Jemo klonirane banane

Trgovske korporacije so že od daljnega leta 1950 navajale kupce na enak izgled in okus banan, zato nihče verjetno niti pomisli, od kje pridejo in da obstajajo še drugačne sorte banan.

Banane
Obstaja kar nekaj sort banan.

Tako kot imajo jabolka, hruške, pomaranče obilico sort, jih imajo tudi? Zakaj so torej vse enake na policah trgovin? Takoj ko slišite besedo banana pomislite na podolgovat rumen sadež z lupino in mehko okusno sredico, katere okus je več ali manj vedno enak, zavisi le od zrelosti sadeža.

Bananovec, banane
Nekatere vste so manjše ...

Obstaja pa več sort banan, vendar so nas nekako navadili na sorto banan imenovano ‘Cavendish’, ki izvira iz Kitajske in Vietnama. Pred letom 1950 so masovno začeli gojiti sorto, imenovano ‘Gros Michel banana’, ki pa jo je napadla Panamska bolezen v tako velikem številu, da je ni bilo več mogoče prodajati nikjer po svetu, zato so takrat vzgojili novo sorto Cavendish. Pri tem se je pokazala slaba obstojnost monokulture, saj morajo, če hočejo ohraniti lastnosti teh banan, preprečiti njihovo naravno razmnoževanje.

Banana
... nekatere pa večej (ta je iz sorte Musa).

To pomeni, da morajo imeti vse rastline enak genski zapis kot prva, ki so jo ustvarili. Problem pa je nastal, ker je sedaj tudi to sorto banan začela napadati enaka bolezen ki je uničila tudi svojo predhodnico. Bolezen povzroča gliva Fusarium oxysporum, ki napade korenine rastline in je odporna proti fungicidom in tudi ostalim kemičnim sredstvom.

Panamska bolezen banan
Panamska bolezen uniči cele nasade banan.

Pridelovalci se trudijo zatreti bolezen, obenem pa poskušajo ustvariti novo sorto, ki bi bila proti tej bolezni imuna, vendar tudi tukaj nastaja problem, saj so, kot že omenjeno, banane brez semen, ker so jim zatrli naravno pot razmnoževanja, da imajo vedno enak genski zapis.

Semena banane
Naravno imajo banane semena, ki so jih v sortah, ki se prodajajo v trgovini umetno zatrli.

Poleg tega se nam poraja vprašanje, ali mogoče s tem, ko zatirajo bolezen in še bolj škropijo sadje, tudi mi skupaj z zaužitimi sadeži dobimo še večje količine kemikalij v telo?

Naravna zaščita lesa: Kakšne možnosti obstajajo?

Les je proizvod narave, torej naravni material, ki se že več tisočletij intenzivno uporablja za gradnjo objektov, za njegovo dolgo obstojnost pa je potrebna dobra zaščita lesa.

Prvotno je bila njegova uporaba povezana predvsem z njegovo dostopnostjo. To je bila tudi delno posledica slabe izbire ostalih umetnih materialov za gradnjo. Danes je les v gradnji, kljub ostalim priročnim in cenovno ugodnim materialom, še vedno cenjen zlasti zaradi njegovih pozitivnih lastnosti na objekt in samo bivanje v njem. Je namreč eden izmed najbolj zdravih gradbenih materialov. Ima kar nekaj pozitivnih lastnosti: zmožnost dihanja, uravnavanje vlage, čiščenje zraka, dobra izolativnost, … Te mu dajejo dragocenost.

Naravna zaščita za lesStarodavni gradbeni material, ki potrebuje zaščito za daljšo obstojnost

Ena glavnih lastnosti, ki jih vsebuje les in je boljši od opeke pa je tudi ta, da je gradnja hitrejša in suha, kar pomeni, da ni potrebno čakati, da se deli objekta sušijo. Les predstavlja ogrodje vsakega zdravega doma. Ravno zaradi tega svojega deleža, ki ga prispeva k ohranjanju zdravega okolja in svoje sposobnosti obnavljanja, pa  je med gradbenimi materiali tudi nesporno najbolj ekološki. Skupaj z ostalimi naravnimi materiali pa se povezuje v neko celoto, katera ščiti, ohranja in neguje vaše zdravje Ker je les organski material je zelo izpostavljen tudi lesnim škodljivcem, med katerimi mu najbolj škodujejo glive in razni insekti. Vendar pa je potrebno vedeti, da se ti organizmi pojavljajo samo tam, kjer so ustvarjeni za njih primerni pogoji. Zato je zelo pomembno, da les pravočasno ustrezno zaščitimo. Ker vemo, da umetne kemikalije ne pomenijo nič kaj dobrega za naše zdravje, prisegamo in priporočamo naravno zaščito lesa.

Zaščita lesa z naravnimi pripravki

Kvalitetna in predvsem dolgotrajna zaščita lesa je pomemben faktor, dosežemo pa jo s pravilno izbiro, sušenjem, sečnjo in vgradnjo lesa. Po besedah lesarjev, lahko  veliko naredimo že samo s pravilno izvedbo začetnih korakov, za bolj izpostavljeno in manj odporno vrsto pa nato uporabimo še dodatno, globinsko zaščito. Popolnoma neškodljivega kemičnega pripravka za samo zaščito lesa ni, saj vse vsebujejo za človeka bolj ali manj strupene snovi. Zato je priporočljivo, da se kemična zaščita lesa uporabi šele v primeru, ko ni več nobene druge možnosti. Sicer pa lahko sami pripomoremo in že na predhodno zagotovimo, da so pravilno izvedeni vsi koraki, od izbire do vgradnje lesa – na ta način bomo dosegli  zelo kakovostno naravno in konstrukcijsko zaščito lesa. Na obstojnost lesa vpliva tudi dejstvo, kako les uporabimo. Veliko se lahko naučimo iz same konstrukcije starih lesenih zgradb ali kozolcev. Tam lahko vidimo, da je les odmaknjen od tal, na kamnitih podstavkih, streha ima veliki napušč, kar omogoča odvodnjavanje in preprečuje zastajanje vode.

