Koprivna tinktura za lajšanje simptomov senenega nahoda

Seneni nahod, znan tudi kot alergijski rinitis, je posledica alergije na cvetni prah. Gre za eno od najpogostejših različic sezonskih alergij. Kaže se v obliki simptomov, kot so zamašen nos, srbečica v nosu, kihanje, voden izcedek iz nosu in srbeče oči. Pri blaženju simptomov senenega nahoda si lahko pomagate z antihistaminiki, na voljo pa so tudi zelo učinkovite naravne možnosti. Ena od najbolj znanih je kvercetin – antioksidant, ki ga je mogoče med drugim najti v rdeči čebuli, borovnicah in v ohrovtu. Zelo blagodejen vpliv pa imajo lahko tudi pripravki iz kopriv. Posebno praktična je koprivna tinktura, saj zaužitje ne zahteva zamudnih predpriprav, poleg tega pa je tinktura zaradi alkohola zelo obstojna.

Sestavine in navodila za izdelavo

  • 500 mililitrov 40-odstotnega alkohola
  • 120 gramov nasekljanih koprivnih listov

Večji steklen kozarec za vlaganje napolnite s koprivnimi listi (približno do polovice). Prilijte alkohol in dobro premešajte. Kozarec zaprite s pokrovčkom in ga označite. Nato ga za 2–3 tedne postavite v temen, hladen prostor in ga vsakodnevno pretresite.

Mešanico nato precedite. Pomagajte si z leseno kuhalnico, da iz koprivnih listov iztisnete čim več tekočine. Tinkturo nato prelijte v temne stekleničke. Za lažje doziranje priporočamo uporabo stekleničk s kapalko.

Koprivna tinktura za preprečevanje alergij

V obdobju, ko so simptomi sezonskih alergij najbolj izraziti, se priporoča vsakodnevna uporaba koprivne tinkture. Tinkturo nakapljajte v kozarec z vodo, dobro premešajte in mešanico popijte. Za preprečevanje oziroma ublažitev simptomov sezonskih alergij se priporočata približno dve kapalki koprivne tinkture na dan. Če vas močan okus ne moti, si lahko tinkturo nakapljate neposredno pod jezik (tako bodo koristne snovi hitreje dosegle krvni obtok).

Za seneni nahod je značilno vnetje nosne sluznice. Snovi, ki se skrivajo v listih kopriv, lahko ublažijo vnetje, kar pomaga pri obvladovanju alergijske reakcije oziroma simptomov. Koprive so bogate s snovmi, ki lahko blokirajo receptorje za histamin, obenem pa zavrejo aktivnost imunskih celic, ki vplivajo na alergijsko reakcijo.

Koprivna tinktura se lahko uporablja preventivno. Rezultati so praviloma najboljši, če začnete tinkturo uporabljati približno 30 dni pred sezono cvetnega prahu. Seveda pa lahko tinktura pomaga, tudi če so simptomi že prisotni.

Dodatne koristi koprivne tinkture

Pozitivni učinki tinkture, izdelane iz listov kopriv, niso povezani samo z alergijskimi reakcijami. Tinktura lahko namreč pomaga pri impresivnem naboru zdravstvenih težav. Gre za odličen vir vitaminov C in K, železa, kalcija, magnezija, klorofila in številnih drugih koristnih snovi. Koprivna tinktura lahko pripomore k učinkovitejšemu delovanju ledvic oziroma sečil.

Zaradi železa in vitamina C je lahko koprivna tinktura koristna tudi pri spopadanju s slabokrvnostjo. Klorofil pa poskrbi, da boste imeli več energije.

Ogromno snovi v koprivnih listih se lahko pohvali z antioksidativnim delovanjem, kar pomeni, da gre za snovi, ki se bojujejo s škodljivimi prostimi radikali. To zmanjša nevarnost za oksidativni stres, ki je v ozadju najrazličnejših kroničnih bolezni in prehitrega staranja kože.

Koprivna tinktura je lahko obenem koristna tudi za sladkorne bolnike oziroma kot del preventive za zmanjševanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, saj lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. V listih kopriv se namreč skrivajo snovi, katerih učinki spominjajo na učinke inzulina.

Če se spopadate s prhljajem ali s čezmernim izpadanjem las, lahko nekaj kapljic koprivne tinkture dodate svojemu šamponu. Koprive namreč pomagajo tako pri odpravi prhljaja kot pri krepitvi las (če je vaše lasišče zelo občutljivo, je sicer namesto tinkture pametneje uporabiti pripravke iz kopriv, ki ne vsebujejo alkohola).

Zdravljenje socialne fobije z vohanjem tujega znoja

Švedski znanstveniki so na medicinski konferenci v Parizu predstavili zgodnje rezultate preučevanja zelo zanimive metode za pomoč osebam, ki se spopadajo s socialno fobijo. Zakaj je predstavljeni pristop tako poseben? Osnova metode je vohanje tujega znoja!

Terapija deluje na prvi pogled vse prej kot mamljiva, toda glede na predstavljene rezultate je mogoče sklepati, da je lahko pristop zelo učinkovit …

Vonj znoja oz. drugega človeka lahko aktivira specifične možganske povezave

Raziskovalci, ki se ukvarjajo s preučevanjem vpliva tujega znoja na osebe s socialno fobijo, domnevajo, da je za pozitiven učinek zaslužna aktivacija možganskih povezav, ki poskrbijo za pomirjajoč učinek. Za zanesljive odgovore je sicer bistveno prezgodaj, toda če upoštevamo ugotovitve predhodnih raziskav s tega področja, se zdi hipoteza logična. Znano je namreč, da lahko vonji, s katerimi smo obdani, pomembno vplivajo na naše počutje. Metoda je bila že preizkušena na prostovoljcih, pri čemer je bil uporabljen znoj, zbran pod pazduhami.

Voh že od rojstva zelo pomemben za našo orientacijo v svetu

Pri nekaterih drugih živalskih vrstah je sicer voh precej bolj razvit kot pri človeku, vendar naš nos kljub temu pomembno zaznamuje naše doživljanje sveta. Vonji so zelo pomembni že pri dojenčkih, ki jih praviloma najbolj privlači vonj mleka, kar je seveda zelo pomembno za njihovo preživetje. Tudi pozneje nam lahko voh pomaga pri preživetju, saj se lahko prav po zaslugi nosu izognemo najrazličnejšim nevarnostim. V preteklosti so se morali ljudje pri izogibanju potencialnim (smrtnim) nevarnostim na svoj nos zanašati še precej pogosteje, vendar nas lahko tudi v sodobnem svetu na določene nevarnosti najprej opozori prav naš nos – na primer na to, da je v naši bližini požar.

Receptorji v nosnicah povezani z limbičnim delom možganov

Receptorji v zgornjem delu našega nosu pošiljajo signale neposredno do limbičnega sistema v velikih možganih. Gre za del možganov, ki je tesno povezan z našimi spomini in čustvi. Tako ni presenetljivo, da lahko določeni vonji sprožijo zelo močan čustveni odziv ali prikličejo spomin na dogodke, za katere se je zdelo, da smo jih že zdavnaj pozabili. Ta spoznanja so bila izhodišče za raziskovanje, ki so se ga lotili švedski raziskovalci. Želeli so preveriti, ali se lahko prek vonja znoja prenesejo informacije o čustvenem stanju osebe in ali lahko te informacije vplivajo na čustva »sprejemnika«.

Kombinacija klasičnega in alternativnega pristopa poskrbela za hitrejši napredek

Prostovoljci, ki so darovali vzorce znoja, so bili naprošeni, naj si ogledajo film. Prva skupina si je ogledala srhljivko, druga pa film s pozitivno vsebino. Ko so bili vzorci znoja zbrani, se je začela druga faza raziskave, v katero je bilo vključenih 48 žensk, pri katerih je bila diagnosticirana socialna fobija. Učinki znoja so bili preizkušeni vzporedno z nekoliko bolj klasičnim terapevtskim pristopom, in sicer treningom čuječnosti. Napredek je bil v povprečju precej izrazitejši pri testni kot pri kontrolni skupini.

Dovolj že občutek bližine?

Zanimivo je, da čustveno stanje »darovalcev znoja« ni vplivalo na učinek metode. Pozitivna korelacija med vonjanjem vzorca znoja in zmanjšanjem simptomov socialne fobije je bila zaznana tako pri tistih ženskah, ki so vohale znoj, ki je nastajal med ogledom filma s pozitivno vsebino, kot pri tistih, ki so vohale znoj, zbran med ogledom srhljivke. Raziskovalci tako domnevajo, da je za pozitiven učinek dovolj že sam občutek bližine, ki ga lahko pričara izpostavljenost znoju oziroma telesnemu vonju druge osebe, ne glede na to, kakšno je čustveno stanje te osebe.

Miran Možina: Ko se zamaje ekonomska trdnost, pride do porasta polarizacij

Pandemično večanje neenakosti nas gotovo bolj ogroža kot razni virusi, saj je že dolgo znano, da neenakost korelira s slabšanjem telesnega in duševnega zdravja ljudi, naraščanjem kriminala in zmanjševanjem zaupanja med ljudmi, poudarja v pogovoru psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Med drugim smo zvedeli tudi, kaj je nevarnejše od virusa, o odgovornosti in zaupanju v družbi in kakšno šolo bi si želeli danes.

