Gobova juha: Izbrali smo najbolj okusne recepte

Zdravi Recepti
-
1
Gobova juha: Izbrali smo najbolj okusne recepte

Gobova juha je dobra kot predjed ali samostojni obrok, še posebej če si zraven privoščite domače žgance in popečene kruhke. Sezona nabiranja gob je v dobrih sezonah celo poletje pa vse tja do konca oktobra, nekateri pa imate mogoče še kaj zamrznjene zaloge gob, zato je čas za recepte za gobovo juho.

Slovenci smo strastni gobarji, vendar se vsako leto nekaj ‘gobarjev’ z gobami tudi zastrupi, zato nabirajte le tiste gobe, ki jih poznate! Seveda tudi z nabiranjem ne pretiravajte, da se lahko gobe tudi nemoteno razmnožujejo naprej, da jih boste tudi prihodnje leto lahko nabrali še več. Tukaj najdete nekaj nasvetov za nabiranje gob.

Zakaj Slovenci obožujemo gobovo juho?

Za Slovence so gobe več kot le sestavina. Nabiranje gob je družinska in družabna dejavnost, pogosto povezana s spomini na otroštvo. Gozd ima pri nas močan simbolni pomen — je prostor sprostitve, tišine in bogastva, ki ga delimo z naravo. Gobova juha tako ni le topla jed, temveč tudi izraz tradicije, sezonskosti in domačnosti.

Poleg tega je gobova juha preprosta za pripravo, a ima bogat, značilen okus, ki ga ni mogoče ponarediti z umetnimi dodatki. Ko se na mizi pojavi dišeča juha z jurčki ali lisičkami, se pogosto sliši: “Tako juho je kuhala moja babica.”

Gobova Juha je klasična slovenska specialiteta

Gobova juha je več kot le topla jed za hladne dni. Je okusen in hranljiv obrok, ki v sebi združuje naravne okuse gozda in tradicijo slovenske kuhinje. Pripravljena iz različnih vrst gob, z dodanimi začimbami in kremo, ta juha ne le nasiti, ampak tudi prinaša občutek domačnosti in topline. A gobova juha ni zgolj enostavna juha, je kulinarična poslastica, ki je osvojila srca mnogih generacijin je pogosto na jedilniku tradicionalnih slovenskih gostiln.

Gobe

Različne vrste gob za gobovo juho

Vsaka gobova juha je tako dobra kot gobe, ki jih uporabimo. V Sloveniji so priljubljene različne vrste gob, kot so jurčki, lisičke, šampinjoni, in seveda, kraljica vseh gob – goban. Gobova juha z jurčki je zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih receptov. Vsaka vrsta gob doda juhi svojstven okus in teksturo. Jurčki dodajo bogat, oreškast okus, medtem ko lisičke prinesejo rahlo sadno noto. Ali pa morda imate raje nežne šampinjone, ki se odlično povežejo s smetanovo omako?

Najboljše gobe za gobovo juho

Jurčki (Boletus edulis)

Kralji slovenskih gozdov. Imajo mesnat okus in aromo po oreščkih. Jurčkova juha je klasična izbira za nedeljska kosila.

Lisičke (Cantharellus cibarius)

Zlato rumene gobe z rahlo sadnim vonjem in trdnejšo strukturo. Odlične za juhe, saj se ne razkuhajo hitro.

Šampinjoni

Najbolj dostopni skozi celo leto. Primerni za osnovo, še posebej v kombinaciji z jurčki.

Mešane gozdne gobe

Najokusnejše juhe pogosto nastanejo takrat, ko v lonec damo različne vrste gob — vsaka prispeva svoj okus, teksturo in aromo.

Osnovne sestavine in priprava

Priprava gobove juhe je preprosta, a zahteva nekaj potrpežljivosti in ljubezni. Osnovne sestavine vključujejo sveže ali posušene gobe, čebulo, česen, krompir, zelenjavno jušno osnovo in nekaj smetane. Začimbe, kot so lovorjev list, timijan in peteršilj, pa dodajo globino okusa. Ključno je, da gobe najprej pravilno pripravimo – očistimo jih, narežemo in jih rahlo popražimo, da sprostijo svoje bogate arome.

Ko se odpravite v gozd, nikakor pa ne pozabite na ustrezno zaščito pred klopi.

Večino hranilnih snovi v gobah tvorijo beljakovine, vsebujejo pa tudi lecitin, ki je drugače v mesu in je sestavina živalskega izvora, zato gobe včasih imenujemo kar gozdno meso.

Gobova juha s krompirjem je med slovenci zelo priljubljena

Gobova juha s krompirjem

Sestavine:

  • 500 g svežih gob,
  • čebula, strok česna,
  • 3 srednje veliki krompirji,
  • 0,5 dl kisle smetane,
  • malo belega vina,
  • olje,
  • moka,
  • goveja jušna kocka (ali 0,5 l goveje juhe),
  • sol,
  • poper,
  • lovorov list,
  • peteršilj

Priprava:
Gobe očistimo in narežemo na večje ali manjše kose (odvisno od jedcev). Čebulo in česen olupimo, drobno sesekljamo in na olju prepražimo do zlato rumene barve. Dodamo gobe in jih malo prepražimo, poprašimo z moko in takoj zalijemo z juho (iz kocke ali domačo govejo). Dodamo začimbe in krompir in na majhnem ognju kuhamo približno 25 minut. Na koncu dodamo še vino in smetano, ponovno zavremo, potresemo s peteršiljem in postrežemo.

Gobova juha s krompirjem

Gobova juha z jurčki

Sestavine:

  • 2 žlici olja,
  • srednje velika cebula,
  • 2 stroka česna,
  • 400 g gob (jurcki, lisicke),
  • 3 krompirji,
  • sol,
  • poper,
  • sesekljan svež peteršilj.

Priprava:
Na olju prepražimo sesekljano cebulo. Dodamo cesen in narezane gobe. Mešamo toliko casa, da voda, ki jo oddajo gobe, izpari. Prilijemo vroco vodo. Krompir olupimo, narežemo na vecje kose in ga damo v juho. Kuhamo ga do mehkega. Nato ga pretlacimo z vilicami, da juho zgostimo. Juho osolimo in popopramo po okusu. Juha naj pocasi vre še 10 minut. Preden postrežemo, jo potresemo s peteršiljem.