Zaščita lesa z naravnimi pripravki

Kako so les zaščitili naši predniki?

Že naši predniki so iskali načine kako les ohraniti čim dlje in kako ga naravno zaščititi pred zunanjimi dejavniki in škodljivci. Pri tem so razvili obsežno znanje. Vse se prične že v samem gozdu, ko je potrebno izbrati ustrezno lesno vrsto za določen namen. Poleg globinske zaščite s kemikalijami, kateri se resnično skušajte izogniti in naj bo vaš izhod v sili, se da les preizkušeno tudi naravno zaščititi. Nekaj primerov naravne zaščite za les:

  • Stari Egipčani so za zaščito lesa uporabljali različne anorganske soli. Ta postopek je bil še do pred kratkim aktualen tudi v nekaterih evropskih državah.
  • V Skandinaviji za zaščito lesenih kolib uporabljajo zemeljsko smolo.
  • Namakanje lesa v morski vodi. Gre za naravno zaščito lesa pred glivami in insekti, vendar le – ta ne zagotavlja dolgotrajne zaščite, ker se kuhinjska sol ne vtre v les in se hitro izpere. Kljub temu ta postopek naravne zaščite lesa še vedno uporabljajo prebivalci Istre in Dalmacije. Takoj ko razžagajo lesen hlod, deske za dober teden dni namočijo v morsko vodo – s tem zmanjšajo možnosti za okužbo lesa med samim sušenjem.
  • Premazovanje lesa z apnom preprečuje okužbe lesa in njegovo trohnenje.
  • Obžiganje lesa je star postopek naravne zaščite lesa. Vinogradniki še danes na tak način obdelajo oporne kole. Spodnji del kola, ki je v stiku z zemljo obžgejo pri čemer pride do rahle suhe destilacije lesa, obžgani les pa se prepoji s katranom ter ostalimi razgradnimi snovmi.
  • Okolju prijazna je tudi uporaba firneža ali lanenega olja. Firnež preprečuje trohnenje, saj lesu omogoči vodoodpornost.
  • Zelo koristna so tudi eterična olja, ki se ne izpirajo iz lesa, so pa zato občutno predraga za privatno uporabo.

Nekaj primerov zaščite lesa, ki je prej škodljiva, kakor koristna:

  • V Sloveniji nekateri še danes uporabljajo metodo Aleksandra Velikega. Les zaščitijo tako, da ga premažejo z odpadnimi motornimi olji, kar pa žal povzroči več škode kot koristi. Zakaj? Zato, ker se odpadno olje iz lesa izpere in odteče v zemljo ter onesnaži podtalnico. Tudi bistvenega učinka na trajnost lesa nima ta zaščita.
  • Premazovanje lesa z olji – olivno olje izboljša vodoodpornost lesa, vendar pa je pomankljivost te zaščite to, da hkrati olje v les vnaša hranila, ki pospešijo razvoj določenih vrst gliv.
  • Premazovanje lesa z bakrovimi spojinami – najprej so s tem pričeli rudarji, ki so z bakrovimi spojinami zaščitili podzemne tramove.

Zaščita lesa z naravnimi proizvodi

Pri sami zaščiti lesa z naravnimi proizvodi moramo biti vsekakor zelo previdni. Še vedno velja za najboljšo naravno zaščito lesa taka konstrukcijska rešitev, ki bo lesu zagotavljala suhe pogoje. Kajti zračno suh les je popolnoma varen pred okužbami z glivami in insekti. Sicer je bolj izjema kot pravilo, a dobro je vedeti tudi to, da utegnejo biti nekatere naravne snovi ob nepravilni uporabi tudi včasih bolj škodljive kakor sintetični izdelki.

Vse bolj se okoljevarstva zavedajo tudi izdelovalci barv, smol in ostalih zaščitnih sredstev, zato tudi oni usmerjajo nekaj svojih programov v okolju prijaznejše barve za les in k manj ali neškodljivim zaščitnim premazom. Kaj se trenutno da dobiti na trgu se je najbolje pozanimati v kateri od specializiranih trgovin, kjer je včasih treba biti tudi malo ‘siten’, da vam bo prodajalec predstavil alternative klasičnih premazov in zaščit.

Ampak poudarjamo, to je zgolj izjema in ne pravilo. Zato je tu bolj poudarek na tem, da se o vseh proizvodih, ki jih nameravate uporabiti predhodno dobro pozanimate in tudi naučite vse podrobnosti o postopku. Najbolje bo, če stvar zaupate nekomu, ki je strokovnjak na tem področju, da bo vse tako kot treba. Les je material, ki v celotnem ciklusu svojega življenja ne ohranja samo naravo, ampak tudi zdravje ljudi. Zato, če želite izkoristite vse prednosti, ki jih les nudi, v svoj prid, zaupajte osebam, ki so strokovnjaki na tem področju. Naj bo vaše bivanje kakovostno in v sožitju z naravo!

Lipa in lipovec: Priljubljeni domači pripravki za zdravje

Lipa skoraj nikoli ne manjka v čaju, ki ga dobimo ob prehladu. Pripravki iz lipe so priljubljeno domače pomagalo pri prehladnih obolenjih, kašlju, za pospeševanje potenja pri povišani telesni temperaturi in za povečanje odpornosti. Uporabljajo jih še za pomirjanje, odvajanje vode pri obolenjih ledvic in mehurja ter kot blago sredstvo, ki blaži krče.

2 vrsti – lipa in lipovec

V Sloveniji uspevata dve vrsti lipe – lipa in lipovec. Med seboj se kar nekoliko razlikujeta, a sta podobno zdravilni. Obe vrsti najdemo v listnatih gozdovih in kultivirano ob cestah, cerkvah in kmetijah.