Korona mu je kot povečevalno steklo pokazala, kaj ga lahko glede družbenih in politično ekonomskih procesov v globaliziranem svetu najbolj skrbi. Prepričan je namreč, da bomo razvili čredno imunost in da bodo nove različice virusa vse manj nevarne, tako da bomo z njimi našli dovolj varno sožitje. »Toda ob vse večjemu oženju prostorov svobode se sprašujem, ali se ne bodo omejevalni ukrepi v prihodnosti pokazali tudi kot krinka za številne imenitnike, ki imajo nenasitne apetite po lasti, oblasti in nadzoru. Ta dekadentna požrešnost, ki brezmejno kopiči zase in spodjeda ekonomsko blaginjo za večinski del prebivalstva našega planeta, je veliko nevarnejša od virusa in je bila še kako prisotna že pred korona obdobjem.«

Za ohranjanje liberalne demokracije, s katero misli predvsem na svobodo v izobraževanju, medijih ter pravu in ki se je kot ideja pojavila že v času razsvetljenstva, je ključna ekonomska blaginja. Čim pa se zamaje ekonomska trdnost, pride do porasta polarizacij (ki so se bolj izrazile tudi v času korone med bogatimi in revnimi, redno in začasno zaposlenimi, moškimi in ženskami, starimi in mladimi, belimi in črnimi idr.), fanatizma, fundamentalizmov, kultov ter skrajno desničarskih in fašističnih gibanj. »Vse manj je dialoga in vse bolj se na bojiščih polarizacij pojavljajo enostranske resnice, vse tja do resnic z velikim R, ki skušajo izključiti vse druge, čeprav vemo, da je za ohranjanje demokracije ključen prav dialog oziroma polilog. Le tisto je lahko resnično, za kar se odloči svobodna skupnost. Zato se zavzemam za to, da poskrbimo za svobodo in resnica bo poskrbela zase.«

Koliko si med seboj zaupamo?

Raziskave kažejo, da je četrtina državljanov tako funkcionalno nepismenih, da so nesposobni za samostojno življenje, in več kot petina Slovencev misli, da smo ljudje živeli v času dinozavrov. V kakšni družbi živimo? Živimo v času, ko pri nas in po svetu upada zaupanje, komentira Možina. »Sociologi ga v družbi merijo s t. i. »socialnim kapitalom«, ki je ključnega pomena, da se lahko v družinah, delovnih organizacijah in državah razvijamo v dobro smer. Za katerokoli dejavnost, ki se je lotimo, ni pomembno le to, da imamo finančne in človeške vire, temveč je ključnega pomena, koliko si med seboj zaupamo.

Že v drugi polovici 20. stoletja so sociologi začeli opažati zaskrbljujoči trend upadanja socialnega kapitala, in to predvsem v oženju radiusa zaupanja – ljudje vse manj zaupamo velikim sistemom, npr. zdravstvenim, socialno varstvenim, šolskim, cerkvenim, pravnim, znanstvenim ter gospodarskim institucijam in organizacijam. Vse bolj se zapiramo v ozke kroge, npr. družine, lokalne skupnosti, prijateljske kroge.« Nedavno je slišal za kulturologinjo, ki se je lotila raziskovanja zanimivega pojava, do katerega je nedavno prišlo v nekaterih slovenskih vaških skupnostih. Vaščani so se zbrali in se ne glede na vsa priporočila uradnih institucij sami odločali, ali se bo cela vas pustila cepiti ali ne. Najpomembnejše jim je bilo, da ohranijo zaupanje in povezanost v lokalni skupnosti, da jih cepljenje ne bi razcepilo.

Dobre ideje, ki širijo pravičnost, ljubezen in modrost

Še nikoli v zgodovini naše civilizacije ni naenkrat živelo toliko modrih ljudi z visoko razvitim moralnim čutom in držo, odgovarja Možina, na vprašanje, koga naj si mladi vzamejo za zgled. »Prav tako še nikoli nismo imeli tako lahkega in širokega fizičnega ali digitalnega dostopa do žlahtnega izročila že umrlih modrecev kot danes. Ne potrebujemo novega mesije niti novih modrecev, saj jih imamo več kot dovolj. Nujno, saj nam grozi propad naše civilizacije, pa moramo začeti uresničevati njihove modre nauke v vsakdanjem življenju. Glede tega, kako iz dneva v dan spodbujati ljudi, da naj sledijo idejam, so nam organizirane religije lahko dober zgled.

Da ne bo pomote, ne zagovarjam vsebin različnih religioznih naukov, saj me na primer kar mrazi ob fundamentalističnem vzklikanju Alah akbar in me kot ateista ne privlači nobena organizirana religija. Govorim o tem, kako spretno so razvile načine vplivanja na vsakdanje navade ljudi. Iz mošej se vsak dan širijo glasovi imamov, ki vabijo v molitvi. In praktično kjerkoli v Sloveniji se nahajaš, boš zagledal cerkvico, večinoma na prečudovitih lokacijah, kjer vernika zlite z lepoto pokrajine vabijo k postanku in kontemplaciji. Ali pa boš naletel na kapelice in druga verska znamenja, zaslišal zvon …, vse to vernika vsak dan kliče k molitvi in v dobrih primerih k temu, da se spomni, da v poganjanju za materialnimi dobrinami, za lastjo in oblastjo, ni možno najti pravega smisla našega bivanja.«

Po Možinovih besedah lahko mladi najdejo nešteto zgledov, kot so ga na primer nedavno v Greti Thunberg. »Ključnega pomena pa je, da se ne udeležijo samo enih ali več demonstracij, temveč da dobijo spodbude, da v svojem okolju vztrajno in trmasto, iz dneva v dan, tkejo mreže sodelovanja za spremembe, ki jih nujno potrebujemo, na primer za omejevanje potrošništva, za odmik od pretiranega individualizma in poneumljajočega se hedonizma, za okolijske spremembe, za večanje solidarnosti do deprivilegiranih idr. Da kljub mračnim obetom prihodnosti in grozeči izgubi smisla preko sodelovanja večajo radius zaupanja in s tem ohranjajo upanje v sebi in drugih. Vzpostaviti bi morali načine vsakodnevnega spodbujanja, da bi mlade in stare motivirali k uresničevanju dobrih idej, ki širijo pravičnost, ljubezen in modrost.«

Udarec ob dno in pozitivni preobrat

V času epidemije se je pokazalo izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Kako se odraža stiska pri mladih na miselni, čustveni, telesni in vedenjski ravni? Na miselnem področju v črnogledosti glede prihodnosti, na čustvenem v potrtosti in tesnobnosti, na telesnem v raznih psihosomatskih simptomih (npr. nespečnosti, raznih bolečinah) ter v vedenju v pasivizaciji in umiku, pojasnjuje Možina. »Hkrati pa sem bil v korona obdobju kot psihiater in psihoterapevt priča številnim primerom, kjer je prišlo do pozitivnih preobratov. Ravno v trenutkih, ko so nekateri mladi udarili ob dno, se je v njih nekaj premaknilo na bolje. Začutili so, da morajo nekaj spremeniti v svojem dojemanju, mišljenju, čustvovanju in vedenju.«

Tako je na primer 17-letni odličnjak, recimo mu Peter, ki je pred korono blestel v vsem, česar se je lotil v šoli ali obšolskih dejavnostih, v času, ko so se šole jeseni 2020 zaprle, zabredel v zasvojenost z računalniškimi igricami. Navzven je izgledalo, da pri pouku na daljavo sodeluje, dejansko pa je vse več časa zapravljal v igrah. Že v osnovni šoli je bil njegov načrt študij na fakulteti z zahtevnimi sprejemnimi izpiti in ugleden poklic. Po pol leta je njegov uspeh v šoli drastično padel, njegovi visoko leteči načrti so se naenkrat zamajali, ni več mogel spati, vse bolj je obupaval, da bi letnik lahko zaključil z odliko, na telesni ravni je razvil boleče akutno vnetje želodčne sluznice. Ves razsut je po posredovanju staršev prišel na prvi pogovor k Možini. »Hitro sem opazil, da se do te krize v svojem življenju še ni srečal z resnimi težavami. Vse mu je bolj ali manj teklo kot po maslu. Skrbnim staršem sem svetoval, naj mu dajo prostor za njegove muke. Prehitro so ga namreč, sicer z dobrimi nameni, poskušali spraviti na stara pota učinkovitosti pri šolskem delu in ga hkrati spodbujali, da naj se čim več giblje in druži.« Fant pa se je vse bolj zapiral in pasiviziral. Tudi ko se je pouk spet začel v živo, ni hotel v šolo, niti se ni hotel več družiti s svojo punco in prijatelji.

Kljub temu da je bil psihiater pripravljen napisati zdravniško opravičilo za enomesečni izostanek iz šole, kjer se zaradi hudih motenj pozornosti ni uspel več osredotočati, je bilo že dovolj, da so starši prosili šolsko svetovalno delavko in mu je šola takoj, saj je imel dober sloves, opravičila daljšo odsotnost od pouka. »Že od prvega trenutka najinega srečanja sem čutil, da ima velik osebni potencial in da mu lahko zaupam, da bo našel pot iz svojega trpljenja. K sreči mi je v to uspelo prepričati tudi njegove starše, ki so sprejeli, da mu ne bi bilo dobro dajati antidepresivov, in so ga po mojih navodilih pustili, da je lahko tudi veliko sameval v svoji sobi, se mučil z nespečnostjo, bolečinami, potrtostjo, izgubo smisla, da niso silili vanj, hkrati pa ga podprli pri vseh njegovih pobudah, ki so mu pomagale preživljati težke dni. Predvideval sem, da mu moramo zaupati, da se bo v njem samem nekaj premaknilo, ko bo dejansko udaril ob dno.« Vsak teden je najstnik prihajal k njemu na pogovore, veliko jamral, tudi jokal, se jezil, Možina pa je vsemu temu težkemu dal prostor in mu ponavljal, da verjame v njegove moči in v sočutno podporo, ki jo ima v starših.