Kremna gobova juha

Okusna juha iz gob

Sestavine:

  • 500 g mešanih gob,
  • 2 žlici masla,
  • 3 stroki sesekljanega česna,
  • 1 žlica moke,
  • 1 l jušne osnove (najbolje goveje),
  • sol,
  • lovorov list,
  • poper,
  • 2 žlici kisle smetane

Priprava:
Gobe očistimo in jih razrežemo na lističe. V kozici raztopimo maslo, popražimo česen in lovorov list ter dodamo gobe. Dušimo, dokler tekočina ne izpari. Začinimo s soljo in poprom ter pomokamo. Prilijemo jušno osnovo in večkrat premešamo. Na rahlem ognju kuhamo približno 20 minut. Pred serviranjem vmešamo kislo smetano. K vroči juhi postrežemo ajdove žgance.

Kremna gobova juha

Kremna gobova juha

Še zadnji, četrti recept za gobovo juho.

Sestavine

  • 3 srednje velike jurčke
  • polovico čebule
  • malce nasekljanega česna
  • 1 krompir
  • 1 korenje
  • nekaj nasekljanega peteršilja
  • jušno kocko
  • 2 dcl smetane za kuhanje, lahko tudi kisle smetane
  • sol, poper, sladko papriko, baziliko, lovorov list
  • olje in moko

Priprava:

Na vročem olju prepražite nasekljano čebulo in česen, da posteklenita, nato pa dodajte sesekljane jurčke ali kakšne druge gobe, ki ste jih nabrali na sprehodu. Za juho so najboljše sveže. Medtem ko gobe pražite, jih malce posolite in popoprajte, posujte z malce moke in zalijte s približno 3 dcl vode, v kateri ste raztopili jušno kocko.

Nato v juho naribajte še krompir in korenček ter dodajte ostale začimbe, razen peteršilja. Predvsem z dodajanjem soli bodite previdni, ker že jušna kocka doda k slanosti, zato dodatno soljenje pustite za konec.

Kuhajte približno dvajset minut in na koncu dodajte še smetano ter ponovno prevrite. Nazadnje dodajte peteršilj in poskusite, če je juha dovolj slana. Po želji lahko na kocke narežete tudi kruh in ga popečete ter dodate v jed. Tako je lahko gobova juha pravzaprav samostojen obrok!

Preberite še:

Mladi okoljevarstveniki za varovanje voda

Bodi Eko
-
0

»Voda je življenje,« je vodilna misel gibanja Varuhi Univerzuma, ki je nastalo v Sloveniji pred štirimi leti in opozarja na pomembnost varovanja voda. Bogdan Kladnik, fotograf, snemalec, naravovarstvenik in avtor mnogih knjig, obenem pa tudi vodja gibanja, je letos ob sebi zbral deset dijakov Bežigrajske gimnazije, ki se zavedajo pomena čiste vode za naš planet. S pomočjo Geberita, ki se aktivno vključuje v mnoge okoljevarstvene projekte, so se odpravili na pot po Balkanu. Obiskali so sedem gimnazij v sedmih državah in ozaveščali sovrstnike o pomembnosti varovanja voda in okolja.

Mladi okoljevarstveniki za varovanje voda, Geberit»Misija je definitivno uspela in tudi presegla vsa moja pričakovanja, zato komaj čakam, da bomo s svojim delom lahko nadaljevali in naši naravi, ki smo jo popolnoma brez pravice žalostno oskrunili, vrnili nazaj to, kar smo ji vzeli – življenje,« je polna optimizma povedala Pia Vatovec, ena od dijakinj.

Tudi pri Geberitu so takšnih projektov izredno veseli in se vedno odzovejo na okoljevarstvene pobude. »Mladi so naša prihodnost, zato je prav, da se zavedajo kako pomembna je čista voda za življenje in da vedo, kakšno bogastvo imamo tu pri nas. Veseli smo, da smo lahko podprli projekt Varuhov Univerzuma  in s tem pripomogli k širjenju obzorij in varovanju okolja,« je povedal Miran Medved, direktor prodajnega podjetja Geberit za Adriatic regijo.

Dieta z lanenimi semeni

Bodi Eko
-
0

Dr. Budwig trdi, da je ta dieta tako kurativna kot preventivna. Zdravnica pravi, da je odsotnost linolkislin (kar je pogosto v zahodni dieti) vzrok nastanka oksidaze, ki povzroča nastanek raka in mnogih drugih kroničnih bolezni.

Laneno oljeTeorija pravi: uporaba kisika v organizmu je lahko stimulirana s sestavinami v proteinih, ki vsebujejo žveplo, kar neredi olje topno v vodi. Ti proteini so prisotni v siru, lešnikih, čebuli, poru, česnu in še posebej v skuti. Pomembno je uporabljati samo hladno stiskana olja bogata z linolično kislino, kot je sončnično, sojino, koruzno, orehovo in laneno olje. Takšna olja moramo zaužiti s pravo hrano, ki vsebuje prave proteine (vsebujejo žveplo), drugače pride do nasprotnega učinka in nastaja škoda na telesu.

Najboljša kombinacija je skuta in laneno olje. Laneno olje naj bo sveže stisnjeno iz lanenih semen. Hrana, ki vsebuje naravni sladkor kor so dateljni, fige, hruške, jabolka in grozdje je tudi zelo dobro za dieto. Prav tako je zdravilen med. Sintetični vitamin ni A ni primeren, ker vsebuje oksidacijske produkte, zato pridobimo vitamin iz korenja (karotin kot provitamin A). Vitamin B pridobimo lahko iz mleka, jogurta in kvasa.

Ta dieta je dobra za vse vrste kroničnih bolezni kot so recimo srčne bolezni, žolčne bolezni, diabetes, artritis, tumorji. Prav tako izboljša sluh in vid. Dieta je primerna za otroke. Pacient ne uživa nobene hrane prvi dan razen 250 ml lanenega olja skupaj z medom in stisnjenimi svežimi sokovi brez dodanega sladkorja. Če je oseba zelo bolna, lahko dodamo šampanjec prvi dan namesto soka in ga zaužijemo skupaj s lanenim oljem in medom. Šampanjec zelo hitro absorbiramo in ima resen namen pri tej dieti.

  • SLADKOR JE PREPOVEDAN. Lahko uporabite grozdni sok ali kakšen drug sveže iztisnjen sok kot sladilo.
  • Druga prepovedana hrana je: Vse živalske maščobe, vsa komercialna solatna olja (vključena je komercialna majoneza), vso meso, maslo, margarina,
  • Sveže stisnjeni sokovi iz zelenjave ali sadja so zelo dobri – korenje, zelena, jabolka, rdeča pesa.
  • Trikrat dnevno obvezno popijte topel čaj – metin, šipkov ali grozdni čaj – sladkano samo z medom.

Ena skodelica črnega čaja pred poldnevom je prav tako dobra.

