Spomladansko razstrupljanje: Plevel, ki čisti telo

Katja Rebolj je doktorica biokemije, poznavalka lokalnih jedilnih rastlin, strokovnjakinja za užitne divje rastline, zeliščarica in tudi čebelarka. Je avtorica knjige Narava vedno zmaga. Ko se mi je zastavilo vprašanje, katere divje rastoče rastline so v naravi najprimernejše za naravno spomladansko razstrupljanje našega telesa, je bila zato ona pravi naslov. Predstavila nam je nekaj odličnih divjih rastlin in zaupala recepte, ki jih lahko uporabimo za prečiščenje telesa. 

»Najučinkovitejše je razstrupljanje, ki je celostno. Pod razstrupljanje si prepogosto razlagamo le nekaj smutijev in drugih zelenih jedi. A pozabljamo na post, duhovno pripravo, ne izločimo procesirane hrane in največkrat se niti ne opazujemo in ne vložimo dovolj časa v proces pridobivanja znanja. Za kakšno razstrupljanje se odločimo, je zelo odvisno od našega dosedanjega stanja in od tega, kaj želimo doseči. Če želite preprečiti spomladansko utrujenost, je na prvem mestu, da si uredimo dostop do lokalne naravno pridelane hrane (vsakdanji izlet na travnik zadostuje).

Včasih po razstrupljanju radi posežemo zaradi preveč kilogramov. A v resničnem svetu še vedno nismo odkrili čudežne rastline, ki bi nam ukinila apetit, sploh kadar smo nervozni. Gre za proces in vzorce, ki se jih moramo naučiti delati drugače. Pri tem je dobrodošlo, da se podpremo z zelišči iz okoliške narave, saj bomo tako hitreje prišli do dobrega počutja, z več energije. Z dobrimi recepti je razstrupljanje pravi užitek. Pri razstrupljanju še posebej velja, da se opazujemo, prilagodimo našo izbiro in vztrajamo dokler naše črevesje ne bo popolnoma zadovoljno,« nam svetuje Katja Rebolj. Spomladi najdemo v naravi številne divje rastline, ki nam ob uživanju nudijo očiščevalni oziroma razstrupljevalni učinek. Narava je čudežna. Zakorakajmo vanjo in si postrezimo z zdravjem. A zmerno, za zdravilne rastline vemo, da imajo lahko tudi negativne učinke, če z njimi pretiravamo.

Boreč (Borago officinalis)

Boreč ali boraga je znan po številnih zdravilnih učinkih. Največkrat se uporabljajo njegovi mladi listi in cvetovi. Hiter in koristen napitek bomo dobili, če si skuhamo čaj. Sveže ali suhe liste prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati približno 10 minut. Čudovite modre cvetove pa lahko sveže posujemo po solati. Boreč je v prehrani zelo koristen, saj deluje pomirjevalno. Predvsem pa čisti naš organizem in deluje protivnetno, posledično lahko pomaga tudi pri revmatskih težavah. Še posebej je dobrodošel v obdobju prehladov, saj pomaga pri izločanju strupov iz našega telesa, zbija tudi povišano telesno temperaturo in umirja kašelj. V boreču je tudi nekaj spojin, ki pa so lahko pri prekomerni uporabi škodljive. Zato boreč vedno pripravljamo v zmernih količinah. Ima osvežilen okus, podoben kumaricam, zato se še posebej poda v hladno juho s kumarami.

Hladna juha s kumarami in borečem

Sestavine:

• 1 dl gostega jogurta
• 1 srednje velika kumara
• žlica smetane
• ščepec soli
• pest rozetnih listov boreča
• cvetovi boreča za dekoracijo

Priprava:

Vse sestavine zmeljemo v blenderju. Kumaro pred tem narežemo na manjše kose, da se lepo premeša. Postrežemo kot poletno hladno juho in jo okrasimo z zvezdastimi cvetovi boreča.

Regrat (Taraxacum officinale)

V kulinariki lahko regrat uporabljamo na številne načine. Iz regratovih cvetov lahko naredimo regratov med, sirup ali vino, a to za razstrupljanje ni ravno najprimernejše, saj vsebujejo dosti sladkorja. Iz regratovih popkov se izdeluje regratov kis, korenine pa so odlične za regratov čaj. Lahko pa žvečimo kar cvetna stebla, kar je še posebej priporočljivo za diabetike. Regrat je odličen za dobro odpornost, saj vsebuje vitamin C pa tudi provitamin A ter minerale, predvsem železo, krom in kalij. Odlično odvaja vodo iz telesa ter pospešuje prebavo. Blagodejno deluje predvsem na ledvica in jetra. Uporablja se tudi pri zdravljenju vnetij in predvsem, kadar želimo razstrupiti celoten organizem. V ta namen je priporočljivo, da si v pomladnih mesecih čim večkrat privoščimo veliko skledo divje solate. Se pa uživanje regrata odsvetuje ljudem, ki imajo žolčne kamne ali kakršnekoli težave z žolčem.

