Posamezniki se med seboj razlikujemo na več ravneh – ena izmed teh je zagotovo biokemijska. Na slednji je lahko živilo, ki je za nekoga superživilo, za drugega strup. Eno izmed bolezenskih stanj, kjer tovrstne razlike še posebno izstopajo, je denimo histaminska intoleranca. Ljudje, ki ne morejo učinkovito prebaviti histamina, morajo tako omejiti uživanje mnogih živil, prehranski strokovnjaki pa v večini primerov svetujejo strogo dieto.
Če trpite za histaminsko intoleranco in vseeno uživate živila, bogata s histaminom, lahko neustrezne prehranske navade privedejo do kroničnih zdravstvenih težav, kot so alergije, astma, težave s sinusi, ekcemi, kronične bolečine ipd. Več kot priporočljivo je torej, da simptome histaminske intolerance pravočasno prepoznate in nanje ustrezno reagirate. A kaj, ko se v večini primerov zaplete že pri postavljanju ustrezne diagnoze. Simptome histaminske intolerance je sprva namreč zelo težko določiti. In zakaj je tako?
Kaj je histaminska intoleranca?
Histaminska intoleranca je psevdoalergija – (bolezensko) stanje, pri kateri telo odreagira tako kot pri alergijskih reakcijah. Razlika med temi ter psevdoalergijo se skriva v encimu, ki razgrajuje histamin. Tega pri histaminski intoleranci telesu primanjkuje, zato telo histamina ne more razgraditi in pojavijo se alergijski simptomi, ki jih zlahka zamenjamo za omenjeno psevdoalergijo.
Histaminske intolerance ne zamenjujmo z alergijo na hrano
Histaminsko intoleranco lahko resda sprožijo nekatera živila, vendar je mehanizem te psevdoalergije drugačen od klasične alergijske reakcije na hrano. Nekateri simptomi histaminske intolerance morda posnemajo alergijske reakcije, a kožni ter krvni alergijski testi bodo vseeno negativni. Poleg tega simptomi histaminske intolerance na plano vedno prihajajo z zamikom. Na primer – zjutraj ste zaužili visokohistaminski obrok, popoldne nizkega, alergijski simptomi pa so se pojavili v večernih urah. Prva misel je sicer ta, da smo alergični na hrano, ki smo jo zaužili nazadnje – popoldne, v resnici pa je bil dejanski krivec naš dopoldanski obrok.
Tako se histaminska intoleranca od drugih živilskih alergijskih reakcij razlikuje zlasti v tem, da alergijski odziv ni takojšnji. Predstavljajte si kozarec, napolnjen z vodo. Ko je kozarec zelo poln (v naši prehrani so velike količine histamina), bo ena sama dodatna kapljica vode povzročila poplavo (sprožitev alergijskih simptomov). Ko pa kozarec ni napolnjen do roba, bi bilo potrebno veliko več vode (histamina), da bi bil povzročen močan odziv. Tako lahko morda trpite za histaminsko intoleranco, pa se simptomi sploh še niso pokazali.
Kaj je histamin in kdaj postane problematičen?
Histamin je nevrotransmitorna in imunsko prenašalna molekula. Vključen je v procese izločanja solne kisline pri prebavi, transporta vodnih zalog v tiste dele telesa, ki jih potrebujejo, ter v procese, ki potekajo pri vnetnih odzivih telesa. Eden izmed glavnih učinkov histamina je ta, da krvne žile zaradi njega nabreknejo in se razširijo, to pa omogoča boljši pretok belim krvnim telescem, ki se začno hitreje premikati skozi krvni obtok in tako hitreje dosežejo mesto, kjer se je zgodila okužba ipd. Tako telo izloči veliko več histamina zlasti takrat, ko se počuti ogroženo.
Histamin torej skrbi za zdrav imunski odziv našega telesa. Vendar če trpimo za presnovnimi motnjami, zaradi katerih naše telo histamina ne more nadzirati in ga ustrezno razgraditi, lahko ta hitro postane problematičen. Namreč, da histamin lahko ustrezno deluje mora biti členjen s posebnimi encimi, če pa slednjih naše telo ne vsebuje, do razgradnje ne pride in začnejo se pojavljati simptomi, ki zelo močno spominjajo na klasične alergijske reakcije.
