V novi biografiji Steva Jobsa, ustanovitelja podjetja Apple, lahko preberemo tudi nekaj njegovih (po avtorjevo bizarnih) prehranjevalnih navad.
Steve Jobs je imel sicer redko, a dokaj visoko ozdravljivo obliko raka na trebušni slinavki, a kot budist in vegan se je odločil svojo bolezen najprej zdraviti z dieto, kot je to počel že velik del svojega življenja. Steve Jobs je že v najstniških letih prakticiral postenje in ekstremne diete.
Post s korenjem in jabolki
Steva je ena izmed knjig o zdravi prehrani navdušila že v kolidžu, kjer naj bi se že takrat odrekel mesu. Posluževal se je tudi ekstremnih diet in postov, kjer je jedel določeno časovno obdobje samo eno do dve vrsti hrane, kot so jabolka in korenje. Njegovi prijatelji opisujejo, da je imel v določenih trenutnkih že kar porumenelo kožo.
Leta 1977 samo sadje in deodorant
Steve je bil prepričan, da je ob sadni prehrani zadostno kopanje le enkrat na teden, kar je tudi prakticiral, za odišavljanje pa je uprabljal takrat aktualne deodorante.
Še več postenja, razstrupljanja in diet
Njegava hčerka pojasnjuje, da je že kot otrok opazovala očeta, ki je ipljunil juho, ko je ugotovil, da je v njej maslo. Včasih je več tednov zapored jedel samo korenčkovo solato z limono ali samo jabolka. Kar naenkrat se je odločil, da ne bo več jede in se začel postiti, kot je to prakticiral že v najstniških letih.
Dieta s smoothie-ji
Po transplantaciji jeter je Steve Jobs jedel le sadne smoothie-je in pri tem zahteval za vsak obrok 7-8 različnih okusov, da je med njimi našel enega, ki bi mu mogoče odgovarjal. Preizkušal jih je z majhno žličko in večinoma mu ni bil noben od okus preveč všeč, potem pa mu je zdravnik zabrusil, da naj, če mu že kot hrana niso všče gleda nanje kot da je to zdravilo.
Njegova žena je lahko le nemočno opazovala, kako njen mož hira. Zaradi njegovih prehranjevalnih navad se je med njima pogosto vnel tudi prepir. Niti strokovnjaki in psihoterapevti mu niso prišli do živega, saj je bil vedno pametnejši od njih in izredno trmast človek po naravi.
Strokovnjaki pravijo, da če Steve nebi bil tako trmast, bi lahko raka na trebušni slinavki operativno odstranili, ko je bil še čas za to, vendar se je Steve upiral operaciji in poskušal bolezen zdraviti na alternativne načine, kar ga je po mnenju strokovnjakov stalo življenje.
Čajevec, znanstveno imenovan kot Melaleuca alternifolia, je avstralska rastlina, ki je v zadnjih letih pridobila na priljubljenosti po vsem svetu zaradi svojih neverjetnih zdravstvenih koristi. Čajevec je koristna rastlina, ki v resnici nima nobene zveze s čajem, je pa pravi čudež narave. Še posebej s pridom njegove zdravilne lastnosti izkoriščajo v naravni kozmetiki.
Kaj je čajevec in za kaj se uporablja?
Čajevec je že dobro poznan rastlina v svetu naravnih učinkovin. Avstralski staroselci so to rastlino uporabljali že tisoče let za zdravljenje različnih bolezni. Eterično olje čajevca je znano po svojih antiseptičnih in protimikrobnih lastnostih, zaradi česar je priljubljena izbira za zdravljenje mnogih kožnih obolenj.
Spoznajte čajevec
Čajevec ali čajno drevo ali melalevka navkljub zavajajočemu imenu nima nobene povezave s čajem. Gre za rastlino iz družine Myrtaceae, ki raste v Avstraliji. Prvi so njegove zdravilne lastnosti poznali avstralski domačini in jih tudi s pridom uporabljali. V 18. stoletju so zdravilne učinkovine te koristne rastline predstavili kapitanu Jamesu Cooku in njegovi posadki. Čajno drevo se je sprva uporabljalo kot obkladek pri urezninah in kožnih okužbah. Na poškodovane površine so domačini polagali maso iz zmečkanih listov čajevca, s čimer so razkužili področje.