Da je pomembno, da se nauči, kako človek pride skozi krizo, saj gotovo ta ne bo edina v njegovem življenju. »In res se je po dveh mesecih začelo postopno obračati navzgor. Vse bolj je začel sprejemati svoj »poraz«, svojo senčno plat in pri tem čutil, da gredo glavne zasluge za to njemu samemu. Sprejel je, da si mora dati za svoj študijski načrt več časa in da lahko en letnik srednje šole opravi v dveh letih in tako pride do odličnih ocen, ki jih nujno potrebuje za svoje visoko leteče načrte. Soočil se je tudi s svojimi občutki sramu pred svojo punco in sošolci, ki ga prav tako niso bili vajeni v nesvetleči izvedbi. Ali bi se lahko njegov občutek lastne vrednosti napajal tudi iz priznanja lastne krhkosti v njegovem socialnem krogu, je postalo eno ključnih vprašanj najinih pogovorov.«

Frustracijska toleranca

Slovenci ustvarjamo družbo, ki meni, da je za otroka pomembnejše, da od staršev pridobi odločnost in vztrajnost kot pa nesebičnost. Zakaj je čustvena inteligenca tako pomembna in kako prebujati vrednote, kot so prijaznost, sočutje in prijateljstvo med mladimi? »Petrov primer nam kaže, kaj danes pogosto manjka pri razvijanju čustvene in socialne inteligence, namreč zaupanje v to, da se otrokov značaj kali preko odlaganj hitrih zadovoljitev in preko stisk, naporov, odrekanj, odlaganj pa tudi bolečin in trpljenja. Še pred stotimi leti in v 19. stoletju o otroštvu v današnjem pomenu kot obdobju, v katerem naj bi se otrok predvsem igral in bil na vsakem koraku deležen ljubeče pozornosti, ni bilo sledu. Otroke so dojemali kot pomanjšane odrasle in kot poceni delovno silo. Glavni vzgojni ukrep je bilo ustrahovanje, šiba je pela ne samo, ko so otroci kakšno ušpičili, temveč tudi preventivno, da ne bi pozabili, da so delavnost, skromnost, pokornost, prikrajševanje, prenašanje bolečin in trpljenja ter spoštovanje do starejših glavne vrline. Alenka Puhar je v svoji etnološki raziskavi o otroštvu in družinah v 19. stoletju, objavljeni v knjigi Prvotno besedilo življenja, vso to za današnje razmere izredno surovo in pogosto brezsrčno vzgojo otrok bogato dokumentirala.«

Danes pa smo zanihali v drugo skrajnost, nadaljuje Možina, saj mu starši na vprašanje, kaj si želijo za svoje otroke, odgovarjajo, da jim je pomembno samo to, da bi bili srečni. Mislijo, da bodo otroku tlakovali pot do sreče, če mu bodo dajali občutek, da je središče sveta, da se lahko vse vrti okoli njegovih potreb in želja ter da se mu morajo tudi takoj izpolniti. Dopuščajo, da so njegove dolžnosti na drugem mestu, bojijo se konfliktov in postavljanja meja otrokovemu izsiljevanju, težko prenašajo otrokove stiske in trpljenje, čeprav so nujni del življenja vsakogar. »Jaz pa jih poskušam prepričati, da je ključni vidik dobre vzgoje učiti otroka razvijati tisto, kar sodobna psihologija imenuje frustracijska toleranca oz. sposobnost obvladovanja stresa in naporov. Sreče si ne moremo zastavljati za cilj, obišče nas sama, nepričakovano, ko se vztrajno in poglobljeno posvečamo stvarem, ki nas zanimajo in zahtevajo nesebičen napor. Petrovi starši so v moje zadovoljstvo in v Petrovo dobro sledili moji usmeritvi.«

Speči potencial za veličastnost ali izguba smisla

V vsakem človeku na tem planetu je speči potencial za veličastnost in neomejene sposobnosti. Tisto, kar preprečuje, da bi se pravi potenciali razcveteli v največji meri, so plasti stresa in negativnih občutkov, ki se vtisnejo tako v telo kot v misli in čustva. Ali znamo otroke podpreti pri odkrivanju njihovih potencialov? »Ustvarili smo razmere, v katerih je vzgojno poslanstvo družine in šole vse bolj oteženo. Neoliberalistične družbene okoliščine in razvoj tehnologije ustvarjajo vse večje storilnostne pritiske, pospešujejo življenjski ritem in širijo plasti stresa, kot ste lepo povedali, kar vse skupaj ni več po meri človeka kot čustvenega in socialnega bitja. Starši vse manj časa preživljajo s svojimi otroki in mladostniki, pa še takrat veliko ur le-ti »previsijo« pred zasloni računalnikov in telefonov.

V šolah je med učitelji in otroki vse manj čustveno pomembnih vezi, težišče je na ocenjevanju, vzgojni vidik hira, razvijanje čustvene in socialne inteligence je zanemarjeno, družbene razmere nas silijo v površnost v medčloveških odnosih. Hkrati mlade vse pogosteje obiskuje grozljivi gost, kot ga je poimenoval italijanski psiholog in filozof Umberto Galimberti v svoji knjigi z enakim naslovom, to je nihilizem, izguba smisla. Ko se mladi ozirajo v prihodnost, ne vidijo, kje bi lahko bilo njihovo mesto oziroma sedež na vlaku civilizacije, ki drvi v kolektivni propad. Bolj kot kdajkoli bi potrebovali, da se na pragu kolektivnega samomora vzdignemo v veličastnosti in hkrati sprejmemo omejitve, če hočemo preživeti na planetu, ki ni brezmejen. Čas je, da uresničimo eno od modrih idej, to je idejo t. i. »odrasti«. Najti moramo načine za trajnostni razvoj kljub zmanjševanju porabe energije in potrošnje. Čas je na primer, da mladi nehajo kupovati v H&M, da začnejo bojkotirati t. i. »hitro modo«, ki z nizkimi cenami zakriva svojo pošastno podobo.«

Večina vzgojnega vpliva povezana s skrbjo za banalnosti

V osebnem razvoju vsakega izjemnega posameznika je prisoten izjemen učitelj. Kakšno šolo bi si želeli danes? »V krizah, bodisi osebnih, družinskih ali kolektivnih, kot smo jim priča zdaj, se najbolj pokaže, koliko čustvene in socialne inteligence premoremo. Spomnimo se na izjemnega Nelsona Mandelo, ki je znal navduševati in navdihovati ravno takrat, ko je bilo najtežje, ko je celi državi grozilo, da bo potonila v krvavo morje rasnega obračuna. Za kontrast pa si poglejmo svež primer iz moje psihoterapevtske prakse, kjer že leto dni pomagam materi samohranilki s tremi osnovnošolskimi otroki, ki je v času omejevalnih ukrepov pregorela zaradi povečanih obveznosti v službi in doma. Njena najmlajša hči, prvošolka, je hud alergik in astmatik, zato je učiteljico in ravnatelja pred prihodom hčerke v šolo obvestila, da bo prišla z masko, a z masko iz blaga, ker druge ne sme nositi, saj ji povzroča dihalno stisko in alergijo. Odgovora ni dobila, saj je bilo navodilo ravnatelja zaposlenim, da ne odgovarjajo na morebitna sporočila staršev. Ko je prišla v šolo, je bila izločena, odstranjena na drugo stran razreda in se cel čas pouka ni smela približati ostalim sošolcem. V času odmora pa se ni smela igrati z ostalimi. Ko je učiteljico prosila, če lahko pokliče mamo, ker se slabo počuti, dovoljenja ni dobila. Punčka je prišla domov v šoku, alergija se je poslabšala, zdravnica je morala povečati dozo zdravil za astmo. Deklica ni več želela v šolo, počutila se je ogroženo, prestrašeno.«

Zgodbe iz šol so zelo različne, nekatere lahko umestimo bližje Mandelovemu zgledu, nekatere pa bližje nasprotnemu polu. Možina meni, da učitelji in starši lahko sem in tja navdušujejo, vendar pa je večina njihovega vzgojnega vpliva povezana s skrbjo za banalnosti. V zgornjem primeru bi bilo dovolj, če bi vodstvo šole in učitelji poskrbeli, da bi lahko sporočila staršev prišla do njih ter da bi omejevalne ukrepe izvajali prožneje in kolikor je možno prilagojeno raznolikim potrebam otrok in staršev.

Če resnično želimo videti srečne ljudi, je potrebno imeti srečne in srčne učitelje

Finska je že četrto leto zapored postala najsrečnejša država na svetu, z visokim prihodkom, enim najboljših šolskih sistemom na svetu in zaupanjem v vlado, ki je še posebej pomembno v času pandemije. »Po raznih mednarodnih analizah in primerjavah nam v Sloveniji ne gre slabo, če se izrazim na način, ki je za nas tipičen. Težko izdavimo stavek, da je nekaj dobro tudi v naši dolini šentflorjanski, tudi ko je, vsaj glede kakšne malenkosti, dejansko tako. V najboljšem primeru priznamo, da ni slabo in takoj dodamo, da bi lahko bilo še slabše. Seveda malo karikiram (se nasmeje). Na vseh področjih imamo v Sloveniji izjemne ljudi, ki so nam lahko zgled in vzor tako po delovnih dosežkih kot tudi po etični drži in tem, kako jim uspeva ohranjati notranje zadovoljstvo, zaupanje in upanje. Zame je namreč merjenje sreče že v izhodišču problematično. Sreče si ne moremo zastaviti za cilj, saj se bolj, kot jo iščemo, izmika, in bo vedno ostala nepredvidljiva gostja. Lahko pa negujemo zadovoljstvo v sebi in okoli nas, pri drugih ljudeh. Ni potrebno, da se stalno oziramo čez meje in poskušamo kopirati tuje izkušnje. Naš kulturni vzorec se razlikuje od finskega, težko ga bomo prenesli na naša tla. Sami lahko pokažemo sebi in svetu, kako je možno kljub izjemno grozečim, dekadentnim globalnim trendom izboljšati razmere na naš izviren način. In tudi če nam ne bo uspelo, bomo bolj pomirjeno sprejeli slabšanje razmer, če bomo vedeli, da smo naredili vse, kar je v naših močeh.«

7 nasvetov za preprečevanje bolečin v kolenu zaradi teka

Zakorakali smo v sezono teka. Zaradi toplejšega vremena in daljših dni lahko zunaj spet vidimo ogromno rekreativnih tekačev. Tek velja za enega od najbolj priljubljenih športov, saj lahko tečemo praktično kjer koli. Poleg tega pa za tek ne potrebujemo zelo kompleksne opreme.

