Ob besedi lovor najprej pomislimo na lovorjev list in njegovo uporabnost v kuhinji, kjer je nepogrešljiva začimba v različnih omakah in marinadah. Le redko kdaj pa ga umestimo v domačo zeliščno lekarno, s čimer mu delamo veliko krivico. Lovor je že od nekdaj zdravilna rastlina, ki jo lahko uporabimo za lajšanje različnih tegob.
Lovor je bil v zgodovini predstavljen kot sveto drevo, posvečeno Soncu, in verjeli so, da jih varuje pred strelami. Znani so reliefi starih kovancev s podobo Apolona, ki na glavi nosi lovorjev venec. Za Rimljane je bil lovorjev venec simbol časti, slave in miru, saj so ga nosili vojskovodje, pesniki in pisatelji.
Lovor kot simbol modrosti in zmage
Lovor (Laurus nobilis) je manjše drevo oziroma grm z usnjatimi, bleščeče temno zelenimi listi in izvira iz Male Azije, vzhodnega Sredozemlja, že stoletja pa ga gojijo po vsej Evropi in v velikem delu Amerike. Za stare Grke in Rimljane je bil lovor simbol modrosti, moči in slave, zato so z lovorjevimi venci kronali vladarje, zmagovite vojskovodje, pesnike in olimpijske zmagovalce. Lovor na glavi je sporočal, da so se v zgodovino zapisali za vse večne čase.
Lovorjevi listi
Stari zapiski govorijo, da lovor v sebi nosi energijo povezave z večnim. Posvečen je bil tudi bogu Apolonu, ki je bil bog pesništva, prerokovanja in zdravilstva. Pri Rimljanih je lovor veljal za simbol modrosti, notranjega miru in večne slave. Zato je tudi njegovo ime sestavljeno iz besed slava (laurus) in imenitnost (nobilis). Tako so tudi streho templja v Delfih, ki je posvečen bogu Apolonu, v celoti prekrili z lovorjevimi listi, svečenice pa so jih žvečile, da so se lažje povezale s samim bogom. Žvečenje lovorjevih listov je svečenice popeljalo v trans, saj lovorjevi listi v večjih količinah delujejo blago narkotično.
Antični zdravilci
Lovor so zelo cenili tudi antični zdravilci. Plinij ga je priporočal pri revmatičnih obolenjih in seveda za odganjanje mrčesa, Dioskorid ga je na veliko predpisoval svojim bolnikom s prebavnimi težavami, Galen pa je z njim zdravil hudo oslabele in bolnike z težavami jeter. Ljudje v antiki so verjeli, da lovor odganja prihod nalezljivih bolezni v hišo, zato so pred vhodnimi vrati hiše posadili lovor; ta navada se je ohranila do danes.
Lovor je lahko grm ali drevo, ki raste zelo dolgo, tudi do sto let. Na lovoru se v šopastih češuljah ali v kratkih latih razvijejo belkasti cvetovi, ki po oploditvi dozore v jajčaste črne jagode. Čas cvetenja je konec aprila. Poznamo več vrst lovorja, vendar jih je večina strupenih, le nekaj jih je užitnih in samo pravi lovor je dragocena začimba in tudi zdravilna. Pravi lovor lahko prepoznamo po plemeniti aromi, ki se sprosti, ko med prsti pomečkamo njegove liste.
Mlade liste pravega lovorja nabiramo, ko so docela razviti, in jih posušimo na zraku. Plodove pobiramo, ko so čisto zreli, če jih uporabljamo za začimbo, jih hitro in skrbno posušimo. Iz svežih plodov iztiskamo olje, ki ga predvsem uporabljamo v zdravilstvu. lovorjevo olje je zelena, zrnasta, mazivasta gmota, ki aromatično diši.
Lovor sicer najbolje uspeva v toplejših krajih, na zavetnem in sončnem rastišču pa preživi tudi v hladnejših podnebjih. Gojimo ga lahko celo v cvetličnem loncu ali koritu, kar ima še dodatno prednost, da ga lahko v hudem mrazu prestavimo v hišo. Ker je lovor zimzelen, ga lahko skozi celo leto uporabljamo v najrazličnejše namene.
Lovor je priljubljena sredozemska rastlina
Lovor je rastlina Sredozemlja, vednozelen grm z usnjatimi suličastimi listi in prijetnega vonja. Dvodomni zelenkasti cvetovi rumene barve, pri nas cvetijo spomladi od marca do maja. Plodovi so veliki kot gozdna jagoda, črni in vsebujejo eno samo seme. Liste nabiramo z mladih vej poleti, nato pa jih posušimo. Liste sušimo v tanki plasti, na zračnem in temnem prostoru, na prepihu brez sonca, in sicer tako dolgo, dokler niso lomljivo krhki. V steklenem kozarcu bodo tako posušeni lovorjevi listi ohranili vso svojo aromo in vonj najmanj leto dni. Dozorele plodove nabiramo v oktobru in novembru ter iz njih naredimo lovorjevo olje, ki se uporablja kot mazilo in kot dodatek kozmetičnim izdelkom.