Kako pripraviti namaz

Vlijte 250 ml lanenega olja v skodelo in dodajte 450 g skute z malo maščobe in 4 žlice medu. Zmešajte vse sestavine v kuhinjskem mešalcu in dodajte toliko malo mastnega mleka, da se sestavine lepo premešajo. Mešajte 5 minut, dokler ni opaziti krogov olja, oziroma dokler se olje popolnoma ne premeša s sestavinami.

Kot alternativo lahko uporabite jogurt namesto skute v razmerju 30 gramov jogurta in 1 žlica lanenega olja. Lahko uporabite jogurt namesto skute v razmerju 30 g jogurta, 1 žlice olja in 1 žlice medu in vse skupaj premešajte. Ko je laneno dobro premešano ne povzroča driske, čeprav ga zaužijemo v večji količini. Kemično reagira z žveplom v proteinih skute ali jogurta.

Vir: Dan C. Roehm, M.D. FACP

Ječmen se vrača na krožnike – To je razlog, da je spet zanimiv za sodobno kuhinjo

Bodi Eko
-
3
Ječmen se vrača na krožnike – To je razlog, da je spet zanimiv za sodobno kuhinjo

Ječmen večina ljudi povezuje s starimi jedmi, kmečko kuhinjo ali z ječmenovo kašo, ki se je nekoč pogosto znašla na mizi v hladnejših mesecih. Dolga desetletja je veljal za skromno, skoraj pozabljeno žito, medtem ko so prostor prevzele riževe priloge, testenine in kasneje kvinoja, bulgur ter drugi “novi” nadomestki. V zadnjih letih pa se ječmen spet pojavlja v sodobnih kuhinjah – ne iz nostalgije, temveč zato, ker gre za zelo uravnoteženo živilo, ki se dobro vklaplja v današnje razumevanje prehrane.

Ključni poudarki:

  • Ječmen je hranljivo žito z dolgo tradicijo, ki se dobro vključuje v sodobno, uravnoteženo prehrano.
  • Zaradi vlaknin in mineralov se pogosto uporablja kot nasitna in vsestranska osnova za številne jedi.
  • V kuhinji je uporaben v juhah, solatah, prilogah in celo v sodobnih zajtrkih.

Ječmen naj bi izviral iz Etiopije in jugovzhodne Azije, kjer so ga gojili že pred več kot 7000 leti. Pridelovali so ga za hrano človeka in živali, prav tako so ga uporabljali za pridelavo alkoholnih pijač, kar počnemo še danes.

Jêčmen smatrajo za zelo staro že nekoliko pozabljeno žito, vendar se ječmenu pišejo boljši časi. Zaradi njegovih izjemnih prehrambenih in zdravilnih lastnosti so ga v znanosti ponovno odkrili. Raziskave so pokazale, da je ječmen edina rastlina, ki v velikih količinah vsebuje vse vodotopne vitamine, aminokisline in večino za življenje potrebnih elementov in snovi.

Znano je, da nas današnja hrana zaradi onesnaženega zraka in tal, načina pridelave in predelave ne hrani tako, kot nas bi morala. Ta hrana je siromašnejša z vitamini, minerali in balastnimi snovmi, ki so za človekovo zdravje in počutje bistvenega pomena. Zato je pri izbiri hrane pomembno, po kateri hrani segamo. Vemo, da ima biodinamično pridelana hrana visoko hranilno vrednost, sledi pa ji ekološko pridelana hrana.

Ječmen v tradicionalni in sodobni kuhinji

V srednjeevropskem prostoru ima ječmen dolgo zgodovino. Ješprenj v zelenjavnih in mesnih juhah, ričet z fižolom, enolončnice, pa tudi sladice in napitki iz ječmena so bili nekoč del vsakdana. Danes se ti recepti ohranjajo, hkrati pa se ječmen pojavlja v novih kombinacijah.

V sodobni kuhinji ga najdemo:

  • v toplih in hladnih solatah,
  • kot osnovo za zelenjavne sklede,
  • v rižotah namesto riža,
  • kot dodatek juham za večjo nasitnost,
  • v zajtrkih, kuhan skupaj z jabolki, oreščki ali jogurtom.

Ječmen se dobro ujema z gobami, bučo, porom, korenjem, stročnicami in zelišči, zato je zelo hvaležen za sezonsko kuhanje.

Gojenje ječmena

Ječmen prenaša precej ostrejše klimatske pogoje kot pšenica. Za rast potrebuje globoka, srednje težka rodovitna tla, ker so njegove korenine pri črpanju hranil in vode prešibke. Ob cvetenju ječmen prepoznamo po tem, da ima vsak klasek le en cvet, medtem ko poznamo pri pšenici in rži večcvetne klaske.

Pokončne klase sestavljajo po trije klaski v vsaki izjedi klasnega vretena. Zdravi načini prehranjevanja oživljajo in spodbujajo prehrano z žitnimi jedmi. Za pripravo ričeta potrebujemo oluščen ječmen oziroma ješprenj. Lahko ga zmešamo s piro, rižem ali ajdovo kašo. Iz zrn, zdrobljenih v kašo, lahko pripravimo najrazličnejše kuhane, pečene in pražene jedi. Od vseh žit je prav ječmen najtrši, zato ga pred kuhanjem namakamo v vodi. Ječmenov kruh (ječmenjak) je trd, zbit, drobljiv in sladkega okusa.

Ječmen, mladi ječmen, ječmenova travaJečmen skozi zgodovino

Zapiski pravijo, da naj bi prvi recept za ječmenovo vino odkrili 2800 let pred našim štetjem. Ječmen so pridelovali v Egiptu že okoli 7000 let pr.n.š. Poleg riža je bil v vzhodni Aziji in je marsikje še danes glavna hrana prebivalstva. V stari Grčiji so ječmen darovali bogovom in z njim kronali zmagovalce na igrah. Bil je tudi osnovna prehrana Grkov. Vplival naj bi na plodnost in čistost razuma (grških atletov in filozofov). Ječmen je bil tudi kruh revnega rimskega ljudstva in vojščakov. Že stari Rimljani so dneve poimenovali po planetih. Ječmen tako povezujemo s torkom, ki je poimenovan po planetu Mars (v Italijanščini torek = Marte-di iz Marte = Mars).

Uporabljali so ga že stari Egipčani in Grki, iz njega pekli kruhu podobno pogačo in pili sok, rimski atleti in gladiatorji so ga častili zaradi moči, ki jim jo je dal, pri Kitajcih pa je veljal za simbol moškosti, zaradi velikega števila semen v klasju. Kasneje so ljudje iz njega pričeli pridelovati ječmenovo kašo, moko, za živinsko krmo in kot nadomestek za kavo. Dandanes ga največ pridelajo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Rusiji, Nemčiji, Franciji in Španiji.