Razlika ni v spolu

Lipovo drevo zraste 20 do 40 metrov visoko in ima gladko sivo lubje, ki z leti razpoka. Srčasti listi so nesomerni in nazobčani, lipa ima precej večje kot lipovec. Med seboj se ločita še po številu cvetov v socvetju, po dlakavosti listov in po času cvetenja.

lipa cvet
Lipovec ali malolistna lipa cveti junija in julija.
  • Lipovec ali malolistna lipa (Tilia cordata) cveti junija in julija, žilni koti na spodnji strani listov so rumenkasto dlakavi in v socvetju je po tri do deset cvetov.
  • Navadna ali velikolistna lipa (Tilia platyphyllos) cveti bolj zgodaj, žilni koti so belodlakavi, v socvetju ima dva do pet cvetov.

Sladko dišeči svetlo rumeni cvetovi v pakobulih imajo dolge, zelenkastorumene ovršne liste, ki so združeni s cvetnimi peclji.

Cvetje vabi

Uporabni deli lipe in lipovca v zdravilne namene so njuni cvetovi, ovršni listi in beljava (notranja plast lubja in les tik pod njim). Listov danes ne uporabljamo več.

Nabiramo komaj odprte cvetove skupaj z ovršnimi listi divje rastočih in gojenih dreves ter jih razprostrte v tanki plasti sušimo v senci. Drogo vsaj vsako drugo leto obnavljamo. Stara droga namreč postane rdečkasta in je brez vrednosti. Beljavo lupimo z divje rastočih dreves in sušimo v dobro prezračenih lopah.

Cvetove uporabljamo za poparke, les pa zdrobijo v prašek ali uporabljajo za izvlečke. Cvetovi vsebujejo fenolne kisline, protoantocianidine, čreslovine, flavonoide, sluzi in malo eteričnega olja, ki ima pomirjujoč učinek. Les vsebuje tudi fenolne snovi in floroglucinol.

Lipa
Navadna ali velikolistna lipa cveti bolj zgodaj, v socvetju ima dva do pet cvetov.

(Ne)raziskano izročilo

Lipi pripisujejo številne zdravilne učinke. Uporabna naj bi bila:

  • ob prehladnih obolenjih. Močno vroč poparek po ljudskem izročilu spodbuja potenje (deluje diaforetično) in izboljšuje odpornost proti prehladu, katarjem zgornjih dihal in gripi. Ker za močno znojenje nobena od sestavin nima dovolj potrjenih učinkov, nekateri avtorji pripisujejo učinek predvsem toplemu napitku. Eterično olje, ki prispeva vonj, in flavonoidi s privlačno barvo pa naj bi olajšali pitje večje količine tekočine. Vendar je nekaj raziskav vendarle potrdilo tudi uspehe lipe pri gripoznih obolenjih otrok in pri preprečevanju nahoda in gripe. Sluzi blažijo vzdražene sluznice pri vnetjih grla.
  • kot pomirjevalo. Pripravke iz lipovih cvetov nekateri priporočajo še pri manjših motnjah spanja in živčnih obolenjih. Neka portugalska raziskava je potrdila njihove pomirjevalne učinke (in sicer pri križancu med lipo in lipovcem).
  • proti krčem. Že malce starejša raziskava je potrdila, da lipovi cvetovi umirjajo in blažijo krče. Ta učinek pripisujejo vsebnosti fenolnih snovi in floroglicinola. Gladke mišice naj bi sproščal tudi lipov les.
  • za žile. Ker naj bi širili žile, jih nekateri priporočajo še ob visokem krvnem tlaku, za odpravljanje maščobnih oblog v krvnih žilah in za lajšanje migren.
  • za blaženje vnetja. Protoantocianidini in čreslovine delujejo kot adstringens, torej zmanjšujejo občutljivosti in blažijo vnetne procese na površini kože in sluznic.
  • ob prebavnih težavah. Uživanje pripravkov iz beljave naj bi pomagalo pri žolčnih kamnih, napenjanju in prebavnih težavah.
Lipov čaj
Uporabni deli lipe in lipovca v zdravilne namene so cvetovi, ovršni listi in notranja plast lubja in les tik pod njim (beljava).

Uporaba lipe

POPAREK pripravimo tako, da pet gramov posušenih cvetov stresemo v liter vrele vode. Namakamo pet minut, nato precedimo. Za kuro s potenjem pijemo zelo vročega, lahko tudi sladkanega z medom. Za preprečevanje prehlada in povečanje odpornosti pijemo manj vročega. Proti manjšim motnjam spanja spijemo skodelico pred spanjem.

PREVRETEK. Ponekod je v navadi dvakrat prekuhan čaj, ki ima lepo rdečo barvo. Pri takšni pripravi je v čaju več čreslovin. Tako kot druge čaje s čreslovinami ga uporabljamo pri obolenjih želodca in črevesja.

Še opozorilo: nikoli ne smemo presegati priporočenih odmerkov, saj preveliki odmerki lahko vplivajo na delovanje srca. Lipove pripravke odsvetujejo bolnikom s srčnimi motnjami. Med nosečnostjo ali dojenjem se lipovim pripravkom izogibajte.

TINKTURO na osnovi beljave (1 : 5 v 25- odstotnem alkoholu) jemljemo proti prebavnim težavam, nastalim zaradi jeter, žolčnim kamnom in boleči napihnjenosti. Vzamemo je pet mililitrov z vodo trikrat na dan pred obroki.

RAZTOPINO (pripravljajo jo iz razredčene tinkture na osnovi iz lipovih cvetov) lahko uporabljamo zunanje na razpokani koži in ob žuželčjih pikih. Na prizadeti predel jo nanesemo večkrat na dan. Pripravljajo jo tudi z borovo kislino.

KAPSULE s praškom beljave v ta namen uživamo tako, da vzamemo po eno kapsulo z veliko vode opoldne in zvečer.

Iz lubja lipe ali lipovca se pripravlja oglje, ki pospešuje izločanje žolča, uporablja pa se tudi za razstrupljanje in odvajanje. Oglje iz lipovega lubja je zmožno nase vezati 50 do 90 – kratno količino drugih snovi kot je njegova prostornina, zato se priporoča pri akutnih zastrupitvah, bruhanju, zaprtju, proti driski ter ostalih želodčnih in črevesnih težavah. Nujna pa je takojšnja odstranitev oglja iz črevesja, kar dosežemo z blagimi odvajali.

