Prijava
Znano je, da je krvni tlak močno povezan s tveganji za resnejše bolezni srca in ožilja. Običajno nas skrbi predvsem povišan krvni tlak. To je seveda popolnoma upravičeno, saj je hipertenzija zelo problematična in zahteva čimprejšnje ukrepanje. Vendar pa raziskovalci zdaj ugotavljajo, da morda ni nevaren zgolj konstantno povišan krvni tlak. Tudi osebe, pri katerih prihaja do večjih nihanj oziroma odstopanj pri posameznih meritvah, naj bi namreč spadale med nadpovprečno ogrožene …
Analiza meritev, izvedenih v obdobju desetih let
Študija, ki je postregla z omenjeno ugotovitvijo, je bila objavljena v reviji JAMA Cardiology. Vodilni avtor raziskave, dr. Yuichiro Yano, je skupaj s kolegi in kolegicami preučil podatke meritev krvnega tlaka pri 3394 osebah, ki so bile ob začetku raziskave v povprečju stare okoli 25 let. Ob prvem pregledu je bil tlak pri sodelujočih izmerjen trikrat, v razmiku 1 minute. Temu so sledila merjenja po dveh, petih, sedmih in desetih letih. Analiza zbranih podatkov je razkrila, da so večja nihanja krvnega tlaka pri mlajših povezana s povečano nevarnostjo za srčno-žilna obolenja v poznejših življenjskih obdobjih. To lahko med drugim pomeni tudi povečano tveganje za srčni infarkt. Pri tem naj bi bila problematična predvsem nihanja t. i. sistoličnega krvnega tlaka (»zgornja številka«), ki prinaša informacijo o tlaku v arterijah med krčenjem srčne mišice.
Bi bilo smiselno, da so zdravniki bolj pozorni na nihanja sistoličnega tlaka?
Ti podatki sicer ne pomenijo, da absolutne vrednosti niso pomembne. Povišan krvni tlak je seveda zelo nevaren, tudi če ne prihaja do večjih nihanj. Vendar pa gre za raziskavo, ki odpira dodatno perspektivo. Tako bi bilo morda smiselno, da so zdravniki ob pregledih pozorni tudi na primerjavo s preteklimi meritvami krvnega tlaka. Posledično bi imeli na voljo dodatno orodje za prepoznavanje posameznikov in posameznic s povečanim tveganjem za srčno-žilna obolenja med mlajšimi generacijami. Ni sicer znano, zakaj natančno so prav nihanja sistoličnega tlaka, vsaj v skladu z izsledki tokratne raziskave, povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja.
Potrebne bodo dodatne raziskave v povezavi z nihanjem krvnega tlaka pri mlajših
Za morebitno uradno spremembo smernic, v skladu s katerimi bi postala tudi variabilnost krvnega tlaka eden izmed potencialnih znakov povišanega tveganja za bolezni srca in ožilja, bo sicer treba počakati na dodatne raziskave, ki bi potrdile opisane ugotovitve. Hkrati pa bi bilo seveda nujno, da se opravljajo redne meritve krvnega tlaka tudi pri mlajših osebah, saj sicer ni mogoče zaznati večjih nihanj. Tako je v primeru odkritih dejavnikov tveganja možno čimprejšnje ukrepanje. Običajno se najprej poskusi s spremembami vsakodnevnih navad – predvsem spremembami prehrane in količine gibanja. V skrajnih primerih pa pridejo v poštev tudi zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.
Pomembno pa ni zgolj to, da se meritve krvnega tlaka izvajajo, ampak ima velik vpliv na natančnost rezultatov tudi to, kako se izvajajo. Neupoštevanje standardiziranih navodil namreč zmanjša zanesljivost meritev. V skladu s temi navodili bi morala oseba vsaj 5 minut pred merjenjem krvnega tlaka počivati v sedečem položaju, s podprtim hrbtom in s stopali na tleh. Obenem je treba pred meritvijo izprazniti mehur, saj lahko prenapolnjen mehur vpliva na končni rezultat. Med merjenjem krvnega tlaka ne smemo govoriti, manšeta pa mora ustrezati obsegu nadlakti. Načeloma je sicer bolj priporočljivo, da se krvni tlak meri na območju nadlakti kot na območju zapestja.
Preberite tudi: Hipertenzija: prepoznajte dejavnike tveganja za kronično povišan krvni tlak