Hranilne in zdravilne lastnosti ječmenove trave

Pravijo, da 5 g ječmena ima več beljakovin in vlaknin kot 114 g surove špinače, prav tako vsebuje enajstkrat več kalcija kot kravje mleko in sedemkrat več vitamina C kot pomaranča.  Sok vsebuje antioksidante, encime in druge sestavine, ki nevtralizirajo proste radikale in druge neprijazne kemikalije, kot so pesticidi in prehranski konzervansi.

Ječmen vsebuje tudi beta karotene, folno kislino, kalcij in vitamine B; zato spada med izjemno zdravo živilo. Sok ječmenove trave je poln vitamina C in E, ki bolje učinkujeta, če jih uživamo skupaj kot ločeno, znano je še, da ima ječmen veliko železa, amino kislin in mineralov, bogat je z vitaminom K, F, P, bakrom, koencimom, amino sladkorji, kalijem, magnezijem, cinkom, dobrodejno vpliva na artritis, astmo, težave s kožo, impotenco, proti zaprtju, debelosti, sladkorni bolezni težavami srca in problemi z ledvicami. Vsebuje tudi velik nivo klorofila, ki  stimulira rast tkiv in pomaga rdečim krvnim telescem, da se povezujejo s kisikom.

Klorofil  tudi odstranjuje ogljikov dioksid in ogljikov monoksid, odstranjuje strupe iz telesa (težke kovine in druge strupene snovi, ki jih zaužijemo). Klorofil deluje antibakterijsko, spodbuja imunski sistem, čeprav se moramo zavedati, da se pozitivni učinki ječmena na telo razlikujejo od tega, kje in na kakšen način je bila rastlina vzgojena.

Ječmenova trava

Pozitivni učinki ječmena

Pozitivne učinke zelenih živil sta pod drobnogled vzela britanski znanstvenik dr. Christopher Hills in izredni profesor dr. Yoshihide Hagiwara,  ki je poučeval na oddelku za okoljsko toksikologijo, in sicer na kalifornijski univerzi. Prišla sta do zanimivega odkritja – izvedela sta namreč, da je izmed 400 testiranih živil največ naravnih hranil ravno v listju mlade ječmenove trave.

Zaenkrat še ni znano, da bi povzročila uporaba ječmena kakršnekoli stranske učinke na človekovo telo ali počutje, saj je hranljivo živilo, ki povzroči dobro psihično in fizično počutje. Pogosto ga uporabljamo tudi v kulinariki, zato obstaja kar nekaj receptov za pripravo zdrave, hranljive in uravnotežene jedi, ki vsebuje ječmen. Enega takšnih nam je zaupal kuhar Tomaž Zavec iz gostilnice La Storia v Celju.

Ječmen ima vrsto zdravilnih učinkov, ki so plod številnih raziskav.  Nekoč je ričet slovel kot hrana revežev, danes pa je vse bolj upoštevan kot sodobna hrana. Pri kuhi postane sluzast, sluz pa je koristna v prehrani želodčnih bolnikov. Ječmen preprečuje bolečine zaradi krčnih žil in blaži oslabelost vezivnega tkiva.

Ječmenov napitek

Zanimivost: ječmen kot zdravilno sredstvo uporabljal že Hipokrat, ki ga je izjemno cenil, še posebej pri zdravljenju akutnih boleznih. Poznan je bil kot “Hipokratov zavretek”.

Ječmen za dobre kosti

Ječmen je remineralizator kosti, pomaga pri pljučnih boleznih in kardioloških bolezni. Je zelo hranilen in toničen, zato je zelo priporočljiv v primerih gastritisa, vnetjih debelega črevesja in vnetju sečnika. Poleg tega pozitivno vpliva na koncentracijo in umske aktivnosti, ker vsebuje magnezij, fosfor, kalij, vitamin E, kalcij in železo. Magnezij v našem telesu ima zelo pomembno vlogo, je eden najpomembnejših in najučinkovitejših antioksidantov, ki med drugim nas varuje pred nastankom srčno žilnih obolenj. Torej nas varuje pred srčnim infarktom in možgansko kapjo, pomaga pri nastajanju in krepitvi naše imunskega sistema. Mogoče se tu skriva odgovor na vprašanje, zakaj v zadnjih letih narašča število srčnih in rakavih obolenj. Magnezij v obliki šumečih tablet pa naštetih lastnosti nima.

Ječmen je lahko prebavljiv in ima visoko energetsko vrednost, zato so ga v preteklosti veliko uporabljali v bolnišnicah. Ječmen učinkuje protivnetno in učinkuje na imunski sistem z zaviranjem vnetij. Učinkuje odvajalno, obnavlja prebavo. Priporočljiv je v primeru vnetja debelega črevesja, pri zaprtju, griži, hemoroidih, protinu (vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline), pri vnetju sečnika, ledvic, bronhialnega katarja. Ječmen učinkuje antiseptično na črevesje in s tem ščiti pred črevesnim katarjem in drisko. V primeru angine in oralnih vnetij pripravimo zavretek, ki ga grgramo.

Kaj pravi stroka?

Znanstvene raziskave so pokazale, da ječmen vsebuje fitohormone z estrogenskim učinkom. Seveda so rastlinski estrogeni šibkejši, vendar so kljub temu učinkoviti, saj preprečujejo raka na prsih in pomagajo v menopavzi pri vročičnih valih ter podobnih težavah, ki jih imajo ženske v  tem obdobju. Ječmen stimulira proizvajanje materinega mleka pri doječih materah.

Hranilne vrednosti: voda 11%, beljakovine 11%, lipidi 2,2%, ogljikovi hidrati 73,5%, železo 3,5 mg, magnezija 110 mg, kalcij 40 mg, fosfor 380 mg, vitamin B1 0,3 mg,  vitamin B2 0,2 mg, vitamin B3 2,5 mg. Glavna sestavine so: alkaloid, slad, škrob, fosfor, kalcij, železo, kalij, magnezij, vitamin E.

Ječmen
Ječmen ima vrsto oziroma nešteto zdravilnih učinkov, ki so plod številnih raziskav.

Ječmenovi izdelki

V prehrani uporabljamo oluščen in glaziran ječmen. Največ je v uporabi za pripravo piva in viskija. S pomočjo fermentacije namreč pridobivajo ječmenov slad, ki je osnova za pridelavo piva in viskija. Iz ječmena pridelujejo še kvas, slad in sladni ekstrakt, pražen pa predstavlja nadomestek kave in je kot tak najbolj zdrav črni napitek v svetu, saj ne vsebuje kofeina. Med vojno je bilo povpraševanje po ječmenovi kavi zelo veliko, tudi zato, ker ni bilo velike izbire. Po vojni pa je z razvojem in razcvetom blaginje ter oživljanjem mednarodne trgovine postala na tržišču zelo iskana kava.