Lipovo oglje lahko uporabljamo pri zdravljenju domačih živali v primeru zaprtja, driske, napenjanja in zastrupitev ter za zdravljenje ognojenih ran.

Recikliranje odpadkov letos tudi na DM teku

Ločevanje odpadkov bo letos potekalo tudi na 6. dm teku za ženske!

DM tek za ženskeV družbi Interseroh se zavedajp pomena obveščanja in ozaveščanja o ravnanju z odpadki in odpadnimi produkti, zato načrtujejo in izvajajo številne aktivnosti v okviru posameznih shem ravnanja z odpadnimi produkti. Letos bo ločevanje odpadkov potekalo tudi na že tradicionalnem 6. dm teku za ženske, ki bo potekal v soboto, 4. junija, med 9. in 15. uro v Parku Tivoli.

Cilj je udeleženke teka ter spremljevalce in obiskovalce opozoriti na pomen ločevanja odpadkov ter na prireditvi ločeno zbrati čim več odpadkov. V ta namen bodo skupaj s partnerjem, Snaga d.o.o., postavili 100 zabojnikov za ločeno oddajanje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov ter poskrbeli za stiskanje in odvoz ločeno zbranih frakcij. K ločevanju bodo udeleženke teka ter njihove spremljevalce pozivali z zastavami in plakati »Vrni embalažo v reciklažo«, pri pravilnem ločevanju pa jim bodo pomagali tudi njihovi sodelavci v modrih majicah z napisom »Vrni embalažo v reciklažo«.

Poskrbimo za vrtno orodje

Po dolgem času smo ponovno začeli uporabljati vrtno orodje. Dobro vzdrževano vrtno orodje in pripomočki podaljša njihovo življenjsko dobo, pa tudi nadležna rja se ne bo pojavila. Če ne vzdržujemo vrtnega orodja moramo hitreje kupovati novega, kar je slabo tako za našo denarnico kot tudi za okolje, saj odslužena orodja in pripomočki pristanejo na smetišču. Z vrtnim orodjem lahko tudi prenašamo povzročitelje bolezni in škodljivce.

Vrtno orodjePo vsaki uporabi zemljo z orodja obrišemo z vrečevino ali speremo z vodo. Če nimamo vrečevine bo tudi časopisni papir dobro opravil svojo nalogo. S trdo krtačo iz žime med spiranjem skrtačimo umazanijo in nato obrišemo. Če nimamo krtače pri roki, nam bo za večje kose blata prišla prav tudi lesena palica, ki jo z lahkoto najdemo kje na vrtu.

Lesene dele, največkrat ročaje vrtnega orodja očistimo s finim brusnim papirjem in namažemo z lanenim oljem. Kovinske dele orodja, kot so lopate, grablje, škarje za obrezovanjem, lopatice, motike,… obrišemo s cunjo, ki smo jo namočili v jabolčni kis, tako bomo razkužili orodje, brez uporabe agresivnih sredstev. Kovinske dele moramo občasno zaščititi tudi pred rjavenjem. To storimo tako, da dele namažemo z oljem. Za manjše pripomočke pa lahko pripravimo večje vedro, ki ga napolnimo s peskom. Pesku dodamo olje, da se navlaži. Ko bomo pripomočke očistili in razkužili jih kar potisnimo v pesek do naslednje uporabe. Če pa so nekateri deli že zarjaveli jih očistimo s prerezano čebulo, katero smo posuli s sladkorjem v prahu. Ko rjo očistimo, orodje zaščitimo z oljem.

Čiščenje in priprava vrtnega orodja naj nam postane del rutine

Vrtnega orodja in pripomočke je potrebno shranjevati na suhem, v lopi ali pod streho, torej tako, da niso izpostavljeni vremenskim razmeram, še posebej ne padavinam. Zaradi vlage oziroma padavin se les, ki je lahko del orodja, razteza in ob suhem vremenu ponovno krči. Če se nam to večkrat ponavlja se bomo kaj hitro poslovili od trdnega ročaja. Za kovinske dele pa je vlaga ali padavine glavni povzročitelj rje. Zavarovati pa moramo tudi rezila, manjših ročnih žag, škarje, morda sekire,… Vsa rezila obrnemo navzdol in po čiščenju nadenemo ščitnike ali pa jih shranimo na visokem in skritem mestu.  Rezila na vrtnih škarjah kot tudi druga rezila, ki jih morda uporabljamo, moramo občasno tudi nabrusiti z brusilnim kamnom. Če sami tega ne znamo pripomočke raje odnesemo nekomu, ki to obvlada. Rezilo, ki ne naredi lepega gladkega reza, naredi več škode kot koristi, saj po nepotrebnem rastlino bolj poškodujemo kot je to potrebno in naredi večjo rano, ko jo bi sicer. Večja rana pa pomeni večji vstopni prostor za vdor povzročiteljev bolezni in škodljivce.

Poleg orodja, kot so lopate, grablje in podobno ne pozabimo na čiščenje gumijastih škornjev oziroma obuvala ter rokavic in zaščitne obleke, če jo uporabljamo. Z obuvali in rokavicami največkrat prenesemo škodljivce in povzročitelje bolezni. Obuvalo, rokavice in obleko je potrebno po opravilih ravno tako redno očistiti oziroma oprati.

Damjana Benec, univ.dipl. inž.agr.

Preventivna omejitev uvoza zelenjave?

V Stranki mladih zeleni Evrope predlagajo prebivalcem, naj zaradi varnosti svojega zdravja, raje kot uvoženo, izbirajo zelenjavo slovenskih pridelovalcev.

KumarePoleg tega pozivajo Vlado RS, da naj, v izogib možnih okužb s smrtonosno bakterijo Ehec, sprejme ustrezne ukrepe za zaščito slovenskega prebivalstva in omeji uvoz ter prodajo sveže zelenjave neslovenskega porekla na domačih policah, s čimer bi lahko v veliki meri preprečili možnost okužb s smrtonosno bakterijo. Začasna omejitev uvoza sveže zelenjave iz držav EU je lahko učinkovit ukrep, ki bo preprečil nadaljnje širjenje okužb in hkrati pozitivno vplival na slovenske pridelovalce zelenjave. V prid tej odločitvi govori tudi nedavna študija Zveze potrošnikov Slovenije o izredno slabi kakovosti uvožene ‘sveže’ zelenjave in sadja, na policah mnogih velikih trgovcev v Sloveniji.