Kasneje je postalo priljubljeno tudi eterično olje čajevca, pri katerem je protimikrobno delovanje zdravilnih učinkovin v tej rastlini še toliko bolj očitno. Čajno drevo gojijo v Avstraliji na plantažah. Visoko je do 7 metrov in v naravi raste na topli vzhodni obali Avstralije. Ustrezajo mu nekoliko močvirnati pogoji. Poznamo več vrst čajevca, in sicer M. leucadendron, ki je vir eteričnega olja cajeput, M. viridiflora in M. quinquenervia, ki sta vira olja niaouli, ter M. alternifolia, ki se pogosto uporablja v parfumski in kozmetični industriji. Vse vrste čajevca imajo več slojev belkastega, papirnatega lubja in obilna smrečicam podobna socvetja, ki dišijo po medu. Vsa drevesa so izjemno bogata z nektarjem. Raziskava iz 20. let prejšnjega stoletja je pokazala, da ima olje čajevca trinajstkrat večjo antiseptično moč kot karbolna kislina, ki so jo takrat uporabljali za razkuževanje.
Zdravilne lastnosti čajevca
M. alternifolia je vir zeliščnih zdravil. Uporabni so njegovi listi in vejice, iz katerih se naredi eterično olje. Znanstvene raziskave so potrdile, da eterično olje čajnega drevesa lahko protimikrobno učinkuje proti številnim pogostim bakterijam in virusnim ter glivičnim organizmom. Zaradi razkužilnih učinkov eterično olje čajevca danes veliko uporabljajo v kozmetiki kot sredstvo za zdravljenje mozoljev, vnetij dlesni, glivičnih okužb nog. Klinične preiskave so potrdile, da je učinkovitost zdravljenja z eteričnim oljem čajevca primerljiva z nekaterimi konvencionalnimi zdravljenji. Eterično olje čajevca je neprecenljivo pri zdravljenju manjših ran, okužb, ureznin, pikov, lasnih ušeh ter aknasti koži. Če ga vdihavamo, pomaga zdraviti vneto grlo, kašelj ter vnete sinuse.
Kopel z nekaj kapljicami eteričnega olja pomaga pri zdravljenju vnetega mehurja, sečnih boleznih in Candide Albicans, ki povzroča srbečico. Zdravi tudi razna glivična obolenja spolovil, psoriazo, pomaga pri zdravljenju vnetih dlesni in obzobnih tkiv ter neguje mastne lase in lasišče s prhljajem.
Čajevec je zelo uporaben tudi v kozmetiki
Čajevec je eno od najbolj učinkovitih naravnih zdravil proti aknam in mozoljem. Trikrat na dan nanesite na mozolj kapljico čajevca. Na ta način boste preprečili vnetje kože okoli mozolja in pospešili celjenje. Raziskave so pokazale, da je 5-odstotno olje čajevca proti aknam prav tako učinkovito kot 5-odstotna raztopina benzoil peroksida, ki se običajno uporablja v boju z aknami. Olje čajevca je odličen pripomoček za ljudi, ki trpijo zaradi obilnega znojenja. Na problematična mesta nanesite eterično olje čajevca, ki bo uničilo bakterije ter vas odišavilo s prijetnim vonjem. Glede na to, da so neprijetne vonjave lahko znak resnejših zdravstvenih težav se pri dlje trajajočih problemih posvetujte z zdravnikom.
Z mešanico enake količine olivnega olja in olja čajevca se lahko znebite nadležnega herpesa. Mešanico nanašajte na herpes od dva- do trikrat na dan. Z oljem čajevca odpravimo tudi glivične okužbe nohtov. Enkrat ali dvakrat na dan nanesite kapljico ali dve na razbarvane nohte. Izberite čas po kopanju, ko je koža še posebej mehka. Nedavna raziskava je pokazala, da ima olje čajevca enak učinek kot protiglivično zdravilo na recept. Olje čajevca je odličen dodatek zobni pasti, saj očisti usta bakterij in jih osveži. Številni šamponi vsebujejo čajevec po zaslugi njegovega delovanja proti prhljaju.
Zdravljenje kožnih težav
Eden od najpogostejših načinov uporabe čajevca je za zdravljenje kožnih težav. Dokazano je, da je zelo učinkovit proti aknam zaradi svojih antiseptičnih lastnosti. Znanstvene študije so pokazale, da je čajevec skoraj tako učinkovit kot benzoil peroksid, pogosta sestavina proti aknam, vendar z manj stranskimi učinki. Poleg tega je čajevec odličen za zdravljenje drugih kožnih težav, kot so glivične okužbe, atletsko stopalo, nohtna gliva in prhljaj.
Uporaba pri ranah in opeklinah
Čajevec je zaradi svojih antiseptičnih lastnosti odlična izbira za zdravljenje manjših ran, ureznin in opeklin. Njegove zdravilne lastnosti pomagajo pospešiti celjenje kože in preprečujejo okužbe. V primeru globokih ali resnih ran in opeklin je seveda priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.
