Torte, rogljički, ocvrta hrana, krekerji, namazi, margarina … Vsa ta hrana ima nekaj skupnega. To so za zdravje izjemno nevarne in v nekaterih državah celo prepovedane – transmščobe.
Številne raziskave kažejo, da transmaščobe, s katerimi živilom med drugim podaljšujejo rok uporabe, škodijo zdravju. To vrsto maščob se je prijelo tudi ime slabe maščobe, saj, v nasprotju z dobrimi, povečujejo tveganje za nastanek določenih bolezni. Transmaščobe med drugim višajo raven holesterola v krvi in povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Pet gramov transmaščob dnevno je za srce enako kot pet do deset pokajenih cigaret na dan, svarijo zdravniki.
Kaj so transmaščobe?
Transnenasičene maščobne kisline ali transmaščobe so vrsta nenasičenih maščob, ki imajo vsaj eno izmed dvojnih vezi v trans obliki. Maščobe v tej obliki redko srečamo v svežih živilih: pridobivajo jih umetno, z delnim hidrogeniranjem rastlinskih maščob. Praviloma jih srečamo v predelanih izdelkih, katerim proizvajalci na tak način izboljšujejo aromo, videz in daljšajo rok uporabnosti. Dokazano je, da transmaščobe nimajo nobene fiziološke vloge v telesu.
Ponekod prepovedane, pri nas nimajo niti oznake
Ponekod v svetu so živila z visoko vrednostjo transmaščob že prepovedana. Celo v Ameriki, ki je meka industrije hitre hrane, se bodo pridelovalci hrane morali v treh letih povsem znebiti transmaščob, je nedavno odločila ameriška uprava za hrano in zdravila. Kako je s tem v Sloveniji? Pri nas zaenkrat ni potrebna niti oznaka, ki bi potrošnika opozarjala na povečano količino transmaščob. Kot kažejo zadnje raziskave, se je trend razpoložljivosti izdelkov s transmaščobami od leta 2012 v Sloveniji kar podvojil. Zato se mnogi strinjajo, da je zadnji čas, da se tudi v Sloveniji spremeni zakonodaja na tem področju. Do takrat pa je izjemnega pomena, da se ne odrekamo maščobam, ki so za telo nujno potrebne, ampak se naučimo izbirati prave maščobe in eliminirati slabe.