Trend širjenja okužb po evropskih državah je naraščajoč, saj so do današnjega dne zaznali okužbe že v devetih državah znotraj šengenskega območja, zato pri SMS – ZELENI menijo, da so nujni ukrepi, na državni ravni, za zaščito vseh državljanov in preprečitev potencialne pandemije.

Predsednik stranke mag. Darko Krajnc tudi komentira:”Ob novem škandalu, ki si ga je zopet dovolila globalna prehrambena industrija in za katere bo neposreden vzrok ponovno nekje med neizmerno pogoltnostjo kapitala za dobičkom in skrajno neodgovornim intenzivnim kmetovanjem, želimo v SMS – ZELENI opozoriti tudi na izredno zaskrbljujoče dejstvo, da smo v samostojni Sloveniji zmanjšali samopreskrbo s kmetijskimi pridelki slovenskega porekla na manj kot 40%, ob tem pa veliko rodovitnih površin, namesto za oskrbo ljudi s hrano, namenjamo za silažo živine in še bolj absurdno za oskrbovanje subvencioniranega delovanja bioplinarn. To se mora spremeniti, potrebujemo strategijo samooskrbe s hrano!”.

Otroci so zbirali pločevinke

Osnovne šole in vrtec iz kar 8 slovenskih regij zbrali več kot dve toni odpadnih pločevink in skoraj pol tone odpadnih baterij Na OŠ Sostro je včeraj popoldne družba Interseroh razglasilo rezultate 4. medšolskega tekmovanja v zbiranju odpadnih pločevink v okviru projekta „Podari pločevinko“. Letos je sodelovalo 21 šol iz kar 8 od 12 slovenskih regij: Gorenjske, Osrednjeslovenske, Savinjske, Goriške, Koroške, Pomurske, Podravske regija ter Jugovzhodne Slovenija.

Podari pločevinkoMed 1. novembrom 2010 in 30. aprilom 2011 so skupaj zbrali skoraj 2.500 kg odpadnih pločevink. Letošnja novost tekmovanja je bila akcija zbirali odpadnih baterij. Skupaj so jih zbrali skoraj pol tone. Pri zbiranju pločevink so bili najbolj uspešni učenci iz PŠ Podblica, PŠ Ovsiše in OŠ Sostro, pri zbiranju baterij pa Kranjski vrtci Najdihojca, Osnovna šola Žiri in Osnovna šola Sveti Jurij Ocenjevalna komisija je zmagovalce izbrala glede na zbrano količino odpadnih pločevink ter izvirnost pri komuniciranju in vključevanju okolice v projekt, kar je pomemben dejavnik pri spodbujanju okoljske ozaveščenosti tako med mladimi kot tudi širšo javnostjo.

Glede na kriterije in določila v razpisni dokumentaciji so bile najbolj uspešne:

  1. OŠ Stražišče Kranj – POŠ Podblica, ki je prejela vrednostni bon za 600 EUR
  2. OŠ Staneta Žagarja – POŠ Ovsiše, ki je prejela 300 EUR
  3. OŠ Stražišče Kranj – OŠ Sostro, ki je prejela 150 EUR

Posebno nagrado v višini 100 EUR za najizvirnejšo vključitev okolice v projekt je prejela OŠ Sostro, ki je komisijo navdušila z izjemnimi likovnimi izdelki na temo zbiranja odpadnih pločevink in drugih okoljskih projektov, ki jih na šoli izvajajo in s tem spodbujajo tudi sokrajane k pravilnemu ravnanju z odpadki in s tem k večji okoljski odgovornosti. Simbolične, okolju prijazne nagrade, so prejeli tudi vsi učenci iz osmih najboljših izobraževalnih ustanov, med katerimi je bil, poleg osnovnih šol, tudi en vrtec. To so bili Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid Podružnica Smast, Osnovna šola Stražišče Kranj PŠ Besnica, OŠ prof. Dr. Josipa Plemlja Bled PŠ Bohinjska Bela, Kranjski vrtci Najdihojca ter OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu.

Letos pa družba Interseroh ni nagradilo le najbolj pridnih pri zbiranju pločevink, pač pa tudi šole oziroma vrtec, ki so zbrali največ odpadnih baterij. Prvi trije so dobili nagrado, ki pomembno prispeva, k zmanjševanju končnega volumna odpadkov – stiskalnico za odpadne pločevinke in plastenke. To so bili Kranjski vrtci Najdihojca, Osnovna šola Žiri in Osnovna šola Sveti Jurij. »Podari pločevinko« je ekološko-humanitarni projekt, v katerem podjetja, izobraževalne ustanove, neprofitne ter druge organizacije in društva v posebnih zabojnikih zbirajo izpraznjene pločevinke pijač in napitkov. Za odvoz in nadaljnjo predelavo pločevink skrbi organizator projekta družba Interseroh, ki od skupne letno zbrane količine pločevink del sredstev enakomerno porazdeli med tri organizacije: Sonček, zvezo društev za cerebralno paralizo, Projektno učenje mlajših odraslih (PUM), javno veljavni program neformalnega izobraževanja, in Kralje ulice, društvu za pomoč in samopomoč brezdomcem.

Osnovne šole in vrtci zbirajo pločevinke večinoma zase, kar pomeni, da lahko pridobljena finančna sredstva porabijo za lastne potrebe. V družbi Interseroh smo ob koncu četrtega medšolskega tekmovanja v zbiranju pločevink zelo zadovoljni nad izvedenim projektom, saj so dosegli lansko leto zastavljen cilj – ekološko – humanitarno akcijo razširiti v večino slovenskih regij. Prepričani smo, da lahko z novim šolskim letom ter z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v treh letih samostojnega vodenja projekta, projekt razširimo tudi na preostale 4 slovenske regije in s tem še uspešneje poskrbimo za kvalitetno okoljsko zavest najmlajših generacij.