Kaj torej povzroča histaminsko intoleranco?
Za sprožitev histaminske intolerance je lahko odgovornih več fizioloških dejavnikov, saj se omenjena psevdoalergija večkrat pojavi tudi kot spremljevalni pojav pri nekaterih drugih alergijah. A v grobem velja, da do histaminske intolerance pripelje napaka v razgrajevalnem procesu histamina. Za njegovo omenjeno razgradnjo sta namreč zadolžena dva encima – diaminooksidaza (DAO) ter histamin N-metil-transferaze (HMT), nevšečne simptome histaminske intolerance pa največkrat sproži pomanjkanje encima DAO.
Simptomi histaminske intolerance
- pogosti glavoboli (ti so po navadi zgodnji znaki);
- puritus (srbenje kože zlasti v predelu oči, ušes in nosu);
- otečenost kožnega tkiva (predvsem obraznega in ustnega);
- razdražene, solzne ter pordele oči;
- hipotenzija (izredno nizek krvni tlak);
- povišan srčni utrip (ki na trenutke spominja na panični napad);
- zamašen nos z močnim izcedkom;
- bolečine v prsnem košu;
- pogosta utrujenost, zmedenost ter razdražljivost;
- prebavne motnje ter pekoč in napihnjen občutek v želodcu.
Testiranje
Če po navedenih simptomih sumite, da trpite za histaminsko intoleranco, lahko to preverite na dva načina.
Izločevalna dieta
Določena živila z visoko ravnjo vsebnosti histamina lahko iz jedilnika umaknemo za 30 dni in jih po preteklem obdobju zopet uvedemo v jedilnik, pri čemer opazujemo, ali se simptomi v času diete izboljšajo oziroma ali se zopet pojavijo, ko dieto prekinemo.
Krvni test
Opravite lahko krvni test, ki preveri stopnjo ravni histamina v vašem telesu. Poleg tega lahko test preveri tudi raven diaminooksidaze, ki je ključen encim za razgrajevanje histamina.
Seznam živil z visoko ravnjo histamina
- alkohol (pivo, rdeče in belo vino, šampanjec)
- predelano ali prekajeno meso/ribe (sardele, skuše, tuna, salame, klobase …)
- vložena ali konzervirana živila (kislo zelje, kumarice, sojina omaka …)
- fermentirani mlečni izdelki (jogurt, kefir …)
- starane vrste sira (parmezan, gavda, čedar …)
- nekatero sadje (suho sadje, jagode, citrusi, papaja, ananas …)
- nekatera zelenjava (paradižnik, špinača)
- stročnice (čičerika, soja …)
- črni in zeleni čaj
- cimet
- čokolada
Seznam živil z nizko ravnjo histamina
- pecivo brez kvasa
- sveži siri (feta, mocarela)
- sveže meso/ribe
- sveže sadje (jagode, brusnice, češnje, melone)
- sveža zelenjava (krompir, čebula, solata)
Nad histaminsko intoleranco s primerno dieto
Veliko ljudi je prepričanih, da imajo alergijo na hrano, vendar pa alergološki testi tega vedno ne potrdijo. A bolniki svoje simptome ocenjujejo pravilno, saj se ti kažejo podobno kot pri alergiji na hrano, vendar s to razliko, da je vzrok za težave treba iskati drugje. Govorimo namreč o histaminski intoleranci, kjer je razlog v preobilici histamina v telesu.
K izboljšanju zdravstvenega stanja navadno pripomorejo ustrezna dieta, gibanje (ne preveč intenzivna vadba) in obvladovanje stresa. Za vse, ki sumite na prisotnost histaminske intolerance torej toplo priporočam dieto in strogo spremljanje zaužitih živil. Če ob izločitvi določenega živila pride do izboljšanja, prisotnost histaminske intolerance potrdite s ponovnim uživanjem tega živila. Če se simptomi spet poslabšajo, ste našli glavnega krivca za svoje težave.