Kot v številnih drugih primerih pa lahko tudi pri teku hitro odkrijemo negativno plat. V mislih imamo dejstvo, da gre za šport, ki je nadpovprečno obremenjujoč za sklepe, posebno za kolenski sklep (med najpogostejše poškodbe, povezane s tekom, spadata patelofemoralni in iliotibialni bolečinski sindrom. Nasveti, ki jih najdete v nadaljevanju, vam pomagajo zmanjšati tveganje za oba tipa poškodb, pa tudi za bolečine v kolenu nasploh.

1. Poskrbite za ustrezno ogrevanje

Izjemno pomembno je, da si pred tekom vzamete dovolj časa za ogrevanje. S tem boste svoje mišice in sklepe pripravili na obremenitve, ki jih čakajo. Ogrevanje spodbudi pretok sinovialne tekočine v kolenskem sklepu, ki učinkuje kot mazivo, kar prepreči preveliko trenje med kostmi oziroma hrustancem. S tem se zmanjša nevarnost za poškodbe sklepov in z njimi povezane bolečine. Ogrevanje je obenem koristno tudi za kolčni sklep in za zadnjične mišice. Tako boste na tek pripravili ključne mišice, ki so pomembne za ohranjanje stabilnosti in za enakomerno razporeditev teže, kar bo razbremenilo kolenski sklep.

2. Izberite primerno obutev in poskrbite za pravočasno menjavo

Stabilnost kolen med tekom je močno odvisna od tudi od stopal in gležnjev. Prav zato je izredno pomembno, da izberete ustrezno obutev za tek. Tekaška obutev nikakor ni nekaj, pri čemer bi bilo smiselno varčevati, saj lahko s tem ogrozite svoja kolena. Upoštevati je sicer treba, da ne obstaja univerzalna obutev za tek, ki bi ustrezala vsem. Tako je priporočljivo, da si vzamete dovolj časa in preizkusite čim več parov. Obenem je seveda zaželeno strokovno svetovanje, zato je pametno, da se po obutev za tek odpravite v specializirano trgovino, kjer vam bodo pomagali izbrati najprimernejšo obutev za vas. Upoštevajte pa tudi, da se tudi najkakovostnejša obutev prej ali slej obrabi. Splošno pravilo je, da naj bi se tekaška obutev zamenjala po približno 800 pretečenih kilometrih.

3. Tecite po različnih terenih oz. površinah

Tek je že sam po sebi zelo repetitiven, kar se tiče same mehanike. Če tečete izključno po asfaltu, dodatno obremenjujete kolena, zato je dobro, da za tek izbirate različne terene oziroma podlage. Občasno lahko na primer tečete po makadamu. Če imate možnost za to, pa je pametno, da treninge popestrite tudi s tekom po stadionu oziroma po tartanu.

4. Razdaljo in intenzivnost povečujte zelo počasi

Bodite potrpežljivi. Poškodbe kolena so pogosto posledica čezmernega naprezanja oziroma prehitrega povečevanja tempa in teka na zelo dolge razdalje brez ustreznih priprav. Upoštevajte svoje trenutne zmožnosti in omejitve. Cilji naj bodo realistični. Počasen napredek je vsekakor boljši od poškodbe, zaradi katere bi morali tek vsaj za nekaj časa opustiti.

5. Med tekom naj bo trup rahlo nagnjen naprej

Če boste opazovali profesionalne tekače, boste pri večini najverjetneje zaznali, da je njihov trup med tekom nagnjen rahlo naprej. To ni naključje. Raziskave so namreč pokazale, da je opisani položaj telesa precej manj obremenjujoč za kolena.

6. Koraki med tekom naj ne bodo predolgi

Za razbremenitev kolen med tekom lahko poskrbi tudi povečanje t. i. kadence (št. korakov/minuto), pri čemer vam ni treba spreminjati tempa. Krajši in hitrejši koraki so namreč manj obremenjujoči za kolenski sklep kot zelo dolgi in počasnejši koraki. Optimalna kadenca med tekom naj bi bila približno 180 korakov oz. dotikov stopala s podlago na minuto.

7. Po teku ne pozabite na raztezne vaje

Podobno kot ogrevanje je pomembno tudi ohlajanje. Po teku je dobro narediti vsaj nekaj osnovnih razteznih vaj. S tem zmanjšate nevarnost za bolečine v kolenu, pa tudi v drugih delih telesa. Za izvajanje razteznih vaj po teku je lahko zelo koristen masažni valj.

Mlečna kopel po navdihu Kleopatre za neverjetno mehko kožo

Kopeli so preprost, obenem pa zelo učinkovit način za sproščanje mišic in pomiritev živcev. Če vodi dodate še nekaj premišljeno izbranih sestavin, pa so lahko kopeli zelo koristne tudi za vašo kožo.

Tokrat vam predstavljamo posebno »mlečno kopel«, podobno tistim, s katerimi naj bi se redno razvajala Kleopatra. Mlečna kopel poskrbi za dobro navlaženo, mehko kožo, ki pa na otip ni mastna. Za kopel potrebujete le nekaj sestavin, toda čeprav je priprava v osnovi zelo preprosta, bo mlečna kopel poskrbela za pridih luksuza in s tem za popolno razvajanje po napornem dnevu. Doma izdelano mešanico za mlečno kopel pa lahko uporabite tudi kot darilo.

Sestavine za mlečno kopel

  • KOKOSOVO MLEKO V PRAHU – 4 skodelice (približno 500 gramov)

Kokosovo mleko je bogato s koristnimi maščobnimi kislinami. Za kožo so posebno blagodejni srednjeverižni trigliceridi, ki kožo nahranijo in navlažijo, ne da bi za sabo puščali mastno sled ali da bi kožo pretirano obtežili.

Poleg tega lahko v kokosovem mleku najdemo precej bakra, ki spodbuja nastajanje kolagena in elastina. Mlečna kopel s kokosovim mlekom lahko tako poskrbi za bolj mladostno, napeto in elastično kožo.

  • SODA BIKARBONA – 250 gramov

Soda bikarbona pripomore k mehkejši koži. Obenem gre za odlično naravno sestavino za pomiritev razdražene kože. Soda bikarbona pomiri srbečico, rdečico in druge neprijetne simptome.

  • OVSENI KOSMIČI – 50 gramov

Za pomiritev razdražene kože so zelo koristni tudi ovseni kosmiči. Pomagajo pri ekcemu, sončnih opeklinah in sorodnih težavah. Primerni so tudi za nego dojenčkove oziroma otroške kože.

Za blagodejen vpliv na kožo so v veliki meri zaslužni avenantramidi v ovsenih kosmičih. Gre za fenolne spojine s protivnetnim učinkom. Zelo koristni so tudi betaglukani, ki na koži ustvarijo tanko zaščitno plast. Nato pa so tu še polisaharidi, ki preprečujejo čezmerno izgubo vlažnosti.

  • CVETOVI VRTNIC in/ali SIVKE – 3 žlice

Cvetove vrtnic in sivke naj bi svojim kopelim dodajala tudi Kleopatra. Cvetovi poskrbijo tako za navdušujoč vizualni učinek kot za izjemno prijeten vonj. (Na koncu pazite, da delci cvetov ne zdrsnejo v odtok, saj bi lahko to privedlo do zamašitve. Preden izpraznite in počistite kopalno kad, je torej pametno poskrbeti za zaščito odtoka.)

  • ETERIČNO OLJE SIVKE ali CEDRE – 30 kapljic

Dodatek eteričnih olj poskrbi za posebno prijeten vonj kopeli. Tako si lahko med kopeljo privoščite tudi blagodejno aromaterapijo. Namesto eteričnega olja sivke/cedre lahko uporabite tudi drugo eterično olje s pomirjajočim učinkom.

Navodila za pripravo kopeli

Če boste uporabljali eterična olja, priporočamo, da jih pred uporabo zmešate z 2 žlicama tekočega kastiljskega mila.

Ovsene kosmiče zmeljite s pomočjo kavnega mlinčka. Nato jih stresite v skledo ter dodajte še kokosovo mleko v prahu, sodo bikarbono, mlete ovsene kosmiče in cvetove. Dobro premešajte in mešanico shranite v steklen kozarec s pokrovčkom. Če nameravate mešanico za kopel uporabiti kot darilo, lahko kozarec okrasite. Mešanica za mlečno kopel je uporabna približno 1 leto.

Ko si boste želeli privoščiti mlečno kopel, kopalno kad napolnite z vročo vodo. Nato dodajte kastiljsko milo, zmešano z eteričnimi olji (ta korak lahko po želji tudi izpustite). Na koncu v kopalno kad stresite še približno 1 skodelico mešanice, ki ste jo pripravili. Pomešajte z roko, nato pa uživajte v luksuzni mlečni kopeli, ki bo razvajala vašo kožo z bogastvom koristnih hranilnih snovi in poskrbela za to, da bo koža osupljivo mehka.

Mlečna kopel je lahko med drugim zelo koristna naravna pomoč, če vas opeče sonce. Poleg pozitivnih učinkov na kožo lahko pričakujete tudi blagodejen vpliv na živčni sistem. Toplota namreč aktivira parasimpatični živčni sistem, kar pomaga pri sprostitvi. Po mlečni kopeli boste tako precej bolj sproščeni, obenem pa lahko pričakujete boljši spanec.