Nad molje s sivko, poprovo meto in evkaliptom

Skoraj v vsakem stanovanju moramo oblačila, ki jih trenutno ali za dlje časa ne uporabljamo zaščititi pred nepovabljenimi gosti, molji. Molji nam lahko naredijo precej škode, če se naselijo v omarah z oblekami. Na tržišču je mogoče dobiti kar nekaj vrst sredstev, ki odganjajo ali uničujejo molj. Veliko jih ima kot osnovno ali pomožno sestavino sivko. Kako si pomagamo doma, brez kupovanja dragih pripravkov proti moljem? Molje odganja vonj sivke, evkalipta in poprove mete.

Sivka proti moljem

Prav vse tri lahko gojimo doma v posodah, gredici ali na vrtu.

Sivki namenimo na vrtu sončno lego z dobro odcednimi tlemi, saj ne prenese zastajanja vode. Zalivati je pravzaprav ni potrebno, morda samo prvo leto po sajenju, toliko da ji malo pomagamo, da se dobro ukorenini. Če pa jo gojimo kot posodovko, jo moramo vsako leto spomladi presaditi v svež substrat, da bo rastlina imela dovolj hranil in nam bo vsako leto cvetela.  Cveti od maja pa do septembra. Po cvetenju je cvetove potrebno porezati. Sivko najlažje razmnožimo s potaknjenci. Lahko pa poskušamo tudi s semeni, čeprav imajo nekateri križanci sivke sterilno seme ali ga sploh ne tvorijo, v tem primeru pa lahko seme kupimo. Čez zimo pa je priporočljivo sivko pred mrazom ustrezno zaščititi oziroma prenesti v zavarovane prostore, odvisno od tega kje živimo.

Poprova meta je večletna rastlina, ki zraste 50 do 90 cm v višino. Za rast potrebuje deloma senčna ali sončna mesta. Uspevala nam bo v vlažnih, lahkih s hranilnimi snovmi bogatih tleh. Cveti od junija do avgusta in tik pred cvetenjem nabiramo zelene liste. Razmnožujemo jo s potaknjenci. Navadno jo gojimo na vrtovih ali gredicah, zelo redko kot lončnico.

Domovini evkalipta sta Avstralija in Tasmanija. V naravi doseže višino tudi do 70 m. Cveti od februarja do junija. Evkalipt lahko uspešno gojimo tudi pri nas, na srečo nam ne bo zraslo tako visoko drevo. Ima srebrno-modro listje kar naredi evkalipt tudi okrasno drevo. Gojimo ga lahko vsaj nekaj časa kot posodovko ali ga posadimo na vrtu, kjer mu odmerimo dovolj prostora. Postavimo ga na sončno mesto. Prezimi lahko tudi zunaj, če smo doma v krajih, kjer zime niso posebej ostre in če ga primerno zavarujemo. Za rast potrebuje precej  vode in ga je v poletnih mesecih potrebno prav veliko zalivati. Zaradi svojega značilnega aromatičnega vonja odganja tudi molje.

Pest posušenih omenjenih zelišč, zavijemo v bombažni kos blaga in ga povežemo s trakcem. Naredimo več takih zavitkov, saj močnejši kot je vonj tem bolj bodo oblačila zaščitena.

Kakšno kakovost piščančjih hrenovk in zelenjave nam ponujajo trgovci?

Ljubljana, 1. junij 2011 – Zveza potrošnikov Slovenije je v zadnji številki potrošniške revije VIP objavila test 12 vzorcev piščančjih hrenovk in pregled ponudbe zelenjave pri slovenskih, italijanskih in avstrijskih trgovcih. Kljub zakonskim opredelitvam, so med piščančjimi hrenovkami odkrili velike razlike v kakovosti, predvsem v vsebnosti količine mesa, maščobe in senzoričnih lastnostih. Tokratni test je pokazal, da je za višjo kakovost potrebno odšteti več denarja.

Pri zelenjavi, kjer je bilo odvzetih 110 vzorcev, so se osredotočili na kakovost, pravilnost označevanja ter cene. Največkrat odkrite nepravilnosti so se nanašale na označevanje kakovostnih razredov. V Avstriji in Italiji ponujajo bolj kvalitetno zelenjavo kot v Sloveniji. Potrošnikom ZPS svetuje premislek ob nakupu znižane zelenjave zaradi zmanjšane kakovosti.

Kakovost piščančjih hrenovk

V VIP Testu so bile preverjene naslednje blagovne znamke piščančjih hrenovk: »Hofer«, »Mercator-pišč. hrenovka«, »Mercator-hot dog«, »MDK-Krpanove hrenovke«, »Njami Pivka«, »Perutnina Ptuj pišč. hrenovka v naravnem ovoju«, »Perutnina Ptuj pišč. hrenovka brez ovoja«, »Pivka pišč. hrenovka brez ovoja«, »Slim&Fit Perutnina Ptuj«, »Spar-hot dog«, »Tuš«, »Vital Spar«.

HrenovkaSestavine piščančjih hrenovk
Podatki na deklaracijah so pokazali, da piščančje hrenovke vsebujejo različno količino mesa. Po podatkih naj bi ga vsebovale največ piščančje hrenovke »Vital Spar« (80 odstotkov piščančjega mesa in 11 odstotkov puranjega fileja), drugi vzorci pa so vsebovali od 60 do 80 odstotkov mesa. Večina vzorcev je vsebovala tudi sojine beljakovine. V pišč. hrenovkah najdemo tudi veliko aditivov (konzervansov, stabilizatorjev, sredstva za zgostitev, sredstva za uravnavanje kislosti, glukozni sirup in ojačevalec arome). Dr. Tanja Pajk Žontar, prehranska strokovnjakinja z ZPS je dodala: »Dodajanje ojačevalca arome ni upravičeno, saj naj bi pišč hrenovke vsebovale zadostne količine kakovostnega mesa. Pri mesnih izdelkih si seveda želimo, da vsebujejo čim več mesa in manj maščobe, pišč. hrenovke na testu pa so se med sabo pomembno razlikovale, saj so vsebovale od 11,6 g maščobe (»Slim Fit«) do 22,7 g na 100 g izdelka, kar je tudi nad zakonsko dovoljeno mejo (»Krpanove piš. hrenovke« in »pišč hrenovke/hot dog Mercator«). Na vzorcih trgovske znamke Mercator in Spar sta bili na embalaži izpisani dve poimenovanji: »pišč. hrenovka in hot dog«. Zakonodaja za pišč. hrenovke opredeljuje višje kakovostne parametre kot za hot dog, zato smo na ZPS mnenja, da je takšno označevanje za potrošnika zavajajoče.«