Vendar pa je pri omenjenem preverjanju treba uvajati le eno živilo naenkrat, in to v razmiku nekaj dni. Omenjena provokacija je tako nujno potrebna, ker lahko v nasprotnem primeru dieta postane preveč omejujoča in neobvladljiva. V najslabšem primeru lahko privede tudi do prehranske podhranjenosti. Vaša prehrana naj bo zato čim bolj zdrava in polnovredna. Posebno skrb tako posvetite protivnetnim živilom, posvet s prehranskim svetovalcem pa tudi ne bo odveč.
Primeri jedi pri nizkohistaminski dieti:
Paleo čebulna juha
Sestavine:
- 4 velike čebule
- 1 žlica javorjevega sirupa ali medu
- 4 skodelice zelenjavne ali piščančje jušne osnove
- ½ skodelice kokosovega mleka za kuhanje
- 4 žlice masla ghee ali kokosovega masla
- sol in poper
Priprava:
V ponvi raztopimo maslo. Dodamo sesekljano čebulo in jo prepražimo, da postane mehka (ne sme potemneti). Dodamo še sirup/med in dobro premešamo. Zalijemo z jušno osnovo, zavremo in nato na zmanjšanem ognju kuhamo še 15 minut. Snov zmešamo z mešalnikom ali paličnim mešalnikom, da dobimo gladko juho. Prilijemo še kokosovo mleko, posolimo in popopramo ter postrežemo še vroče.
Nasvet: Čebula je eno najbogatejših živil za zniževanje histamina.
Antihistaminska in protivnetna bogata riževa solata
Sestavine:
- ½ skodelice riža basmati
- ¼ skodelice divjega riža (po želji)
- 1 rdeča paprika
- 1 skodelica stročjega fižola
- 1 rdeča čebula
- 2 korenčka
- 1 skodelica sveže bazilike
- ½ skodelice koriandra
- 1 majhen nasekljan čili (po želji)
- 4 žlice naribanega ingverja
- olivno olje
- ¼ skodelice jabolčnega soka
- 1 limeta
Priprava:
Zmešamo ingver, olivno olje, sok limete, čili in jabolčni sok ter jih postavimo v hladilnik. Riž skuhamo po navodilih z embalaže. Kuhanemu rižu dodamo na drobne koščke narezano rdečo čebulo in korenje, stročji fižol, sesekljano čebulo, baziliko in koriander. Prelijemo ga s polivko in dobro premešamo. Jed postrežemo v veliki posodi, okrašeno z baziliko in rezinami limete.
Nasvet: Z izbiro rjavega riža bo jed beljakovinsko bogatejša in še bolj zdrava. Rdeča paprika deluje protivnetno, bogata je z vitaminom E in C, korenje pa je bogato z vitaminom A. Ena skodelica stročjega fižola vas bo oskrbela s 100 % priporočljive dnevne vrednosti vitamina C in 50 % vitamina K, ki je odličen za zdrav razvoj kosti in v boju z vnetji.
Ovsene palačinke z borovnicami in mangovo kokosovo kremo
Sestavine za palačinke:
- ½ skodelice ovsene moke brez glutena (ali druge brezglutenske moke)
- ½ skodelice kokosovega napitka s kalcijem
- 1 datelj ali 1 žlica kokosovega sladkorja
- 1 žlica kokosovega olja
- 2 jajci
Sestavine za nadev:
- 1 mango
- 2 žlici kokosovih kosmičev
- 2 žlici kokosovega olja
- 1 skodelica borovnic
Priprava:
Vse sestavine za palačinke dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Maso vlijemo na vročo naoljeno ponev. Popečemo jo na obeh straneh in shranimo na toplem. Iz dobljene mase dobimo okoli 5–6 palačink.
Za nadev zmešamo vse sestavine razen borovnic. Premažemo jih po palačinkah, te pa zvijemo in obložimo s svežimi borovnicami. Po želji jih potresemo še s kokosovimi kosmiči.
Nasvet: Za peko palačink priporočam uporabo kokosovega olja, saj to ne vsebuje transmaščob.