Naravno čistilo za kopalnico s citronsko kislino

Zdravju in okolju prijazne sestavine, izjemna učinkovitost pri odstranjevanju umazanije in vodnega kamna ter zelo prijeten vonj – naravno čistilo za kopalnico, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, združuje navidezno nezdružljive lastnosti!

Pri izdelavi naravnih čistil za kopalnico se pogosto uporablja (alkoholni) kis, ki je nedvomno zelo koristen, vendar vam tokrat predstavljamo prav tako zelo učinkovito različico, ki ne vsebuje kisa. Tako gre za naravno čistilo za kopalnice, ki je kot nalašč za vse, ki vas vonj kisa moti.

Čistilo bo poskrbelo za to, da se bodo elementi v vaši kopalnici po čiščenju bleščali, kot bi bili povsem novi – podoben učinek pa bo imelo tudi na ploščice. Uporabljene sestavine so rastlinskega izvora in biorazgradljive. Ne ogrožajo niti človeškega zdravja niti okolja, prav tako pa niso nevarne za (morske) živali. Čistilo lahko uporabljate tudi v bližini otrok in hišnih ljubljenčkov. Dodatna prednost čistila za kopalnico, ki ga predstavljamo, pa je hitra izdelava, ki ne zahteva posebnega znanja.

Čistilo je posebno primerno za čiščenje kopalne kadi in kabine za prhanje ter keramičnih ploščic.

Katere sestavine potrebujete?

Za izdelavo naravnega čistila za kopalnico brez kisa potrebujete samo 3 osnovne sestavine. To so:

  • CITRONSKA KISLINA (Citronska kislina je na voljo v obliki belega prahu, ki se praviloma pridobiva iz limoninega soka. Gre za vsestransko uporabno sestavino, ki vam bo prišla med drugim zelo prav pri čiščenju. Soda bikarbona namreč velja za eno od najučinkovitejših naravnih čistilnih sredstev. Razgradi lahko zasušene ostanke mila, vodni kamen in različne tipe umazanije. S pomočjo citronske kisline pa lahko obenem odstranite tudi bakterije in plesen.)
  • DECIL GLUKOZID (Naj vas nekoliko nenavadno ime ne prestraši; decil glukozid je varna, zdravju in okolju prijazna snov, ki se pridobiva iz koruznega škroba in kokosovega olja. Decil glukozid poskrbi za penjenje ter poveča učinkovitost čistila za kopalno kad/kabino za tuširanje in ploščice.
  • DESTILIRANA VODA (Za raztapljanje citronske kisline lahko sicer načeloma uporabite tudi navadno vodo iz pipe, vendar je destilirana voda boljša izbira, saj bo tako zagotovljena dolgotrajnejša uporabnost čistila.)

Poleg obveznih sestavin lahko pri izdelavi čistila uporabite še 2 opcijski sestavini, in sicer:

  • NATRIJEV GLUKONAT (Če je voda na območju, kjer živite, nadpovprečno trda, je priporočljivo, da pri izdelavi čistila uporabite tudi natrijev glukonat, ki bo preprečil kopičenje vodnega kamna na površinah v vaši kopalnici.)
  • ETERIČNA OLJA (Uporabite lahko poljubno eterično olje ali kombinacijo eteričnih olj. Vonj čistila bo posledično zelo prijeten, ne da bi morali za to uporabiti umetne dišave, ki dražijo dihala. Izdelava čistila za kopalnico je izvrstna priložnost, da porabite eterična olja, ki jim je potekel rok uporabnosti in ki tako niso več primerna za izdelavo kozmetike ipd.)

Navodila za izdelavo in uporabo naravnega čistila za kopalnico

V ognjevarno posodico, na primer stekleno, nalijte 350 mililitrov destilirane vode. Dodajte 200 gramov citronske kisline, po želji pa še 50 gramov natrijevega glukonata. Posodico nato postavite v večji lonec, v katerega ste natočili vodo (višina vode naj bo približno 2,5 cm). Med mešanjem počasi segrevajte, da se citronska kislina raztopi.

Posodico nato postavite na suho kuhinjsko krpo in dodajte še decil glukozid. Narahlo premešajte, da se sestavine povežejo. Po želji dodajte še eterična olja. Ko se mešanica popolnoma ohladi, jo prelijte v čisto steklenico z razpršilko.

Ko se boste lotili čiščenja kopalnice, čistilo popršite po kopalni kadi ali kabini za tuširanje in po keramičnih ploščicah. Počakajte približno 15 minut, nato pa površine zdrgnite z gobico ali preprosto zbrišite s krpo iz mikrovlaken. Na koncu z vodo odstranite morebitne ostanke čistila in površine zbrišite do suhega.

Preberite tudi: Naravno čistilo v prahu za brezhibno čisto straniščno školjko

Spomladansko razstrupljanje: Plevel, ki čisti telo

Katja Rebolj je doktorica biokemije, poznavalka lokalnih jedilnih rastlin, strokovnjakinja za užitne divje rastline, zeliščarica in tudi čebelarka. Je avtorica knjige Narava vedno zmaga. Ko se mi je zastavilo vprašanje, katere divje rastoče rastline so v naravi najprimernejše za naravno spomladansko razstrupljanje našega telesa, je bila zato ona pravi naslov. Predstavila nam je nekaj odličnih divjih rastlin in zaupala recepte, ki jih lahko uporabimo za prečiščenje telesa. 

»Najučinkovitejše je razstrupljanje, ki je celostno. Pod razstrupljanje si prepogosto razlagamo le nekaj smutijev in drugih zelenih jedi. A pozabljamo na post, duhovno pripravo, ne izločimo procesirane hrane in največkrat se niti ne opazujemo in ne vložimo dovolj časa v proces pridobivanja znanja. Za kakšno razstrupljanje se odločimo, je zelo odvisno od našega dosedanjega stanja in od tega, kaj želimo doseči. Če želite preprečiti spomladansko utrujenost, je na prvem mestu, da si uredimo dostop do lokalne naravno pridelane hrane (vsakdanji izlet na travnik zadostuje).

Katja Rebolj
Katja Rebolj, foto: Sonja Ravbar

Včasih po razstrupljanju radi posežemo zaradi preveč kilogramov. A v resničnem svetu še vedno nismo odkrili čudežne rastline, ki bi nam ukinila apetit, sploh kadar smo nervozni. Gre za proces in vzorce, ki se jih moramo naučiti delati drugače. Pri tem je dobrodošlo, da se podpremo z zelišči iz okoliške narave, saj bomo tako hitreje prišli do dobrega počutja, z več energije. Z dobrimi recepti je razstrupljanje pravi užitek.

Pri razstrupljanju še posebej velja, da se opazujemo, prilagodimo našo izbiro in vztrajamo dokler naše črevesje ne bo popolnoma zadovoljno,« nam svetuje Katja Rebolj. Spomladi najdemo v naravi številne divje rastline, ki nam ob uživanju nudijo očiščevalni oziroma razstrupljevalni učinek. Narava je čudežna. Zakorakajmo vanjo in si postrezimo z zdravjem. A zmerno, za zdravilne rastline vemo, da imajo lahko tudi negativne učinke, če z njimi pretiravamo.

Boreč (Borago officinalis)

Boreč ali boraga je znan po številnih zdravilnih učinkih. Največkrat se uporabljajo njegovi mladi listi in cvetovi. Hiter in koristen napitek bomo dobili, če si skuhamo čaj. Sveže ali suhe liste prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati približno 10 minut. Čudovite modre cvetove pa lahko sveže posujemo po solati. Boreč je v prehrani zelo koristen, saj deluje pomirjevalno. Predvsem pa čisti naš organizem in deluje protivnetno, posledično lahko pomaga tudi pri revmatskih težavah.

Še posebej je dobrodošel v obdobju prehladov, saj pomaga pri izločanju strupov iz našega telesa, zbija tudi povišano telesno temperaturo in umirja kašelj. V boreču je tudi nekaj spojin, ki pa so lahko pri prekomerni uporabi škodljive. Zato boreč vedno pripravljamo v zmernih količinah. Ima osvežilen okus, podoben kumaricam, zato se še posebej poda v hladno juho s kumarami.

Boreč juha

Hladna juha s kumarami in borečem

Sestavine:

  • 1 dl gostega jogurta
  • 1 srednje velika kumara
  • žlica smetane
  • ščepec soli
  • pest rozetnih listov boreča
  • cvetovi boreča za dekoracijo

Priprava:

Vse sestavine zmeljemo v blenderju. Kumaro pred tem narežemo na manjše kose, da se lepo premeša. Postrežemo kot poletno hladno juho in jo okrasimo z zvezdastimi cvetovi boreča.

Regrat (Taraxacum officinale)

V kulinariki lahko regrat uporabljamo na številne načine. Iz regratovih cvetov lahko naredimo regratov med, sirup ali vino, a to za razstrupljanje ni ravno najprimernejše, saj vsebujejo dosti sladkorja. Iz regratovih popkov se izdeluje regratov kis, korenine pa so odlične za regratov čaj. Lahko pa žvečimo kar cvetna stebla, kar je še posebej priporočljivo za diabetike. Regrat je odličen za dobro odpornost, saj vsebuje vitamin C pa tudi provitamin A ter minerale, predvsem železo, krom in kalij. Odlično odvaja vodo iz telesa ter pospešuje prebavo.

Blagodejno deluje predvsem na ledvica in jetra. Uporablja se tudi pri zdravljenju vnetij in predvsem, kadar želimo razstrupiti celoten organizem. V ta namen je priporočljivo, da si v pomladnih mesecih čim večkrat privoščimo veliko skledo divje solate. Se pa uživanje regrata odsvetuje ljudem, ki imajo žolčne kamne ali kakršnekoli težave z žolčem.