Lovorjevi listi poleg čreslovin, lavrina in miristicina vsebujejo tudi do 3 % eteričnega olja, ki ga sestavlja predvsem (do 70 %) cineol. V plodu pa je 1 % eteričnega olja, okoli 30 % maščobnih kislin (oleinska, palmitinska in linolenska kislina).
Lovorjev list vsebuje koristne učinkovine
Vsak lovorjev list vsebuje eterična olja in grenčine. V plodovih je poleg eteričnih olj 30 % maščobnega rastlinskega olja, nekaj škroba in sladkorja. V iztisnjenem olju so eterično olje in gliceridi laurinske, palmitinske, oleinske in linolne kisline. Vsebujejo tudi miricilni alkohol. Vse navedene sestavine eteričnega olja tvorijo skupaj zelo prepoznavno in edinstveno aromo, ki je ne moremo zamenjati z nobeno drugo začimbo. Številne dobrodejne učinkovine eteričnega olja zelo dobro delujejo na naše telo – ga sproščajo.
Čreslovine spodbujajo prebavo in spodbujajo apetit. Sestavini eteričnega olja, linalol in cineol, podpirata delovanje presnove možganov in pomagata pri motnjah koncentracije. Sestavina cineol pa menda pomaga tudi pri preobremenjenosti. Menijo, da je tako lovor prava začimba za vse, ki imajo zahtevno intelektualno delo. Za lovorjevo olje tudi velja, da ga ne uporabljamo takoj, ampak je priporočljivo, da eno leto odleži, kar je pri olju prava redkost!
Lovor lahko gojimo doma
Lovor najbolje uspeva v toplejših krajih, v zavetju in sončnem rastišču pa preživi tudi v hladnejših podnebjih. Seveda pa ga lahko gojimo tudi doma v cvetličnem lončku in koritu in ga lahko v hudem mrazu prestavimo v hišo oz. rastlinjak. Ker pa je zimzelen, lahko liste obiramo skozi vse leto.
Lovor pomaga ljudem in živalim
Za učinkovine lovorja je značilno, da delujejo ogrevalno in v telo prinašajo veliko energije svetlobe. Na osnovi tega je v tradicionalni medicini uveljavljen pri številnih težavah, ki v osnovi izvirajo iz pomanjkanja svetlobe in toplote v telesu. Zato je njegova uporaba razširjena pri zdravljenju revmatizma, bolečinah v ušesih, spodbujevanju potenja, redčenju bronhialne sluzi, lajšanju vnetja grla, lajšanju izkašljevanja itd. Pri navedenih primerih je najbolj razširjena uporaba lovorjevega eteričnega olja, ki ga pridobivajo z destilacijo lovorjevih listov, nato ga pa redčijo z osnovnimi olji. Masaža s takim oljem naj bi pomagala pri odrevenelosti sklepov, pri akutnih revmatičnih napadih, ohromitvah.
Lovor ima potrjeno tudi protiglivično in antiseptično delovanje, priporočena je tudi uporaba pri raznih težavah s kožo. Dobro mazljivo lovorjevo olje je uporabno le zunanje. Pospešuje prekrvitev in razkužuje, mehča tvore in bule in se zelo dobro obnese za masažo. Zaradi svoje sestave ga uporabljajo tudi proti različnim kožnim izpuščajem, proti bolečinam v mišicah, pri nategnjenih mišicah in zvinih. Še pogosteje pa uporabljajo lovorjevo olje v veterini. Mazilo proti zatrditvi in vnetju kravjega vimena je čisto lovorjevo olje. V vnete in zatrdele predele vimena ga vtiramo čisto rahlo. Tudi izvini, izpahi in pretegnjene mišice pri živalih se hitreje pozdravijo, če jih natiramo z lovorjevim oljem.
Delovanje in uporaba lovorja
Kot antiseptik blagodejno deluje pri glivičnih okužbah in tudi pri vnetjih v ustih in ustnih razjedah. Hkrati pa se uporablja kot antiparazitik. Že dolgo časa velja, da lovor blagodejno deluje pri lajšanju prebavnih motenj, črevesnih krčev in napenjanja. Pri slabostih in krčih v prebavnem traktu ter za umirjanje pospešenega bitja srca pijemo blag čajni poparek iz lovorjevih listov. Kopel iz lovorjevih listov pa pozitivno vpliva pri težavah z revmatizmom in revmatičnih bolečinah.
Tinkturo iz plodov ali zdrobljenih listov lahko uporabimo tudi za masiranje obolelih mest, pri revmatizmu, hemoroidih, zvinih, izpahih in modricah. Hkrati pa lahko za lajšanje tovrstnih težav uporabljamo tudi lovorjevo olje, ki ga na boleče mesto nanesemo 2- do 3-krat dnevno. Tinktura iz lovorjevih listov spodbuja delovanje limfe.