Zaradi povečanega povpraševanja po kavi je pitje ječmenove kave zelo upadlo in so jo uživali le starejši in otroci. V 60-tih letih je bilo opaziti nekaj več povpraševanja, danes pa je zanimanje za ječmen spet v porastu. Tisti, ki uživajo ječmenovo kavo, so v veliki prednosti, saj ima oluščeni ječmeni osvežilne lastnosti, ki na človeški organizem učinkujejo očiščevalno.

Pri peki kruha dodajamo pšenični moki tudi ječmenovo moko, vendar v manjši količini, tako spečemo kruh nekoliko temnejše barve, ki ima poseben okus. Tak kruh pečejo  predvsem v predelih severne Evrope. Iz ječmena poleg kavnega napitka pripravljamo tudi napitke, kot sta na primer “napitek za poletne dni”, ki ga pripravimo tako, da ječmenu dodamo janež, ali pa napitek, pripravljen iz ječmena, limone in ribeza, ki oba delujeta na človeški organizem osvežilno.

Iz vsega povedanega sledi, da je v prehrani že skoraj pozabljeni ječmen prav zaradi izjemnih prehrambenih in zdravilnih lastnost priporočljivo večkrat uporabljati.

RižotaRižota iz mladega ječmena, mlade špinače in bučk

Sestavine:

  • 80 g ječmena
  • pest mlade špinače
  • sesekljan česen
  • 10 dag bučk
  • sesekljana čebula
  • olivno olje

Potek dela
Ječmen namočimo čez noč v vodo, nato ga kuhamo slabo uro. V vmesnem času v ponvici  na   olivnem olju spražimo čebulo, česen in nato bučke. Ječmen precedimo in ga stresemo v ponvico. V rižoto vmešamo mlado špinačo ter maslo in pustimo stati dve minuti. Jed je pripravljena in jo lahko serviramo.

Recept za ječmenove palačinke, ki so prava poslastica

Ječmenove palačinke

Sestavine:

  • 250 g drobno mletega ječmena
  • ½ l vode
  • 4 jušne žlice olja
  • 1 ¼ čajne žlice soli

Priprava:
Drobno mleti ječmen namakaj v vodi 1 uro. Olje segrej in speci palačinke v ponvi 8 cm. Dodaj omako iz paprike.premera.

Različica:
a) Masi lahko dodaš dušeno čebulo.
b) Med pečene palačinke, ko jih zlagaš na krožnik, dodaj riban sir in tekočo smetano.

Preberite tudi:

Prebudite svojo kožo

Bodi Eko
-
0

Niti predstavljati si ne moremo kakšno škodo lahko ob neustrezni zaščiti na naši koži pustita že sam veter in hladno vreme. V času poletja, ko temperature naraščajo pa je še toliko bolj škodljivo sončno sevanje, zaradi česar je potrebno naš največji organ – kožo, še posebej zaščititi. Poskrbite  za to, da bo v tem času koža pripravljena na visoke temperature in le-to ustrezno zaščitite z raznimi kozmetičnimi preparati.

Nega kožeNič ni boljšega kot to, da vas zjutraj prebudi omamen vonj po kavi. Kar dajte posezite po njej, nekaj pa pustite še za vašo kožo! A ste vedeli, da  iz kavnih zrnc oziroma usedline izdelujejo piling za kožo, ki kožo omehča in koži povrne sijaj?  Tovrsten kozmetični “tretma” pa že od nekdaj uporabljajo in nudijo na Tajskem in Baliju, kjer bi lahko celo rekli, da kavni piling predstavlja uspešen začetek vsakega delovnega dne.

Spodnji recept je mešanica bogate in omamne kavne arome ter sladkega vonja mentola. Mentol namreč deluje kot aromaterapija in uspešno ter dokazano na organizem deluje kot nek energijski napoj. K omenjenima sestavinama primešajte še olivno olje in kocke sladkorja, zaradi česar bo vaša koža še bolj navlažena in mehka na otip.

Sestavine:

  • ¼ skodelice olivnega olja
  • 1 čajna žlička vanilije
  • 1 skodelica surovega oziroma “kristaliziranega” sladkorja
  • 15 kapljic mentolovega olja (menta)
  • ½ skodelice  kavne usedline (nastale iz sveže kuhane kave)

Priprava

  1. Vse zgoraj naštete sestavine z vilico temeljito premešajte v srednje veliki posodi. Nato pripravljeni piling prestavite v kozarec s širšim ustnikom in vse skupaj shranite v hladen prostor. Piling lahko tako na hladnem pustite do 2 tedna, oziroma še dlje, v primeru, če ga hranite v hladilniku.
  2. Med tuširanjem piling nanesite na dlani in s krožnimi gibi razmažite po telesu od spodaj navzgor. Pri uporabi pilinga med tuširanjem je priporočljiva gumijasta podlaga. Zakaj? Zato, ker piling vsebuje olje in vam lahko hitro spodrsne. S pilingom še posebej poskrbite za predele z bolj trdo kožo – pete, gleženj, koleno in komolec.
  3. Po opravljenem pilingu, telo sperite z nežnim gelom za prhanje ali milom. Kožo osušite z mehko brisačo in jo obvezno navlažite z vlažilnim losijonom ali mlekom za telo.

Kakšna mora biti zelena hiša?

Bodi Eko
-
0

Hiša iz naravnih materialov je vzdržljiva in zelena ter dokaz za to, kako zelo kreativni, motivirani in zagnani so inovativni oblikovalci sodobnega časa. Domovi, ki nastajajo z izjemno skrbjo za naše zdravje, dobro počutje, harmonijo in ekološko ravnovesje so na voljo že tudi pri nas.

Naravi prijazba hišaGradnja z naravnimi materiali, kot so les, ilovica, slama, kamen, pluta, volna, lan, konoplja, trstika … je vse bolj cenjena, uporabljena in spoštovana. Če deluje dobro v živalskem svetu, kjer so različne živalske vrste sposobne pripraviti odlične, varne, tople in trajne domove iz vsega, kar jim daje narava, zakaj ne bi tudi mi? Material dobijo iz bližnje okolice in tudi mi bi morali z enako miselnostjo graditi svoja bivališča, saj izgubimo vse preveč energije in naredimo ogromno okoljske škode na primer že samo s transportom, ki ga uporabimo, da stvari dostavimo do nas. Kot živali bi moral tudi človek znati smotrno izkoristiti tisto, kar mu nudi narava,  saj s pretiranim vnašanjem umetnih, škodljivih, nerazgradljivih snovi onesnažujemo naš planet, negativno vplivamo na klimo, segrevanje ozračja … Na srečo obstaja vse večja tendenca, da svoje domove vse bolj prilagajamo materi Naravi in gradimo brez porabe odvečne energije in s pomočjo odpadnih obnovljivih materialov, takšnih, ki jih lahko recikliramo in znova uporabimo.