Divje rastline v solati

Divja solata

Sestavine:

  • regrat
  • ješprenj ali pirina kaša
  • česen ali čemaževi listi
  • ostale divje rastline

Priprava:

Divjo solato lahko pripravimo kot samostojen obrok. Katja Rebolj v ta namen priporoča, da solati dodamo kuhan ješprenj ali pirino kašo. Dodamo še česen, ki ga lahko nadomestimo s čemaževimi listi. Poleg regrata lahko na travniku naberemo še druge divje rastline, ki so prav tako zdravilne. Poiščemo lahko lakoto, črno deteljo, navadno kislico ali grenkuljico.

Trpotec (Plantago lanceolata)

Trpotec lahko uporabimo za solato, čaj ali sok. Vključimo ga lahko tudi v jedi, ki jih štejemo za manj zdrave, a jih kot pravi Katja Rebolj, lahko naredimo tudi na zdrav način. Zato je z nami delila recept za pico, a ne čisto vsakdanjo, temveč zdravilno, kjer je glavna sestavina trpotec. Ta zdravilna rastlina odlično čisti kri in preprečuje številna vnetja.

Pospešuje prebavo in blagodejno vpliva na črevesno sluznico. Trpotec je del znane Ašičeve formule KRRT (koprive, regrat, rman, trpotec). Zanj v svoji knjigi zapiše, da: »bolj kot katerokoli drugo zelišče čisti kri, deluje na mehur, ledvica, želodec in pljuča.«

Trpotčeva pica

Trpotčeva pica

Sestavine:

  • kvašeno testo
  • 1–2 veliki čebuli
  • žlička sladkorja
  • 0,5 dl rdečega vina
  • velika pest listov trpotca
  • 2 žlici masla
  • pelati
  • nekaj kosov domačega sira

Priprava:

Čebulo narežemo na tanko in jo karameliziramo tako, da jo 10–15 minut počasi pražimo na maslu, nato pa potresemo s sladkorjem in prilijemo vino. Počakamo, da povre, ter odstavimo. Liste trpotca sesekljamo prečno na žile ter jih na maslu in šibkem ognju pražimo 5 minut. V tem času trpotec razvije aromo po gobah. Pripravimo testo.

Pomažemo ga s pelati in nanj nadevamo prepraženi trpotec ter karamelizirano čebulo. Dodamo še posamezne kose sira. Spečemo v pečici pri najvišji temperaturi. Originalno bi to moralo biti vsaj 350 stopinj Celzija, a tudi 250 stopinj Celzija za silo deluje. Ne bomo sicer dobili črnega roba, ki je značilen za pravo italijansko pico, a okus bo zagotovo odličen.

Kopriva (Urtica)

Kopriva vsebuje predvsem veliko vitamina C in A ter železa. Pa tudi druge vitamine in minerale, kot so vitamin B in K ter kalcij, fosfor, mangan in baker. Deluje diuretično in v telesu zmanjšuje vnetja. Zato je še posebej primerna za ljudi z revmatičnimi težavami in artritisom. Previdno s koprivo le v času nosečnosti in med dojenjem. Takrat se uživanje namreč odsvetuje, saj učinkuje na metabolizem hormonov, predvsem estrogena.

Izogibajte se je tudi tisti s histaminsko intoleranco. Iz kopriv lahko skuhamo čaj, jo na krožnik damo kot prilogo ali iz nje naredimo omako, ki se odlično poda k mesnim jedem. Za razstrupljanje telesa pa je že zjutraj za zajtrk odličen kar smuti iz kopriv. 

Smuti iz kopriv

Smuti iz kopriv

Sestavine za dve osebi:

  • banana ali dve jabolki (pridelano ekološko)
  • dve pesti kopriv
  • 2 žlici medu ali 2 čez noč namočeni suhi slivi
  • 3 dl vode

Priprava:

Vse sestavine mešamo v blenderju približno pol minute in popijemo sveže. Najbolje za zajtrk.

Krompirjevka (Aposeris foetida)

Krompirjevka je znana tudi kot gozdni regrat ali smrdljivka. Vsebuje veliko količino vitamina C in ostalih rudnin, ki jih v gojeni zelenjavi ni toliko. Grenčine v njej vplivajo pozitivno predvsem na našo prebavo. Krepi delovanje jeter in žolčnika, na celotno telo pa deluje izjemno razstrupljevalno. Podobna je regratu. Obstaja pa pomembna razlika, na katero nas opozarja Katja Rebolj: »Razlika je v načinu, kako jo nabiramo. Nikoli z nožkom kot navadni regrat, ampak z roko odtrgamo le nekaj listov vsake rastline, da ta lahko raste naprej.«

Gozdna polenta

Gozdna polenta

Sestavine:

  • 500 g polente
  • žlička sol
  • -100 g sezonskih gozdnih zelišč – krompirjevka, čemaž, krebuljica, penuša, zajčja deteljica

Priprava:

Najbolje je, da polento kupimo pri slovenskem kmetu. Takšna sicer ni instant in jo bomo kuhali vsaj eno uro, ampak bo njen okus poln in brez vsake žlice masla kremast in maslen. Skuhamo jo do mehkega in posolimo. Če uporabljamo instant polento, dodamo žlico masla. V vročo polento vmešamo drobno narezana gozdna zelišča. Premešamo, da zadiši in ponudimo.

Krompirjeva solata s krompirjevko

Sestavine:

  • 1 kg krompirja
  • oljčno olje
  • jabolčni kis
  • sol in poper
  • čebula
  • vloženi popki čemaža
  • pest listov krompirjevke

Priprava:

Krompir skuhamo do mehkega, ga narežemo na rezine ter dobro okisamo in začinimo. Nanj drobno narežemo čebulo, dodamo čemaževe popke in na koncu prečno narezane liste krompirjevke. Dobro premešamo in posrežemo toplo ali hladno.

Čemaž (Allium ursinum)

Užitni so vsi deli rastline. Iz njega lahko pripravimo čemaževo juho, pesto, dodamo ga v solato, jajčno omleto, razne namaze, celo sendvič, da dodamo malce zdrave svežine. »Čemaž je, tako kot česen, zdravilen zaradi aliina in drugih spojin z žveplom. Predvsem je koristen pri obvladovanju in preprečevanju srčno-žilnih bolezni, znižuje holesterol in trigliceride v krvi ter uravnava krvni tlak. Deluje antioksidativno in protivnetno, radi pa ga poimenujemo kar domači antibiotik,« nam je zaupala Katja Rebolj. Pazljivo le pri nabiranju, da ga ne zamenjamo s strupenim podleskom, šmarnico ali čmeriko.

Čemaž

Pašteta z bukovim ginom in čemaževimi popki

Sestavine:

  • 500 g jeter
  • 2 čebuli
  • 1 dl olja
  • ščepec majarona
  • sol in poper
  • 0,5 dl bukovega gina

Priprava:

V vroči ponvi na olju popražimo čebulo do zlatorumene barve, jo postrgamo ob rob ponve in popražimo še jetrca, ki smo jih prej narezali na manjše koščke. Jetrca pražimo le 5 minut, da ohranijo mehkobo. Praženo čebulo in jetrca prestavimo v multipraktik ali v blender, dodamo majaron, poper, sol in bukov gin. Vse skupaj zmešamo do gladkega. Pašteto postrežemo na posteljici iz bukovih listov, skupaj s čemaževimi popki z dolgimi peclji. Najboljši so rahlo popečeni na olju, le toliko, da jih lahko ovijemo okoli prsta. Tudi surovi so izvrstni – ti imajo močan okus po čemažu.

Regačica (Aegopodium podagraria)

»Sama regačico uporabljam na raznolike načine. Mlade rastlinice s še zaprtimi listi rada dodam v zeleno solato. Že odprte liste porabim za juho. Pri regačici, ki raste med visoko travo, so nepogrešljiva stebla, ki jih dodam v hrustljavo solato ali jih nasekljam v skutni namaz. Cvetove posujem po testeninah, plodovi so aromatična začimba,« nam je povedala Katja Rebolj. Vsebuje obilo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Pozitivno učinkuje pri revmatskih boleznih in bolečinah v sklepih. Deluje odvajalno in protivnetno. Uporabna je celo pri pikih žuželk.

Krema z regačico v zvitkih iz hrenovih listov

»Pri hrenu (Armoracia rusticana) smo navajeni uporabljati le koren, a se uporabljajo tudi listi. Hren uvrščamo v skupino križnic, rastlin za katere rečemo, da naredijo križ čez težave. V to družino rastlin sodijo tudi kreša, gorčica, redkvica, penuša in plešec, za katere je dokazano, da delujejo protibakterijsko in protivirusno ter zavirajo vnetja.«

Sestavine za zvitke:

  • mladi hrenovi listi
  • led
  • sol

Sestavine za kremo:

  • 2 večja jajčevca
  • večja glavica česna ali dve manjši glavici
  • olje
  • pest mladih listov regačice
  • 200 g mladega sira ali 2 žlici tahini masla

Priprava: Kremo pripravimo tako, da jajčevca prerežemo na pol, ju rahlo pomažemo z oljem in pečemo 50 minut v pečici pri 180 stopinjah Celzija. Hkrati v pečici spečemo celo, neolupljeno glavico česna, ki smo jo rahlo naoljili in zavili v folijo. Iz pečice jo vzamemo že po pol ure peke, saj se bo sicer preveč zapekla in postala grenka. V naravi naberemo hrenove liste. Izbiramo notranje liste v rozeti, ki so najmlajši. Zunanje, stare liste, pustimo pri miru, ker so veliko bolj grenki kot pikantni.

Listne peclje izrežemo tako, da dobimo liste dolge približno 10 cm. Pecljev ne zavržemo, ampak jih porabimo za jušno osnovo. V loncu zavremo vodo in vanjo položimo liste, ki naj vrejo eno minuto. Nato jih prestavimo v ledeno vodo, da bodo ohranili lepo bravo in prvinski okus. Iz pečenih jajčevcev izdolbemo notranjost in jih damo v posodico. Iz česnove glavice iztisnemo vsebino. Na olju popečemo na drobno nasekljane mlade liste regačice

Jajčevce, česen in regačico zmešamo z mladim sirom ali za vegansko različico uporabimo tahini maslo. Dobro premešamo. Liste hrena odcedimo, jih osušimo in napolnimo s kremo iz regačice. Ponudimo jih kot predjed ali prilogo.