Divja solata

Sestavine:

• regrat
• ješprenj ali pirina kaša
• česen ali čemaževi listi
• ostale divje rastline

Priprava:

Divjo solato lahko pripravimo kot samostojen obrok. Katja Rebolj v ta namen priporoča, da solati dodamo kuhan ješprenj ali pirino kašo. Dodamo še česen, ki ga lahko nadomestimo s čemaževimi listi. Poleg regrata lahko na travniku naberemo še druge divje rastline, ki so prav tako zdravilne. Poiščemo lahko lakoto, črno deteljo, navadno kislico ali grenkuljico.

Trpotec (Plantago lanceolata)

Trpotec lahko uporabimo za solato, čaj ali sok. Vključimo ga lahko tudi v jedi, ki jih štejemo za manj zdrave, a jih kot pravi Katja Rebolj, lahko naredimo tudi na zdrav način. Zato je z nami delila recept za pico, a ne čisto vsakdanjo, temveč zdravilno, kjer je glavna sestavina trpotec. Ta zdravilna rastlina odlično čisti kri in preprečuje številna vnetja. Pospešuje prebavo in blagodejno vpliva na črevesno sluznico. Trpotec je del znane Ašičeve formule KRRT (koprive, regrat, rman, trpotec). Zanj v svoji knjigi zapiše, da: »bolj kot katerokoli drugo zelišče čisti kri, deluje na mehur, ledvica, želodec in pljuča.«

Trpotčeva pica

Sestavine:

• kvašeno testo
• 1–2 veliki čebuli
• žlička sladkorja
• 0,5 dl rdečega vina
• velika pest listov trpotca
• 2 žlici masla
• pelati
• nekaj kosov domačega sira

Priprava:

Čebulo narežemo na tanko in jo karameliziramo tako, da jo 10–15 minut počasi pražimo na maslu, nato pa potresemo s sladkorjem in prilijemo vino. Počakamo, da povre, ter odstavimo. Liste trpotca sesekljamo prečno na žile ter jih na maslu in šibkem ognju pražimo 5 minut. V tem času trpotec razvije aromo po gobah. Pripravimo testo. Pomažemo ga s pelati in nanj nadevamo prepraženi trpotec ter karamelizirano čebulo. Dodamo še posamezne kose sira. Spečemo v pečici pri najvišji temperaturi. Originalno bi to moralo biti vsaj 350 stopinj Celzija, a tudi 250 stopinj Celzija za silo deluje. Ne bomo sicer dobili črnega roba, ki je značilen za pravo italijansko pico, a okus bo zagotovo odličen.

Kopriva (Urtica)

Kopriva vsebuje predvsem veliko vitamina C in A ter železa. Pa tudi druge vitamine in minerale, kot so vitamin B in K ter kalcij, fosfor, mangan in baker. Deluje diuretično in v telesu zmanjšuje vnetja. Zato je še posebej primerna za ljudi z revmatičnimi težavami in artritisom. Previdno s koprivo le v času nosečnosti in med dojenjem. Takrat se uživanje namreč odsvetuje, saj učinkuje na metabolizem hormonov, predvsem estrogena. Izogibajte se je tudi tisti s histaminsko intoleranco. Iz kopriv lahko skuhamo čaj, jo na krožnik damo kot prilogo ali iz nje naredimo omako, ki se odlično poda k mesnim jedem. Za razstrupljanje telesa pa je že zjutraj za zajtrk odličen kar smuti iz kopriv. 

Smuti iz kopriv

Sestavine za dve osebi:

• banana ali dve jabolki (pridelano ekološko)
• dve pesti kopriv
• 2 žlici medu ali 2 čez noč namočeni suhi slivi
• 3 dl vode

Priprava:

Vse sestavine mešamo v blenderju približno pol minute in popijemo sveže. Najbolje za zajtrk.

Krompirjevka (Aposeris foetida)

Krompirjevka je znana tudi kot gozdni regrat ali smrdljivka. Vsebuje veliko količino vitamina C in ostalih rudnin, ki jih v gojeni zelenjavi ni toliko. Grenčine v njej vplivajo pozitivno predvsem na našo prebavo. Krepi delovanje jeter in žolčnika, na celotno telo pa deluje izjemno razstrupljevalno. Podobna je regratu. Obstaja pa pomembna razlika, na katero nas opozarja Katja Rebolj: »Razlika je v načinu, kako jo nabiramo. Nikoli z nožkom kot navadni regrat, ampak z roko odtrgamo le nekaj listov vsake rastline, da ta lahko raste naprej.«

Gozdna polenta

Sestavine:

• 500 g polente
• žlička sol
• -100 g sezonskih gozdnih zelišč – krompirjevka, čemaž, krebuljica, penuša, zajčja deteljica

Priprava:

Najbolje je, da polento kupimo pri slovenskem kmetu. Takšna sicer ni instant in jo bomo kuhali vsaj eno uro, ampak bo njen okus poln in brez vsake žlice masla kremast in maslen. Skuhamo jo do mehkega in posolimo. Če uporabljamo instant polento, dodamo žlico masla. V vročo polento vmešamo drobno narezana gozdna zelišča. Premešamo, da zadiši in ponudimo.

