Švedski znanstveniki so na medicinski konferenci v Parizu predstavili zgodnje rezultate preučevanja zelo zanimive metode za pomoč osebam, ki se spopadajo s socialno fobijo. Zakaj je predstavljeni pristop tako poseben? Osnova metode je vohanje tujega znoja!
Terapija deluje na prvi pogled vse prej kot mamljiva, toda glede na predstavljene rezultate je mogoče sklepati, da je lahko pristop zelo učinkovit …
Vonj znoja oz. drugega človeka lahko aktivira specifične možganske povezave
Raziskovalci, ki se ukvarjajo s preučevanjem vpliva tujega znoja na osebe s socialno fobijo, domnevajo, da je za pozitiven učinek zaslužna aktivacija možganskih povezav, ki poskrbijo za pomirjajoč učinek. Za zanesljive odgovore je sicer bistveno prezgodaj, toda če upoštevamo ugotovitve predhodnih raziskav s tega področja, se zdi hipoteza logična. Znano je namreč, da lahko vonji, s katerimi smo obdani, pomembno vplivajo na naše počutje. Metoda je bila že preizkušena na prostovoljcih, pri čemer je bil uporabljen znoj, zbran pod pazduhami.
Voh že od rojstva zelo pomemben za našo orientacijo v svetu
Pri nekaterih drugih živalskih vrstah je sicer voh precej bolj razvit kot pri človeku, vendar naš nos kljub temu pomembno zaznamuje naše doživljanje sveta. Vonji so zelo pomembni že pri dojenčkih, ki jih praviloma najbolj privlači vonj mleka, kar je seveda zelo pomembno za njihovo preživetje. Tudi pozneje nam lahko voh pomaga pri preživetju, saj se lahko prav po zaslugi nosu izognemo najrazličnejšim nevarnostim. V preteklosti so se morali ljudje pri izogibanju potencialnim (smrtnim) nevarnostim na svoj nos zanašati še precej pogosteje, vendar nas lahko tudi v sodobnem svetu na določene nevarnosti najprej opozori prav naš nos – na primer na to, da je v naši bližini požar.
Receptorji v nosnicah povezani z limbičnim delom možganov
Receptorji v zgornjem delu našega nosu pošiljajo signale neposredno do limbičnega sistema v velikih možganih. Gre za del možganov, ki je tesno povezan z našimi spomini in čustvi. Tako ni presenetljivo, da lahko določeni vonji sprožijo zelo močan čustveni odziv ali prikličejo spomin na dogodke, za katere se je zdelo, da smo jih že zdavnaj pozabili. Ta spoznanja so bila izhodišče za raziskovanje, ki so se ga lotili švedski raziskovalci. Želeli so preveriti, ali se lahko prek vonja znoja prenesejo informacije o čustvenem stanju osebe in ali lahko te informacije vplivajo na čustva »sprejemnika«.
Kombinacija klasičnega in alternativnega pristopa poskrbela za hitrejši napredek
Prostovoljci, ki so darovali vzorce znoja, so bili naprošeni, naj si ogledajo film. Prva skupina si je ogledala srhljivko, druga pa film s pozitivno vsebino. Ko so bili vzorci znoja zbrani, se je začela druga faza raziskave, v katero je bilo vključenih 48 žensk, pri katerih je bila diagnosticirana socialna fobija. Učinki znoja so bili preizkušeni vzporedno z nekoliko bolj klasičnim terapevtskim pristopom, in sicer treningom čuječnosti. Napredek je bil v povprečju precej izrazitejši pri testni kot pri kontrolni skupini.
Dovolj že občutek bližine?
Zanimivo je, da čustveno stanje »darovalcev znoja« ni vplivalo na učinek metode. Pozitivna korelacija med vonjanjem vzorca znoja in zmanjšanjem simptomov socialne fobije je bila zaznana tako pri tistih ženskah, ki so vohale znoj, ki je nastajal med ogledom filma s pozitivno vsebino, kot pri tistih, ki so vohale znoj, zbran med ogledom srhljivke. Raziskovalci tako domnevajo, da je za pozitiven učinek dovolj že sam občutek bližine, ki ga lahko pričara izpostavljenost znoju oziroma telesnemu vonju druge osebe, ne glede na to, kakšno je čustveno stanje te osebe.