Plahtica – Zdravilna in čudežna zaveznica žensk

Plahtica (Alchemilla vulgaris) je trajnica in zelo razširjeno zelišče. Je avtohtona rastlina, ki jo bomo večinoma srečali na kakšnem pohodu po hribih, saj v naravi raste nad 800 m nadmorske višine. Njena vsestranskost in pozitivni učinki so tako številni, da si jo boste zaželeli imeti v svoji shrambi vedno na zalogi.

Ključni poudarki:

  • Plahtica (Alchemilla vulgaris) je tradicionalno zelišče, ki pomaga pri ženskih težavah, kot so boleče menstruacije, beli tok in ciste na jajčnikih.
  • Čaj iz plahtice se uporablja za lajšanje prebavnih težav, kot so napihnjenost, driska in želodčni krči.
  • Zaradi protivnetnih in adstringentnih lastnosti se plahtica uporablja za celjenje ran, vnetij in izboljšanje stanja kože.

Zeliščar Milan Kalan in biologinja ter strokovnjakinja za uporabo užitnih divjih rastlin Andreja Papež Kristanc sta nam predstavila, kako zelo koristna in vsestranska je plahtica. Z nami pa sta delila še nekaj receptov, s katerimi si bomo lahko okrepili zdravje. Plahtico večinoma poznamo kot rešilno bilko, ki nam v obliki čaja pomaga pri menstrualnih krčih, a je izredno koristna še za številne druge tegobe. Ponuja nam pester izbor pripravkov, ki jih lahko pripravimo doma in jih uporabimo, ko potrebujemo rešitev za kakšno težavo.

Nabiranje in skladiščenje

Pri plahtici so uporabni in užitni listi in cvetovi. Uporabljamo sveže ali posušene dele rastline. Cveti z zeleno rumenimi cvetovi, od maja do avgusta. Raste v planinah in gorah, zato bodimo nanjo pozorni, ko hodimo po travnikih in pašnikih. Lahko pa jo poskusimo gojiti tudi na svojem vrtu, saj je zelo nezahtevna rastlina in uspeva tudi na nižje ležečih krajih. Za nabiranje cvetoče plahtice se odločimo vedno v suhem vremenu, nato zelišče posušimo v senci, na prepihu, in dobro posušeno shranimo v suh prostor.

Navadna Plahtica

Koristni učinki plahtice

1. Odpravlja boleče, neredne in izostale menstruacije

Plahtica je izredno učinkovita pri izboljšanju menstrualnih težav. Nekaj dni pred začetkom menstruacije in v prvih dneh se velikokrat pojavijo menstrualni krči, tudi glavobol in slabost. Težave lahko omilimo ali celo odpravimo. Milan Kalan vsem, ki se srečujejo z bolečimi menstruacijami, svetuje 3-tedensko kuro, ki jo naredimo s plahtico. S kuro lahko pričnemo kadarkoli. Tri tedne zapored si trikrat dnevno pripravimo svež čaj iz plahtice. Nato naredimo pavzo. Peti dan pred predvidenim začetkom menstruacije pa s kuro ponovno pričnimo in jo končajmo drugi dan menstrualnega cikla. Postopek po potrebi ponovimo nekaj ciklov zapored in izboljšanje bi moralo biti opazno.

2. Pomaga odpraviti beli tok

Zdravljenja belega toka se lahko lotimo tudi na naraven način. V ta namen skuhamo čaj iz plahtice in tekom dneva spijemo do tri skodelice čaja.

3. Preprečuje nastajanje cist na jajčnikih in maternici

Pitje čaja pripomore k preprečevanju nastajanja cist na jajčnikih in maternici. V nekaterih primerih jih lahko s čajem iz plahtice tudi zmanjšamo ali celo odpravimo.

4. Omili prehlad in zniža vročino

5. Omili simptome revme

6. Zmanjšuje vnetja in celi rane

Čaj iz plahtice je odličen pripomoček za zmanjševanje vnetij in celjenje ran. Z njim lahko splakujemo rane na koži ali celo vnete dlesni in afte v ustih. S tem bomo pospešili celjenje in omilili ter zaustavili morebitno gnojenje rane. Celo pri opeklinah nam bo v veliko pomoč. Spirajmo jih z intenzivnejšim čajem iz plahtice, da pospešimo obnovo in celjenje kože.

7. Blagodejno deluje pri obolenjih želodca in črevesja

8. Pomaga pri napihnjenosti

9. Odpravlja drisko

Čaj plahtice je resnično vsestranski. V primeru prebavnih težav, ko se pojavi driska, jo s pitjem čaja iz plahtice lahko ustavimo.

10. Izboljšuje slabokrvnost

11. Blagodejno vpliva na aknasto kožo

V primeru nečiste kože, razširjenih por in aken si lahko iz listov plahtice pripravimo parno kopel. Ob rednem izvajanju parne kopeli bomo opazili zmanjšanje por in izboljšanje stanja aken. Umirila se bo razdražena in vneta koža, zato se bo tudi stanje z aknami postopoma izboljšalo.

12. Upočasni staranje kože

13.  Zadržuje razvoj sladkorne bolezni

14. Deluje proti poapnenju žil

Recepti

Intenzivni čaj iz plahtice

Čaj iz same plahtice je intenzivnejši in ga uživamo ob močnejših menstrualnih krčih ali drugih večjih težavah. Prav tako ta recept upoštevamo, kadar se odločimo narediti 3-tedensko kuro v primeru močnejših menstrualnih krčev.

Sestavine:

  • 1 žlička posušene plahtice
  • voda

Postopek:

Čaj iz plahtice pripravimo tako, da žličko posušenega zelišča poparimo s segreto vodo (250 ml), pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Nato odcedimo in ohlajeno, nesladkano pijemo po požirkih.

Mešani čaj s plahtico

Mešani čaj z zelišči in plahtico je manj intenziven, a kljub temu zelo učinkovit, tudi zaradi ostalih dodanih zdravilnih zelišč. Predvsem pa vam bo morda prijetnejšega okusa in vam bo zaradi tega bolj prijal.

Sestavine:

  • plahtica (cvetje, listje, 40 %)
  • rman (cvetoče zelišče, 30 %)
  • bela (lahko tudi rožnato cvetoča) mrtva kopriva (20 %)
  • melisa (10 %)

Postopek:

Poparek pripravimo tako, da 2 do 3 žličke mešanice zelišč prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati pet minut. Nato čaj precedimo in popijemo.

Recept za Čaj iz plahticet

Intenzivni čaj za spiranje ran

Sestavine:

  • 1 žlička posušene plahtice
  • voda

Postopek:

Čaj za izpiranje ran pripravimo tako, da žličko posušenega zelišča poparimo s segreto vodo (250 ml), pokrijemo in pustimo stati malce dlje, kot bi ga pustili za pitje čaja. Počakamo 20 do 25 minut. Nato odcedimo, ohladimo in s tem spiramo rano. 

Juha iz plahtice

Sestavine (za 4 osebe):

  • 2 pesti čim manjših listov plahtice
  • 3 gomolji krompirja
  • 1 manjša čebula
  • olivno olje
  • muškatni orešček
  • voda
  • sol

Postopek:

Na olivnem olju prepražimo drobno zrezano čebulo. Dodamo na majhne kocke narezan krompir in zalijemo z litrom vode. Dodamo cele liste plahtic in kuhamo do mehkega. Na koncu še solimo in po želji začinimo z muškatnim oreščkom. Postrežemo.

Plahtica kot priloga

Sestavine:

  • 4 pesti mladih listov plahtice
  • 2 pesti kopriv
  • sol
  • maslo

Postopek:

Liste plahtice in kopriv nežni speremo in jih do mehkega prevremo v vodi. Nato jih narežemo, prepražimo na maslu in posolimo po okusu. Kot prilogo dodamo h glavni jedi.

Plahtica v solati

Mladi listi plahtice so zelo okusni. Za popestritev jih lahko uporabimo tudi v solati. Enostavno jih naberemo, nežno speremo in dodamo med solato, ki smo jo izbrali za naš obrok.

Žganje s plahtico

Sestavine:

  • cvetoči poganjki plahtice (po želji lahko damo tudi liste)
  • domače žganje
  • voda

Postopek:

S svežimi poganjki do vrha napolnimo steklenico s širokim vratom (zelišča ne tlačimo). Zalijemo z domačim žganjem in zaprto steklenico pustimo na senčnem mestu sobne temperature 2 do 3 tedne. Vsak dan jo pretresemo. Nato tekočino precedimo in ji na liter dodamo 1 dl vode. Plahtico odstranimo, lahko pa v steklenici pustimo kakšen cvetoč poganjek za okras. V primeru želodčnih težav lahko spijemo šilce tega žganja pred jedjo.

Dezodorant v pršilu iz plahtice

Dezodorant v pršilu

Sestavine:

  • plahtica (cvetoči poganjki in listi)
  • lipa (cvetje)
  • hrast (listi)

Postopek:

Potrebujemo mešanico svežih ali suhih rastlin v enakem razmerju. Skodelico rastlin prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 12 ur. Nato precedimo in na 100 ml tekočine dodamo 15 do 20 ml 70-% alkohola. Mešanico natočimo v posodico s pršilom. Uporabljamo namesto kupljenega dezodoranta. Preden se oblečemo, počakamo, da se pazduha posuši, da se nam oblačilo ne bi zabarvalo.