Cena piščančjih hrenovk
Razlike v cenah so lahko zelo velike, saj je bil razpon od 3,2€/kg za »Krpanove hrenovke« do 9,85€/kg za pišč. hrenovke »Slim Fit Perutnine Ptuj«, ki so bile tudi zmagovalke VIP Testa. Tokrat so bili cenejši izdelki tudi kakovostno slabši. Na ZPS potrošnikom svetujejo, naj bodo pozorni na cene, saj lahko iste pišč. hrenovke v različnih trgovinah dosega različno ceno (primer »Njami«: od 4,7€/kg (v akciji) do 7€/kg).

Kakovost zelenjave

ParadižnikKakovost zelenjave in poreklo
Pregledanih je bilo 66 vzorcev zelenjave iz slovenskih trgovin ter 44 iz tujih trgovin (iz Italije in Avstrije). Prvi vtis ob pregledu zelenjave je bil v vseh trgovinah razmeroma dober. Bolj poglobljeno opazovanje pa je pri vsakem ponudniku pokazal, da je na policah tudi zelenjava, ki ni primerna za prodajo (gnila, sluzasta, plesniva ali uvela). Kakovost zelenjave se spreminja tudi glede na uro in je najvišja pozno dopoldan, slabša pa popoldan. 7,7 odstotkov zelenjave ni imelo označenega porekla ali pa poreklo na predpakirani zelenjavi ni bilo enako tistemu, ki ga je označil trgovec. Zanimivo je, da je bila večina zelenjave na italijanskih policah iz Italije, v Avstriji pa avstrijskega, italijanskega in nemškega porekla.

Ugotovljene nepravilnosti glede kakovosti in označevanja zelenjave
Brez označbe kakovostnega razreda je bilo 19 odstotkov paradižnika, paprike in solate, 12 odstotkov vzorcev (paradižnik, paprika in solata) ni ustrezalo označenemu razredu, 15 odstotkov zelenjave ni ustrezala minimalnim pogojem kakovosti oz. ni bila primerna za prodajo (npr. gnila, sluzasta, plesniva) ter 7,5 odstotkov zelenjave ni bilo označeno s ceno na kg.

Primerjava ponudbe zelenjave v Sloveniji s tujino
Pregled je pokazal, da naši sosedje ponujajo bolj kakovostno zelenjavo, ki je tudi bolj jasno in pregledno označena. Pri večini zelenjave je bil označen I. kakovostni razred. V tujini je bila tudi večja ponudba ekološke zelenjave.

Dr. Tanja Pajk Žontar potrošnikom svetuje: »Za kakovost zelenjave v trgovini smo odgovorni tudi kupci. Rokavice uporabljajo le maloštevilni kupci, premetavanje, brskanje in stiskanje zelenjave seveda vpliva na njeno kakovost ter je nekorektno do kupcev, ki bodo prišli za nami. Pri zelenjavi v akcijski ponudbi pa potrošnikom svetujemo, naj natančno preverijo, koliko odstotkov zelenjave je še užitne, oz. ali gre res za ugoden nakup, saj je naš pregled pokazal, da ni bilo uporabno vsaj 70 odstotkov delov zelenjave, znižanje cene pa običajno ni bilo tolikšno.«

Vir: www.zps.si

Skalnjak polepša naš vrt in popestri okolico hiše

Skalnjak lahko uspešno popestri vaš vrt. Rastline, kamenje in večje skale bodo pričarale rajski prostor, če boste poskrbeli tudi za žuborenje vode, pa bo vse še toliko bolj prikupno in privlačno.

Z vodo boste pričarali ne le za estetski videz skalnjaka, temveč tudi za praktični, saj bodo rastline in grmičevje imele vodo ves čas na razpolago in bodo z vsrkanjem kapljic poskrbele, da ne bodo presuhe.

Zakaj izbrati skalnjak?

Skalnjaki so čudovit način, kako vrtu dodati teksturo, višinsko dinamiko in naraven pridih. Gre za kombinacijo okrasnega kamna in rastlin, ki posnema naravno gorsko okolje in je primerna tako za večje kot manjše vrtove.

Estetski učinek je le ena od prednosti: skalnjaki zahtevajo razmeroma malo vzdrževanja, primerni so za sušne predele vrta, hkrati pa privabljajo opraševalce in poskrbijo za zanimivo strukturo tudi pozimi.

skalnjak

Kje postaviti skalnjak?

Najboljše mesto za skalnjak je sončna, nekoliko dvignjena lega z dobro odcedno zemljo. Izogibajte se senčnim, zadržanim in močvirnatim delom vrta. Idealna je brežina ali rob trate, kjer lahko kamenje in rastline naravno prehajajo ena v drugo.

Namig: Če na vrtu ni naravnega naklona, ga lahko ustvarite umetno z nanosom zemlje in skal.

Kako zgraditi skalnjak?

Za začetek dela boste potrebovali vrtno orodje, rastline, kamenje, skale in lopatko. Škodovalo ne bo niti, da si priskrbite voziček, s katerim boste lažje prevažali težko kamenje iz enega konca vrta na drugega. Kamenje lahko kupite v vrtnih centrih, kamnolomih ali jih najdete v bližnji okolici. Nato določite lokacijo, kjer naj bi skalnjak stal, očistite prostor, odstranite travo, začnite s polaganjem zemlje in kamenja, vmes naredite kakšno še bolj ravno teraso.