Hiša, ki jo gradimo ali obnavljamo z naravnimi materiali iz okolice bo zdrava, saj podatki kažejo, da klasična gradnja v svetu povzroči kar 40 % vsega onesnaženja, med kar štejemo izdelavo opek, izolacijskih materialov, prevoz, vzdrževanje, razgradnja po rušitvi, ogrevanje in podobno. Če hišo izoliramo z balami slame, uporabimo ilovico, ki uravnava vlago v prostoru, se ne odrečemo lesu, ki diha in napolni prostor s pozitivno energijo in daje občutek topline in domačnosti, bomo naredili veliko dobrega.  Naravni gradbeni materiali dandanes ustrezajo vsem  potresnim, požarnim in ekološkim standardom.

Naravna hiša je precej drugačna od tiste, ki jo naredimo z materiali, ustvarjenih s pomočjo človeka ter pridelanih na način, ki pusti grobe odtise v naravi in pušča nanjo kratkoročne in dolgoročne posledice. Priporočljivo je graditi s preprostimi tehnikami in metodami, ki dodatno ne onesnažujejo naravo in je neposredno ne uničujejo.

Zanimivo, da večinoma posegamo po kvadratastih oblikah gradnje naših domov, ki deluje nekoliko strogo, hladno, čeprav je narava polna drugačnosti, ovalnosti, ponuja nam vzorce ne tako zelo ostrih kotov … V naravo integriran objekt, ki je zgrajen iz t. im. zelenih materialov je vsekakor popestritev običajne monotonosti gradenj, če si privoščimo nekoliko več arhitekturne svobode pa dobimo za rezultat dinamično strukturo, pravo pašo za oči. Odmaknimo se torej od tistega, kar smo vajeni, pomagajmo naravi, da se ohrani in pomagajmo sebi, da se bomo v svojem domu počutili varno, udobno in sproščeno ter še vedno v pristnem stiku z naravo!

Grem z vlakom!

Bodi Eko
-
0

Po predstavitvi projekta Z glasbenimi vlaki za Planet Zemlja, nas je pot po železniških tirih ob spremljavi melodij bobnarja Sokija, prejšnji teden peljala iz Maribora v prestolnico na veliki koncert skupine Elvis Jackson.

VlakNaslednji glasbeni vlak bo odpeljal v soboto, 28. maja iz Ljubljane in Maribora v Celje na dogodek »Mladi smo«. Tam nas bodo v znamenju dneva mladosti pomlajevali legendarni Big Foot Mama, Kingston, Zablujena generacija in drugi.

Glasbeni vlak iz štajerske prestolnice, na katerem vas bo spremljala glasbena skupina Nice & Smooth, bo odpeljal iz Maribora ob 17.15, v Celje pa bo prispel ob 18.28.

Vsi, ki bodo krenili na dogodek iz glavnega mesta, jih bo glasbeni vlak ob spremljavi kitarista Luka Seliškarja odpeljal iz Ljubljane ob 17.23 in jih v Celje pripeljal ob 18.48.

Od tam bodo glasbeniki krenili proti prizorišču dogodka »Mladi smo«.

Tisti, ki boste vstopnico za koncert kupili v Info centrih Slovenskih železnic v Ljubljani, Mariboru ali Celju, boste prejeli bon za 50 odstotkov cenejše potovanje z vlakom za 2 osebi. Tega boste lahko unovčili za potovanje z vlakom Slovenskih železnic do konca leta.

Vse informacije o voznih redih, tudi nagradne igre za glasbene vlake, lahko dobite na spletni strani Slovenskih železnic in na Facebookovi strani Grem z vlakom.

Navadni Rman: Junak med zdravilnimi rastlinami

Bene Behrič, Zeliščar
-
0
Navadni Rman: Junak med zdravilnimi rastlinami

Navadni Rman (Achillea millefolium) so že od nekdaj uporabljali ne le kot zdravilno rastlino, temveč tudi kot dodatek k jedem in kot aromo pri varjenju piva. Zel rmana so v terapevtske namene uporabljala indijanska plemena v Severni Ameriki.

Čaj iz rmana uporabljajo pri vročini, prehladu, gripi, gastrointestinalnih težavah, pri celjenju ran, kot analgetik pri glavobolih, kot blago pomirjevalo. Zanimivo je, da so na Kitajskem posušena stebla rmana uporabljali za napovedovanje prihodnosti. Latinsko ime Achillea millefolium L. je rman dobil po neranljivem junaku Ahilu. Mit pripoveduje, da je Ahil z rmanom zdravil svoje vojake. Poznan pa je tudi pod drugimi ljudskimi imeni, kot so jermanec, kačjek, korancelj, krvavnik, zavrelec, purečjak in škorocelj.

Rman je trajnica in zraste do 50 cm. Ima pokončno, čvrsto, lesnato steblo in raste iz plazeče korenike. Ima suličaste, dlakave, izmenično nameščene, 5-12 cm dolge liste. Cvetni koški so urejeni v socvetje bele do roza barve. Je razširjena rastlina po Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Rman cveti spomladi in poleti (odvisno od podnebja), v Sloveniji od junija do septembra. Cvetovi so združeni v koške, bele do temno rožnate barve.

Navadni rman

Rman ima številne zdravilne učinkovine

Zaradi eteričnih olj in drugih učinkovin, ki jih vsebuje, se navadni rman pogosto uporablja v ljudskem zdravilstvu, največkrat za blaženje vnetij, prebavnih težav in prekomernega znojenja ter ustavljanje krvavitev. V preteklosti so ga uporabljali tudi kot zelenjavo za prehrano ali njegov izvleček za aromo pri varjenju piva. Kot dodatek jedem in pijačam (predvsem žganim) se uporablja še danes.

V vrtu izboljša rast drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja nekatere škodljivce (predvsem rastlinojede žuželke) in privablja druge, ki plenijo škodljivce (npr. ose). Za namene hortikulture so vzgojili že več okrasnih varietet. Zaradi svoje nezahtevnosti lahko postane tudi invazivna rastlina.

