pozebe. Še posebej v višje ležečih krajih in senčnih legah.

- Oglas -

Splošno o setvi semena

Ko sejemo, je zelo pomembno, da ne posejemo ne pregloboko in ne preplitvo. Da ponazorimo: semena solate, ki je precej majhno, ne moremo po setvi pokriti s 5 cm debelo plastjo zemlje, ker čeprav bi posejali superkakovostno seme, ki ima veliko energijo kalitve, mladi kalček ni tako velik in močan, da bi lahko pokukal čez 5 cm debelo plast zemlje. Za seme solate je primerna globina setve od 0,5 do 1 cm (prav tako je ta globina primerna za seme radiča, paradižnika). Globina setve v tem primeru pomeni, da ko razporedimo seme po površini, ga pokrijemo s plastjo zemlje, ki je debela od 0,5 do največ 1 cm. Drug primer pa je seme bazilike, ki je še manjše od semena solate, ima pa tudi posebno lastnost, to je kalitev na svetlobi. To pomeni, da semena bazilike ne prekrivamo s plastjo zemlje, ampak ga razporedimo po površini zemlje in samo toliko potisnemo ob zemljo (ne vanjo), da izboljšamo stik med zemljo in semenom, seme pa še vedno vidimo.

Poleg globine, svetlobe ali teme je pomembna tudi vlaga. Po setvi, pa naj bo to setev v lonček ali na prosto, mora biti v okolici semena dovolj vlage, le tako bo ob primerni globini in toploti lahko seme tudi vzklilo. Ko omenjamo vlago, pa imamo v mislih, da ko se dotaknete vlažne zemlje, čutite na prstu, da je vlažno in ne mokro. Preveč zalivanja tudi ni dobro, v premokri zemlji, ki jo iz dneva v dan namakamo, bosta namreč seme ali kalček prej zgnila kot pa zrasla zaradi preobilice vode.

Sajenje čebulčka

Čebulček

V maju posadimo čebulček spomladanske čebule. Da se izognemo najpogostejšemu škodljivcu na čebuli, čebulni muhi, počakamo s sajenjem čebulčka do 15. maja, ko gre predvidoma prvi prelet čebulne muhe mimo. Če pa vam to vseeno ne da miru in ne želite tako pozno saditi čebulčka, priporočam, da po saditvi površino, kjer je posajen čebulček, pokrijete z vrtno kopreno in tako preprečite čebulni muhi, da bi odložila svoja jajčeca na gredico, kjer bo rasla čebula.

- Oglas -

Setev na grebene

Korenček, rdečo peso (podolgovate sorte) posejemo na grebene, da imajo koreni prostor za razvoj in jih kamenje ali zbita zemlja ne ovirata. Grebene naredimo podobno kot grebene za krompir. Vrh grebena poravnamo, po vrhu posejemo seme korenčka, korenastega peteršilja ali rdeče pese ter jih na rahlo pokrijemo z zemljo in potlačimo, da izboljšamo stik semena z zemljo.

Sadike

Sadike, ki jih po večini v maju sadimo na prosto in smo jih kupili iz rastlinjakov ali jih sami vzgojili, pa jih imeli v notranjih prostorih, moramo, preden jih posadimo na prosto, utrditi. Sadike smo do zdaj imeli v notranjih prostorih, kjer je manj nihanja v temperaturi, kjer smo imeli omejeno osvetlitev, nadzorovano količino vode in okolje brez vetrov. Zato imamo prehodno obdobje, v katerem sadike postopoma navajamo na razmere zunaj ter tako preprečimo šoke, ožige in lomljenje sadik. Sadike namreč rade propadejo tudi, ko jih iz notranjih prostorov prenesemo na prosto. To se zgodi predvsem zaradi temperaturnega šoka, ki nastane zaradi hitrega padca oziroma dnevnega nihanja temperature. V tem obdobju bomo sadike za nekaj časa postavili na prosto ob steno in jih potem prestavili nazaj v notranje prostore. Čas, ko bomo imeli sadike zunaj, bomo vsak dan podaljševali. 

Dobro razvite in močne rastline postopoma presajamo na prosto. Kdaj bomo sadike presadili na prosto, je odvisno od vrste vrtnine. Tako bomo sadike paradižnika, jajčevca, kumar in podobnih bolj toplotno zahtevnih rastlin med zadnjimi presadili na prosto. Po presaditvi na prosto je še posebej tiste sadike, ki jih bomo prve presajali, priporočljivo čez noč zaščititi pred mrzlim zrakom z vrtno kopreno.

Sadike paradižnika posadimo v sadilno jamico tako globoko, da je tudi del stebla (do višine prvih listov) v zemlji. Tako bodo sadike paradižnika bolj krepke in ne bodo majave. Ob saditvi damo v sadilno jamico tudi posušene jajčne lupine, ki jih dobro zdrobimo, tako zagotovimo sadiki paradižnika vsaj nekaj dodatnega kalcija, ki ga plodovke, kot je paradižnik (in tudi paprika), več potrebujejo ob tvorbi in dozorevanju plodov. Pozneje v rastni dobi bomo rastlinam paradižnika in paprik še dodajali gnojila z vsebnostjo kalcija, da se izognemo črnenju plodov (na spodnji strani).

- Oglas -
Lepljiva past za drevesne škodljivce

Sadno drevje

V maju je prepozno za izvajaje rezi sadnega drevja. Nekaj popravkov bomo lahko opravili pri poletni rezi. Zdaj pa so drevesa že preveč v dobi rasti in oblikovalna rez ne pride več v poštev. Na drevesa lahko obesimo lepljive plošče, ki služijo temu, da se nanje lovijo različni škodljivci. Te so, glede na škodljivca in barvo, ki ga privlači, različno obarvane. Bele lepljive plošče uporabljamo za zatiranje češpljeve in jabolčne grizlice. Obe grizlici sta nevarni med cvetenjem, saj samice odlagajo svoja jajčeca na čašne liste. Da bi škodljivce polovili pravočasno, moramo lepljive plošče obesiti v krošnje dreves dva tedna pred cvetenjem. Ko se začnejo cvetovi odpirati, plošče poberemo, da se nanje ne bi ulovile čebele. Po cvetenju pa na drevesne veje obesimo rumene lepljive plošče. Nanje se bodo lovile listne uši, resokrilci, češnjeve in običajne muhe.

Preberite tudi: Sajenje krompirja ter kako med vso pestro izbiro sort izbrati pravo?

NAJNOVEJŠE