Naravni tonik

Plahtica sama proizvaja kapljice, ki jih izločijo listi rastline po svojih robovih. Kadar rastlino srečamo v naravi, si lahko z njimi osvežimo obraz. V kolikor imamo plahtico doma na vrtu, še bolje. Tako imamo naravni tonik vsak dan pri roki.

Okužba sečil: 8 naravnih možnosti za lajšanje simptomov

Okužba sečil je zelo pogosta težava, posebno pri ženskah. Z njo se najmanj enkrat v življenju sreča več kot polovica žensk. Nemalokrat gre za ponavljajoče se težave, kar je zelo neprijetno. Zaradi okužbe sečil se lahko namreč razvijejo hude bolečine. Večinoma je potrebna uporaba antibiotikov, pri blažjih oblikah okužb pa so lahko učinkovite tudi naravne metode (nekatere od njih se lahko uporabljajo tudi v kombinaciji z antibiotiki, vendar je dobro, da se pred tovrstnim kombiniranjem posvetujete z zdravnikom).

1. D-manoza

D-manoza je naravni sladkor, ki ga lahko najdemo v brusnicah in v nekaterih drugih živilih (paradižnik, borovnice, pomaranče ipd.). Gre za enostavni sladkor, ki je lahko med drugim zelo koristen pri preprečevanju bakterijskih okužb sečil in kot pomoč pri blaženju simptomov okužbe. D-manoza je posebno učinkovita v boju z bakterijo E. coli. Sladkor namreč privlači omenjeno bakterijo, nato pa jo prekrije. Telo lahko bakterijo tako odplakne z urinom. Bakterija posledično ne more napasti mehurja. D-manoza je običajno na voljo kot prah ali v obliki kapsul. Uporablja se lahko preventivno (D-manoza bo občutno zmanjšala tveganje za ponavljajoče se okužbe sečil), uporabljati pa jo lahko začnete tudi ob prvih znakih okužbe.

2. Izvleček iz pečk grenivke

V pečkah grenivk se skrivajo snovi, ki lahko ustvarijo kislo okolje, v katerem bakterije zelo težko preživijo. Izvleček iz pečk grenivke je lahko zato zelo učinkovita naravna pomoč pri premagovanju najrazličnejših bakterijskih okužb, vključno z bakterijskimi okužbami mehurja oziroma sečil.

3. Brusnični sok

Verjetno najbolj znana in priljubljena naravna metoda za spopadanje z okužbo sečil je pitje brusničnega soka in uporaba drugih pripravkov iz brusnic (kapsule ipd.). Učinkovitost brusnic pri premagovanju okužb sečil ni potrjena samo z anekdotičnimi dokazi, ampak tudi z znanstvenimi študijami. V brusnicah lahko namreč najdemo snovi, ki poskrbijo za to, da se bakterija E. coli precej težje oprime sten mehurja. Telo jo tako lažje odstrani, kar pomeni, da bo premagovanje okužbe precej hitrejše in uspešnejše.

4. Vednozeleni gornik

Vednozeleni gornik – rastlina znanstvenim imenom Arctostaphylos uva-ursi – se uporablja za pripravo »ursi čaja«, ki se pogosto priporoča pri blagih oblikah vnetja sečil. V boju z okužbo so zelo koristni tanini v čaju, nato pa je tu še arbutin, ki se lahko pohvali z antiseptičnim delovanjem. Upoštevajte, da se čaj ne sme uživati med nosečnostjo in da ni primeren za osebe z boleznimi ledvic.

5. Slezove korenine

V koreninah sleza lahko najdemo snovi, ki spadajo med demulcente. V Slovenskem medicinskem slovarju je demulcent opredeljen kot želatinasta snov, ki naredi na vneti sluznici žrela ali prebavil zaščitno oblogo in pri vzdraženi žrelni sluznici blaži kašelj (je v čajih in sirupih, pripravljenih iz zdravilnih zelišč, kot so slez, slezenovec, trpotec, sladka koreninica)«. Decmulcenti lahko ustvarijo tudi zaščitno oblogo v notranjosti mehurja, kar poskrbi za ublažitev neprijetnih simptomov, ki spremljajo vnetje sečil.

6. Koruzni laski

Laski, ki obdajajo stroke koruze, se običajno zavržejo, vendar jih je vsekakor vredno prihraniti. Čaj, pripravljen iz koruznih laskov, je namreč koristen pri različnih zdravstvenih težavah. Med drugim lahko pomaga pri blažjih oblikah okužbe sečil, saj gre za diuretik, ki pospeši izločanje škodljivih snovi in patogenih mikroorganizmov.

7. Njivska preslica

Podobno kot v koruznih laskih lahko tudi v njivski preslici najdemo snovi z diuretičnim delovanjem. Tako lahko tudi čaj iz njivske preslice prispeva k hitrejšemu premagovanju okužbe sečil. Njivska preslica je obenem bogata s flavonoidi. Gre za pomembno skupino antioksidantov, ki pomagajo preprečiti resnejšo škodo zaradi okužbe.

8. Probiotiki

Koristne bakterije, ki se skrivajo v fermentiranih živilih in napitkih (kislo zelje, kimči, kombuča itn.), pomagajo pri ponovni vzpostavitvi mikrobiomskega ravnovesja. Patogene bakterije lahko posledično povzročijo precej manj škode.

4 astrološka znamenja, ki se najtežje uprejo hrani

0

Se sprašujete, zakaj je vzdrževanje zdrave telesne teže za vas tako naporno, medtem ko se ljudje okoli vas zlahka uprejo nezdravi hrani oziroma prevelikim količinam hrane? Na naš apetit vplivajo različni dejavniki, pri čemer ne moremo zanemariti niti astroloških vplivov. Pripadniki nekaterih astroloških znamenj se tako posebno težko uprejo hrani …

1. Bik

Zaradi nagnjenosti k najrazličnejšim užitkom poskušajo biki življenje zajemati z veliko žlico – nemalokrat povsem dobesedno. Hrana je za bike mnogo več kot vir energije. Občutiti jo želijo z vsemi čuti. Biki uživajo v različnih vidikih hrane, ne le v okusu. Ogromno pozornosti posvetijo tudi vonju in videzu hrane, saj verjamejo, da mora biti prehranjevanje celostno doživetje in nekaj, za kar si je treba vzeti čas. Biki obožujejo hrano polnega okusa in bogate teksture. Posebno naklonjenost čutijo do slaščic, ki poleg obilice sladkorja vsebujejo veliko maščob. Tako ni presenetljivo, da imajo nemalokrat težave s telesno težo. Dobra, zelo kalorična hrana je zanje eden od največjih užitkov, ki se mu ne nameravajo odpovedati tako zlahka. Restriktivne diete, ki na primer zahtevajo popolno izločitev vseh sladkarij, so lahko za bike posebno problematične. Prej ali slej bodo namreč zavore popustile, kar lahko privede do še precej bolj drastičnega prenajedanja. Če poskušate shujšati, je zelo pomembno, da si dovolite občasne pregrehe oziroma da se ne odpoveste popolnoma svojim najljubšim jedem. Psihični pritisk bo tako precej manjši, posledično pa boste lažje ohranjali zdrave navade.

2. Oven

Ovni so znani po svoji avanturistični naravi, kar se odraža tudi pri njihovih prehranjevalnih navadah. Obožujejo potovanja, pri čemer je seveda obvezno uživanje v lokalnih dobrotah. Tudi ko ne morejo potovati, si poskušajo doma pričarati vsaj delček tovrstnih doživetij. Tako uživajo v preizkušanju hrane z različnih koncev sveta. Njihova miza ni nikoli dolgočasna oziroma predvidljiva, saj se na njej pogosto znajdejo povsem nove jedi, s katerimi radi razvajajo tako sebe kot svoje bližnje.

3. Tehtnica

Prehranjevanje tehtnic je po eni strani zelo urejeno. Ker gre za osebe, ki težijo k redu in simetriji, vedno poskrbijo za to, da zajtrk, kosilo in večerjo jedo ob določeni uri. Rutina jim namreč daje občutek nadzora. Tako nemalokrat oblikujejo svoj jedilnik za več tednov vnaprej. Če vedo, da bodo med glavnim obrokom zdoma, si hrano pripravijo vnaprej oziroma poskrbijo za to, da bodo imeli ob določenem času na voljo primerno hrano. Vendar pa se tovrstna discipliniranost odraža samo pri glavnih obrokih. Ne glede na to, kako uravnotežen je bil zadnji obrok, se tehtnice težko uprejo vmesnim prigrizkom, pri čemer pogosto posegajo po nezdravih jedeh. Občutek imajo, da si zaradi siceršnje discipliniranosti to lahko privoščijo, vendar pa pri tem pogosto podcenjujejo kaloričnost prigrizkov. Tako jim ni jasno, zakaj se številka na tehtnici vztrajno povečuje. Ko seštevajo kalorije, se običajno osredotočijo samo na glavne obroke, pri tem pa pozabijo na vse prigrizke, pa tudi na nočno prehranjevanje, ki je pri tehtnicah precej velika težava.

4. Ribi

Osebe, rojene v znamenju rib, veljajo za nadpovprečno čustvene in empatične. Ne le da posvetijo ogromno časa ukvarjanju z lastnimi čustvi, ampak lahko tudi pri drugih hitro zaznajo žalost in druga negativna čustva, pri čemer imajo občutek, da lahko čutijo tujo bolečino. Čustveno breme je za ribe nemalokrat preveliko. V tovrstnih trenutkih uteho pogosto poiščejo v hrani, ki poskrbi za občutek tolažbe in varnosti. Tolažba je seveda samo začasna. Poskus pobega pred intenzivnimi občutki s pomočjo nezdrave, zelo kalorične hrane je vse prej kot produktiven. Če je stiska prevelika, je precej pametneje poiskati strokovno pomoč. Iskanje tolažbe v hrani je zelo nevarno, posebno če se to dogaja zelo pogosto.

Preberite tudi: To so najboljši kuharji med astrološkimi znamenji