Lovor je uporaben tudi v (tradicionalni) kozmetiki. Posušeni in mleti lovorjevi listi in plodovi, pomešani z medom naj bi odpravili starostne pege. Njegovo eterično olje se uporablja v številnih kozmetičnih izdelkih, parfumih, detergentih.
Recepti za pripravke iz lovorja
Za vas smo kot vedno pripravili tudi nekaj odličnih in uporabnih receptov za zdravilne pripravke iz lovorja.
Olje iz lovorja za lajšanje revmatičnih bolečin
Sestavine:
- 20 g zdrobljenih lovorjevih listov,
- 1 dcl oljčnega olja.
Postopek:
Zdrobljene liste prelijemo z oljem in pustimo stati v steklenem kozarcu
približno teden dni. Olje vsak dan pretresemo. Po enem tednu dobljeno olje
uporabimo za masažo bolečih delov pri revmatičnih obolenjih.
Recept za blaženje revmatičnih bolezni
Sestavine:
- 10 g posušenih listov lovorja,
- 5 g posušenega kraškega šetraja,
- 5 g zmletih lovorjevih jagod,
- 2 l vode.
Postopek:
Vse to prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 20–25 minut, pijemo po požirkih 2–3 skodelice dnevno.
Zeliščna kopel za utrujene, boleče noge:
Sestavine:
- 50 g lovorjevih listov,
- 20 g orehovih listov,
- 20 g timijana,
- 20 g bršljanovih listov,
- 2 l vode,
- 2 žlici soli,
- 1 žlica sode bikarbone.
Postopek:
Timijan, lovorjeve, orehove in bršljanove liste v loncu prelijemo z vodo in pustimo vreti 45 minut. Potem počakamo, da se tekočina ohladi na sobno temperaturo. Nato dodamo še sol in sodo bikarbono. V raztopini 10–15 min namakamo noge.
Poparek za umiritev želodčnih težav in prebavnih motenj
Sestavine:
- 5–10 g posušenih listov,
- 1 l vode.
Postopek:
5–10 g posušenih listov prelijemo z 1 l vrele vode, pustimo stati 10 minut in precedimo. Popijemo 2–3 skodelice na dan.
Lovor v kozmetiki
Eterično olje lovorja lahko uporabimo kot dodatek in dišavo za različne kreme in mazila. Olje uporabljamo za masažo telesa, ker pospeši prekrvavitev, pomaga pri regeneraciji telesa, bistri misli in učinkuje proti depresiji. Spodaj opisani pripravek pa pomaga tudi pri svetlenju hiperpigmentacije (temni madeži, neenakomeren ten kože) na koži, ki se pojavijo zlasti po 40. letu starosti (obrazu, rokah in drugih predelih, ki so izpostavljeni soncu). Največkrat hiperpigmentacijo povezujemo s starostnimi pegami.
Lovorjevo olje za masažo telesa
Lovorovo olje naredimo tako, da namočimo liste v nosilno olje (mandljevo, jojobino ali olje grozdnih pečk). Namakamo od 4–6 tednov, nato precedimo. Lahko pa damo v olje nekaj kapljic lovorovega eteričnega olja.
Odpravljanje starostnih peg:
Sestavine:
- 1 čajna žlička zmletih posušenih
lovorjevih listov, - 1 čajna žlička zmletih posušenih jagod,
- 1 čajna žlička medu.
Postopek: Sestavine zmešamo v terilniku in mešanico nanašamo na starostne pege, ki naj bi sčasoma izginile.
Previdnost pri uporabi
Previdni moramo biti pri nosečnicah, saj zanje zaradi metil evgenola v listih ni priporočljiva uporaba lovorja. Eterično olje ni primerno za uživanje. Prav tako pa moramo biti pazljivi tudi pri zunanji uporabi lovorjevega pripravka, saj ta lahko povzroči preobčutljivostne reakcije. Tudi pri nabiranju lovorja moramo bit pazljivi – od drugih lovorikovcev, ki so strupeni, ga z lahkoto ločimo ravno po aromatičnem vonju. Kot zanimivost naj omenim, da so najlepši lovorjevi gozdiči na svetu v okolici Lovrana na Hrvaškem, ki je po njem tudi dobil ime.
Stranski učinki lovorja
Zunanja uporaba lovorjevega olja in uporaba listov ter plodov kot začimb lahko izzoveta alergijo. Zaradi abortivnih lastnosti lovorjevih plodov ter možnih narkotičnih lastnosti listov ni priporočljiva uporaba lovorja v nosečnosti. Sicer pa velja zmerna uporaba, uporaba kot začimbe!
Preberite tudi: Smilj – balzam za občutljivo kožo in začimba