Rman vsebuje 0,2⎼1,4 % eteričnega olja, seskviterpenske laktone, flavonoide (kvercetin, rutin) in njihove glikozide, cianogene glikozide, akonitinsko, izovalerijansko in salicilno kislino, vitamin C in folno kislino, čreslovine, grenčine, saponine, fruktozo, glukozo, aminokisline (alanin, histidin, levcin, lizin, histidin), linolensko, palmitinsko, oleinsko maščobno kislino, sitosterole, ahilein . . . Do danes so strokovnjaki izolirali že več kot 100 spojin iz rmana. Glavne spojine iz eteričnega olja so α in β-pinen, cineol in kafra.

Rman zdravilna rastlina

Kako deluje rman?

Izvleček rmana deluje protimikrobno. Učinkovit je proti mikroorganizmom: Staphylococcus aureus, Echerichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Salmonella enteritidis, Candida albicans in Aspergillus niger. Ugotovili so tudi, da ima antioksidativno delovanje, saj zmanjša oksidativne poškodbe krvnih celic (eritrocitov in levkocitov), zmanjša lipidno peroksidacijo z lovljenjem radikalov. Rman uporabljamo pri spodbujanju teka, dispepsiji (bolečina v zgornjem dela trebuha in spodnjem delu prsnega koša), zaradi zmanjšanega izločanja želodčnih sokov; v tem primeru ga uporabljamo skupaj z še drugimi zelišči, ki imajo močnejši učinek. Rman deluje antiflogistično (protivnetno) in spazmolitično (proti krčem).

Neželeni učinki rmana

Neželeni učinki se lahko kažejo kot preobčutljivostne reakcije, ki se kaže s srbenjem in vnetjem kože. V tem primeru prenehamo z jemanjem rmana. Pri bolnikih z epilepsijo in nosečnicah, doječih materah pa je rman kontraindiciran.

Rman sušenje rastline

Uporaba rmana v zdravilstvu

V zdravilstvu se rman uporablja proti vročini, prehladu, griži, driski, napenjanju, krvaveči zlati žili, zvišanemu krvnemu tlaku, pri možganski in koronarni trombozi povezani z zvišanim tlakom, za povrnitev teka, ob izostanku mesečnega perila. Rman je še posebej uporaben za dekleta in žene, ki imajo ob menstruaciji krče s spremljajočimi bolečinami v križu v spodnjem delu trupa.

Rman je diaforetik, potilo, antipiretik, sredstvo proti vročini, spazmolitik, blažilo krčnih bolečin, sedativ in hipnotik, pomirjevalo in uspavalo, hipotenziv, zniževalec krvnega tlaka, adstringent, krčilo tkivnih površin, diuretik, spodbujevalec nastanka in izločanja vode ter uroantiseptik oziroma razkužilo za sečila.

Rman

Krčne žile in hemoroidi

Krčne žile nastanejo zaradi oslabelosti ven tik pod kožo ali zaradi zvišanega tlaka v njih. Zaradi tega se tanke stene površinskih ven premočno napnejo, grčasto izbočijo nad površino kože in v njih začne zastajati kri.

Hemoroidi ali zlata žila so največkrat posledica pogostih zaprtij. Pri teh težavah lahko pomagajo številna zelišča. Izvrsten adstringens je destilat iz virginskega nepozebnika (Hamamelis virginiana), navadni rman (Achillea millefolium) pa pospešuje celjenje ter deluje kot adstringens in sredstvo proti vnetju.

Rman

Čaj iz rmana

Naberemo ga na neškropljenih travnikih, nabiramo pa v času cvetenja v juliju. Čaj pripravimo iz 20 g posušenih cvetov, ki jih prelijemo z enim litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Dobljeni čaj precedimo in uporabimo razredčenega v razmerju 1 : 10.

Čaj iz rmana proti senenemu nahodu

Potrebujemo:

  • 1l vode
  • 1 žlica rmana
  • 1 žlica zeli plešca
  • 1 žlica smetlike
  • 1 žlica hrastovega lubja

Vodo zavremo in prelijemo čajno mešanico. Pokrijemo in pustimo stati 10-15 minut, odcedimo in pijemo po požirkih čez cel dan. Naredimo 3-tedensko kuro.

Čaj iz rmana

Čajna mešanica proti hemorodiom

Potrebujemo:

  • 20 g rmana
  • 20 g omele
  • 20 g plešca
  • 20 g črnega trna
  • 20 g kamilic

Zmešamo zelišča in jih prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 3-5 minut in odcedimo. Popijemo po eno skodelico zjutraj in zvečer.

Čaj proti migreni in pri težavah z menopavzo

Potrebujemo:

  • 20 g rmana
  • 20 g lubja krhlike
  • 20 g dišeče perle
  • 20 g listov sene
  • 20 g korenike pirnice

Zmešamo zelišča in jih prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 5-10 minut in odcedimo. Popijemo po eno skodelico zjutraj, ko vstanemo in pred spanjem.

Z zdravilnimi zelišči nad protin

Protin je presnovna bolezen, navadno povezana s kopičenjem sečne kisline v sklepih zaradi napačne prehrane. Ključni simptomi protina so: otečeni, vneti, zelo boleči sklepi, pogosto tudi nožni palci in pete. Najbolj učinkoviti zdravilni rastlini pri protinu sta zelena (Apium graveolens) – semena in navadni vrednik (Teucrium chamaedrys) – nadzemni deli.

Zelena odstranjuje sečno kislino iz sklepov, zato jo priporočajo pri protinu in težavah z artritisom. Uporabljamo jo tako, da pripravimo poparek iz ene žlice semen in 500 ml vode ali pa jo kombiniramo z drugimi tinkturami. Dodamo lahko diuretike, kot sta konjska griva ali rman v tinkturah. Pripravimo lahko tudi poparek iz enega dela lignum vitae in dveh delov zeleninih semen. Vedno uporabimo le nepredelana semena zelene, ki pa se jih moramo izogibati med nosečnostjo.

Navadni vrednik je grenak tonik za izboljšanje prebave in diuretik. Uporabljamo ga tako, da pripravimo poparek ali zaužijemo do 15 ml tinkture na dan. V kombinaciji z rmanom in zeleninimi semeni v poparku navadni vrednik spodbuja izločanje sečne kisline. Vedeti moramo še to, da ne smemo preseči predpisane doze navadnega vrednika.

