Trgovske korporacije so že od daljnega leta 1950 navajale kupce na enak izgled in okus banan, zato nihče verjetno niti pomisli, od kje pridejo in da obstajajo še drugačne sorte banan.
Tako kot imajo jabolka, hruške, pomaranče obilico sort, jih imajo tudi? Zakaj so torej vse enake na policah trgovin? Takoj ko slišite besedo banana pomislite na podolgovat rumen sadež z lupino in mehko okusno sredico, katere okus je več ali manj vedno enak, zavisi le od zrelosti sadeža.
Obstaja pa več sort banan, vendar so nas nekako navadili na sorto banan imenovano ‘Cavendish’, ki izvira iz Kitajske in Vietnama. Pred letom 1950 so masovno začeli gojiti sorto, imenovano ‘Gros Michel banana’, ki pa jo je napadla Panamska bolezen v tako velikem številu, da je ni bilo več mogoče prodajati nikjer po svetu, zato so takrat vzgojili novo sorto Cavendish. Pri tem se je pokazala slaba obstojnost monokulture, saj morajo, če hočejo ohraniti lastnosti teh banan, preprečiti njihovo naravno razmnoževanje.
To pomeni, da morajo imeti vse rastline enak genski zapis kot prva, ki so jo ustvarili. Problem pa je nastal, ker je sedaj tudi to sorto banan začela napadati enaka bolezen ki je uničila tudi svojo predhodnico. Bolezen povzroča gliva Fusarium oxysporum, ki napade korenine rastline in je odporna proti fungicidom in tudi ostalim kemičnim sredstvom.
Pridelovalci se trudijo zatreti bolezen, obenem pa poskušajo ustvariti novo sorto, ki bi bila proti tej bolezni imuna, vendar tudi tukaj nastaja problem, saj so, kot že omenjeno, banane brez semen, ker so jim zatrli naravno pot razmnoževanja, da imajo vedno enak genski zapis.
Poleg tega se nam poraja vprašanje, ali mogoče s tem, ko zatirajo bolezen in še bolj škropijo sadje, tudi mi skupaj z zaužitimi sadeži dobimo še večje količine kemikalij v telo?