Krompirjeva solata s krompirjevko

Sestavine:

• 1 kg krompirja
• oljčno olje
• jabolčni kis
• sol in poper
• čebula
• vloženi popki čemaža
• pest listov krompirjevke

Priprava:

Krompir skuhamo do mehkega, ga narežemo na rezine ter dobro okisamo in začinimo. Nanj drobno narežemo čebulo, dodamo čemaževe popke in na koncu prečno narezane liste krompirjevke. Dobro premešamo in posrežemo toplo ali hladno.

Čemaž (Allium ursinum)

Užitni so vsi deli rastline. Iz njega lahko pripravimo čemaževo juho, pesto, dodamo ga v solato, jajčno omleto, razne namaze, celo sendvič, da dodamo malce zdrave svežine. »Čemaž je, tako kot česen, zdravilen zaradi aliina in drugih spojin z žveplom. Predvsem je koristen pri obvladovanju in preprečevanju srčno-žilnih bolezni, znižuje holesterol in trigliceride v krvi ter uravnava krvni tlak. Deluje antioksidativno in protivnetno, radi pa ga poimenujemo kar domači antibiotik,« nam je zaupala Katja Rebolj. Pazljivo le pri nabiranju, da ga ne zamenjamo s strupenim podleskom, šmarnico ali čmeriko.

Pašteta z bukovim ginom in čemaževimi popki

Sestavine:

• 500 g jeter
• 2 čebuli
• 1 dl olja
• ščepec majarona
• sol in poper
• 0,5 dl bukovega gina

Priprava:

V vroči ponvi na olju popražimo čebulo do zlatorumene barve, jo postrgamo ob rob ponve in popražimo še jetrca, ki smo jih prej narezali na manjše koščke. Jetrca pražimo le 5 minut, da ohranijo mehkobo. Praženo čebulo in jetrca prestavimo v multipraktik ali v blender, dodamo majaron, poper, sol in bukov gin. Vse skupaj zmešamo do gladkega. Pašteto postrežemo na posteljici iz bukovih listov, skupaj s čemaževimi popki z dolgimi peclji. Najboljši so rahlo popečeni na olju, le toliko, da jih lahko ovijemo okoli prsta. Tudi surovi so izvrstni – ti imajo močan okus po čemažu.

Regačica (Aegopodium podagraria)

»Sama regačico uporabljam na raznolike načine. Mlade rastlinice s še zaprtimi listi rada dodam v zeleno solato. Že odprte liste porabim za juho. Pri regačici, ki raste med visoko travo, so nepogrešljiva stebla, ki jih dodam v hrustljavo solato ali jih nasekljam v skutni namaz. Cvetove posujem po testeninah, plodovi so aromatična začimba,« nam je povedala Katja Rebolj. Vsebuje obilo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Pozitivno učinkuje pri revmatskih boleznih in bolečinah v sklepih. Deluje odvajalno in protivnetno. Uporabna je celo pri pikih žuželk.

Krema z regačico v zvitkih iz hrenovih listov

»Pri hrenu (Armoracia rusticana) smo navajeni uporabljati le koren, a se uporabljajo tudi listi. Hren uvrščamo v skupino križnic, rastlin za katere rečemo, da naredijo križ čez težave. V to družino rastlin sodijo tudi kreša, gorčica, redkvica, penuša in plešec, za katere je dokazano, da delujejo protibakterijsko in protivirusno ter zavirajo vnetja.«

Sestavine za zvitke:

• mladi hrenovi listi
• led
• sol

Sestavine za kremo:

• 2 večja jajčevca
• večja glavica česna ali dve manjši glavici
• olje
• pest mladih listov regačice
• 200 g mladega sira ali 2 žlici tahini masla

Priprava: Kremo pripravimo tako, da jajčevca prerežemo na pol, ju rahlo pomažemo z oljem in pečemo 50 minut v pečici pri 180 stopinjah Celzija. Hkrati v pečici spečemo celo, neolupljeno glavico česna, ki smo jo rahlo naoljili in zavili v folijo. Iz pečice jo vzamemo že po pol ure peke, saj se bo sicer preveč zapekla in postala grenka. V naravi naberemo hrenove liste. Izbiramo notranje liste v rozeti, ki so najmlajši. Zunanje, stare liste, pustimo pri miru, ker so veliko bolj grenki kot pikantni. Listne peclje izrežemo tako, da dobimo liste dolge približno 10 cm. Pecljev ne zavržemo, ampak jih porabimo za jušno osnovo. V loncu zavremo vodo in vanjo položimo liste, ki naj vrejo eno minuto. Nato jih prestavimo v ledeno vodo, da bodo ohranili lepo bravo in prvinski okus. Iz pečenih jajčevcev izdolbemo notranjost in jih damo v posodico. Iz česnove glavice iztisnemo vsebino. Na olju popečemo na drobno nasekljane mlade liste regačice. Jajčevce, česen in regačico zmešamo z mladim sirom ali za vegansko različico uporabimo tahini maslo. Dobro premešamo. Liste hrena odcedimo, jih osušimo in napolnimo s kremo iz regačice. Ponudimo jih kot predjed ali prilogo.