Ko materinstvo boli

Bodi Eko
-
0

Duševne stiske povezane z nosečnostjo, porodom in obdobjem po njem, so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši v javnosti. Ocenjujejo, da za depresijo trpi od 10-15% nosečnic, po porodu pa vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta depresivni in/ali tesnobni. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009)

Dojenček in mamaazlogi za slabo poznavanje in razumevanje tovrstnih duševnih stisk so povezani predvsem s pomanjkljivim družbenim in kulturnim razumevanjem materinstva ter čustev, ki se ob njem porajajo. Ženske, ki najpogosteje doživljajo ob porodne duševne stiske, so navadno zelo pogumne in ker ne želijo pokazati svoje ranljivosti, jih je strah priznati, da ob materinstvu občutijo tudi različna neprijetna čustva. K strahu pripomore tudi napačno razumevanje, da je materinstvo zgolj srečno obdobje, v kar nas prepričujejo družbena pričakovanja. Duševne stiske, med katerimi je vedno bolj pogosta tudi poporodna depresija nas opozarjajo, da ni vedno tako. Ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe trpi od 2.000 do 4.000 žensk po porodu. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009)

Poporodna depresija ali tesnobnost se pojavita od štiri do šest tednov po porodu, lahko pa tudi precej pozneje. Najpogosteje trajata od tri do šest mesecev. (vir: dr. Zalka Drglin, Zima v srcu, 2009) »Kako to, da imam tako lepega otroka, pa nič ne čutim do njega?«, »Ne skrbim dovolj dobro za otroka.«, »Nisem dobra mama.« in podobne misli navadno spremljajo poporodno depresijo. Vezane so na otroka ter na novo vlogo, v katero je postavljena ženska – vlogo matere. Stiske po porodu pa lahko doživljajo tudi očetje.

Pomoči, ki je na voljo obolelim, je več vrst, vendar se v praksi pokaže, da je pomoč težko dostopna in največkrat samoplačniška. Za kvalitetno reševanje duševnih stisk v predporodnem obdobju, ob samem porodu in v poporodnem obdobju, bi bilo potrebno vzpostaviti mrežo usposobljenih strokovnjakov po celi Sloveniji. Veliko pa lahko v preventivnem smislu napravimo tudi sami, ob pomoči kvalitetnih nevladnih organizacij in skupin za samopomoč.

»Če boste začutile, da se vam zdi, da imate kakšne stiske v materinstvu, vedite, da je to pravzaprav dobro, da ste žive in da imate priložnost, da spoznate svoja čustva v vsej paleti.« (mag. Radmila Pavlovič, Mama Zofa)

Avtor: Studio 12

Nevarne kemikalije v čipsu

Bodi Eko
-
0

Akrilamid je nevarna kemikalija, ki se nahaja v hrani kot je ocvrt krompirček, čips, kosmiči, krekerji in drobno pecivo. Akrilamid se tvori v hrani, ki vsebuje beljakovine in ogljikove hidrate, pri temperaturah nad 120° C. Kako proces poteka, za zdaj še ni jasno.pommes frites, pomfri, ocvrt krompirček

Doslej vedo samo to, da sta pomembna dejavnika temperatura in trajanje procesa priprave. Količina akrilamida se zelo hitro povečuje s časom pri cvrtju krompirjevih čipsov. Prav tako so ugotovili 10 do 20-kratno povečanje akrilamida pri cvrenju in precvrenju pomfrita. Pri temperaturah pod 120˚C se akrilamid ne tvori. Švedski znanstveniki, ki proučujejo prehrano so ugotovili, da vrečka pečenega krompirčka (Chips) vsebuje do 500 krat večjo koncentracijo akrilamida, od najvišje dovoljene, ki jo je določila WHO (Svetovna zdravstvena Organizacija); akrilamid se uporablja pri proizvodnji papirja. Švedi so odkrili da tudi pecivo in kruh vsebujejo alarmantne koncentracije akrilamida in drugih substanc, ki povzročajo nastanek rakastih obolenj.

Zakaj je akrilamid nevaren?

Akrilamid je genotoksičen (to pomeni, da škodljivo vpliva na gensko zasnovo) v somatskih in zarodnih celicah, zato lahko povzroča dedne poškodbe genov in kromosomov. Ugotovitve, da povzroča tumorje pri podganah in miših na različnih mestih, potrjujejo genotoksični način delovanja. Verjetno je rakotvoren tudi za človeka. Znano je tudi, da akrilamid poškoduje centralni živčni sistem. Potrebne pa so nadaljnje raziskave vpliva relativne količine akrilamida na periferni živčni sistem, na centralni živčni sistem in plodnost, pa tudi na endokrine žleze.

Testi na miših so dokazali, da koncentracija akrilamida povzroča nastanek tumorjev, našli pa so ga v hrani ogljikovih hidratov. BFSA – British Food Standard Agency pa ugotavlja vsaj 100 krat povišano koncentracijo akrilamida v pečenem krompirčku od dovoljene koncentracije. Nobena tovarna ne da informacij, koliko akrilamida je prisotnega v njihovih izdelkih.

ČipsKako se izogniti akrilamidu?

Informacije o vsebnosti akrilamida v hrani še zdaleč niso popolne. Čeprav nevarnost tveganja za raka, ki izhaja iz akrilamida v hrani, še ni količinsko določena, pa je priporočljivo, da se že zdaj poskušamo izogniti tveganju. Priporoča se predvsem:

  1. Da hrane ne pripravljamo predolgo ali na previsoki temperaturi. Pri tem je treba paziti, da meso in mesne izdelke kljub temu pripravljamo tako, da se uničijo patogeni mikroorganizmi.
  2. Dosedanje ugotovitve o akrilamidu potrjujejo splošna priporočila o zdravem prehranjevanju. Ljudje naj uživajo uravnoteženo in raznovrstno hrano, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja ter zmanjšajo uživanje ocvrte in mastne hrane.
  3. Uživajte le rahlo zapečeno hrano, močneje zapečenim živilom se raje odpovejte!
  4. Čim daljši je čas pečenja, več akrilamida je v hrani.
  5. Dodajanje vlage pri pečenju, na primer dolivanje vode, prav tako upočasni tvorba akrilamida.
  6. V pečici nastavite temperaturo na največ 190˚C, z vročim zrakom pečete pri 180˚C. bodite pozorni na čas pečenja in opecite živilo le toliko, da dobi zlato rumeno bare in nič več.

Verjetno vi, ki berete ta prispevek, uživate ob okusa čipsa, pečenega krompirja, krekerjev, a vedite, da je čips eden od najbolj strupenih predelanih hran, kar jih lahko jeste. Ali si resnično želite nekaj trenutkov užitka uničiti z rakom?

Vir: www.altermed.si
Avtor: Barbara Gradič Oset

1...1.0301.0311.032...1.148Stran 1.031 od 1.148