Sprva uporabite večje kamne, ki jih položite bolj globoko v zemljo, s čimer poskrbite za boljšo stabilnost skalnjaka, nato postavite še manjše, bolj nepravilnih oblik. Pustite domišljiji prosto pot, a ob se poskušajte čim bolj približati naravnemu videzu. Poskrbite, da bo vse dobro stalo na mestu in nato očistite kamen in zemljo pleveli. Med vsem tem načrtujte prostor, kamor boste posadili rastlinje, grmovje, prilagodite ga velikosti in obliki vrtnega prostora.

Koraki načrtovanja:

  1. Označite območje, kjer bo skalnjak.
  2. Odstranite travo, plevel in zgornjo plast zemlje.
  3. Naredite rahlo vzpetino iz zemlje, peska in gramoza.
  4. Vgradite večje kamne kot osnovo – naj bodo deloma zakopani za naraven videz.
  5. Vmes dodajte zemljo, primerno za skalnate rastline.
  6. Posadite izbrane rastline v skupinah.
  7. Dodajte manjše kamne za dopolnitev.

Kakšne kamne izbrati?

Pomembno je, da so kamni:

  • iz iste vrste (npr. apnenec, granit, peščenjak),
  • različno veliki za naravno dinamiko,
  • deloma zakopani v zemljo,
  • nameščeni tako, da ustvarjajo občutek stabilnosti.

Kamenje naj ne deluje umetno raztreseno, temveč naj sledi določenemu vzorcu, kot ga najdemo v naravi.

Katere rastline so najbolj primerne za skalnjak?

Rastline, ki jih običajno uporabimo, kadar se odločimo za skalnjak, so tiste, ki se dobro počutijo v bolj suhih območjih, čeprav bodo dobro uspevale tudi vse nizke in počasi rastoče rastline, tudi druge, če jim bomo seveda priskrbeli ugodne pogoje za rast in razvoj. Za nasvet, katero rastje uporabiti, povprašajte strokovnjaka v vrtnih centrih, ne boste pa zgrešili z uporabo magnolije, ki bo pritegnila pozornost v času cvetenja, vključite še šaš, orlico, zajčji mak, bergenijo, netresk, dobro misel, svišč, homulico, petoprstnik, plamenko, krvomočnico, materino dušico, jeglič, nageljček, alpsko nebino in druge.

Bodite pozorni na to, katere rastline rastejo v določeni sezoni, katere rabijo več vlage, katerim ustreza bolj senčni del, kakšna je dolžna življenjske dobe rastlin, njihova velikost, hitrost rasti, koliko časa cvetijo in kako primerne so za kombinacijo z drugim zelenjem.

Rastline za skalnjak morajo prenesti sušo, močno sonce in razmeroma malo hranil. Idealne so:

Trajnice:

  • netresk (Sempervivum),
  • homulice (Sedum),
  • zvončnice,
  • plamenke (nizke vrste),
  • arabis,
  • zvonček,
  • kamnokreči (Saxifraga).

Zelišča:

  • timijan,
  • majaron,
  • origano,
  • sivka (manjše sorte).

Čebulnice:

  • žafrani,
  • tulipani (nizke vrste),
  • narcisice.

Grmički:

  • pritlikavi borovci,
  • resa,
  • brini.

Rastline kombinirajte tako, da cvetijo v različnih letnih časih – tako bo skalnjak vedno privlačen.

skaljnja-notresk

Če imate manj časa, potem boste izbrali bolj nezahtevne rastline, v nasprotnem primeru pa je vaša izbira precej bolj pestra in raznolika. Izbrati je treba pravo prst, ki mora vsebovati dovolj hranil, zato jim mnogi pogosto dodajajo kompost, šoto, pesek, gnojila, odvisno od tega, koliko je ilovice in koliko humusa ter koliko je kisla prst …

Kam umestimo skalnjak?

Strokovnjaki svetujejo, da skalnjak postavite čim bližje vaši hiši ali dvorišču, da bo pritegnil ogromno pogledov, obenem pa je priročno, ker ga morate tudi vi redno opazovati ter spremljati vse spremembe, ki se v njem dogajajo, ga sproti čistiti pleveli, ki bi jih kasneje le stežka odstranili, ne da bi poškodovali tisto rastlinje, ki ste ga posadili. Prostor naj bo bolj suh kot moker, v nasprotnem primeru boste morali površino nekoliko bolj dvigniti, da bo odvečna voda lahko lažje odtekala. Ko se boste lotili dela, ne pozabite na vašo varnost. Bodite osredotočeni, da vam kakšen težak kamen ne pade iz rok na nogo, dvigujte z mišicami in s čim bolj ravnim hrbtom, če imate možnost, naj vam pri tem pomaga partner ali prijatelj.

Skalnjak na zelenici

Okras za okolico hiše in vrt

Če mislite, da ne znate ali ne morete sami okrasiti in popestriti vašega vrta za izgradnjo skalnjaka najemite profesionalce, ki vam bodo s pomočjo izkušenj zagotovo hitro in strokovno opravili delo in združili hortikulturni, estetski, ekološki in kulturni vidik svojih znanj. Za piko na i dodajte še prijetno vrtno mizico z nekaj stoli, morda presenetite s prijetno osvetlitvijo (za romantično vzdušje ob večernih urah), gugalnicami in drugimi malenkostmi, s katerim boste ustvarili kotiček, v katerega se boste vedno znova radi vračali.

Skalnjak bo postal tudi priljubljeno okolje, ki ga bodo rade obiskovale živali. Vzemite si čas in jih opazujte. Metuljem, čebelam, ptičem, pikapolonicam … izkažite gostoljubje in jim pripravite zanje poseben kotiček – špranjico, luknjico, senčno točko, votlinico, poličke, na katerih se radi sončijo kuščarji, in jih spodbudite, da se čim pogosteje sprehodijo do vašega vrta.

Več nasvrtov za vrt najdete v naši rubriki Vrt in Vrtnarjenje