Druge koristi čajevca
Uporaba čajevca ni omejena le na zdravje. Eterično olje se pogosto uporablja tudi v aromaterapiji za lajšanje stresa, tesnobe in napetosti. Njegov svež in čistilni vonj ima poživljajoče in osvežujoče učinke.
Poleg tega je čajevec odličen naravni insekticid. Uporablja se lahko za odganjanje komarjev in drugih nadležnih insektov. Prav tako je učinkovito sredstvo za zdravljenje ugrizov in pikov insektov, saj pomaga lajšati srbenje in otekline.
Recepti za pripravke iz čajevca
Za čiščenje kože
Kožo bo očistila vroča kopel, v katero boste dodali 3–5 kapljic eteričnega olja čajevca. Pomaga odpraviti mozolje in številne druge probleme s kožo. Kopel si pripravite enkrat na teden.
Proti prhljaju
Razredčite sedem kapljic olja čajevca z žlico olivnega olja. Sredstvo nanesite na lasišče in pustite čez noč. Nekaj kapljic čajevca lahko dodate tudi šamponu.
Pripravek proti slabemu zadahu
Olje čajevca se lahko uporablja kot ustna vodica, saj je naravno zdravilo za slab zadah. Pomaga tudi pri ustnih vnetjih, kandidiazi, kariesu in vnetih dlesnih. Zmešajte 3 kapljice olja čajevca v skodelici vode. S takšnim pripravkom spirajte usta trikrat na dan. Pazite, da ne boste pogoltnili tekočine.
Naravno čistilo
Olje čajevca je močno razkužilo, zato je primerno tudi kot eko čistilno sredstvo. Za čiščenje gladkih površin ga pomešamo z vodo in kisom. Z eteričnim oljem čajevca lahko razkužite tuš in odstranite plesen v kopalnici. To storite z mešanico ½ skodelice boraksa, 2 skodelic vroče vode in ¼ žličke olja čajevca. Mešanico prelijte v škropilnik. Pred uporabo dobro pretresite. Poškropite površine in pustite, da deluje 8 ur. Splaknite.
Previdno pri uporabi
Učinkovine v čajevcu imajo tudi nekaj stranskih učinkov. Nosečnice in doječe matere naj se uporabe čajevca izogibajo. Nerazredčeno olje čajevca je izjemno močno in lahko povzroči pekoč občutek in rdečico na občutljivi koži. Če sodite med ljudi, katerih koža je občutljiva, uporabljajte le olje čajevca, raztopljeno v kakšnem drugem olju, na primer olivnem. Posebno pozorno uporabljajte olje čajevca na predelih v bližini oči. Tudi kadar si z raztopino izpirate usta, pazite, da vam kakšna kapljica ne zaide v oko. Prav tako raztopine olja čajevca ne smete zaužiti, saj povzroča drisko, bruhanje, zaspanost, zmedenost, slabo koordinacijo in celo komo. V primeru, da opazite katerega od naštetih znakov, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Če ste nagnjeni k alergijam, uporabo čajevca preverite tako, da nanesete kapljico na majhen del kože. V primeru, da se bo razvila alergična reakcija, olje čajevca ne uporabljajte.
Bananine kroglice so okusna vegetarijanska sladica, s katero boste zagotovo očarali vaše prijatelje na obisku.
Sestavine:
10 banan
4 žlice masla
100 g grobo zdrobljenih lešnikov
½ žlice muškatnega oreščka
½ žlice zmletih kardamomovih semen
100 g sladkorja
3 žlice kokosove moke
Priprava:
Banane olupimo in narežemo na kolobarje. Segrejemo 1 žlico masla in opražimo lešnike. Primešamo muškatni orešček in kardamom in umaknemo z ognja. Preostanek masla segrejemo in na njem pražimo banane. Pražimo, dokler se banane ne zmehčajo in postanejo mestoma rjavkaste. Dodamo sladkor in mešamo 10 minut. Žlico bananine mase primešamo jedrcem. Iz preostale bananine mase oblikujemo polpete poljubne velikosti. V sredino vsake polpete s palcem naredimo vdolbino in jo napolnimo z delcem mešanice z lešniki. Oblikujemo kroglice tako, da bo nadev z lešniki v sredini kroglice. Segrejemo maslo in cvremo kroglice 2 minuti. Ocvrte povaljamo v kokosu ali mletih oreščkih in postrežemo.
Hemoroidi so otekle in vnete žile v steni debelega črevesa in danke. Po domače jim pravimo tudi “zlata žila”. Tvorijo se lahko znotraj ali zunaj in povzročajo bolečine in krvavitve. Hemoroidi se pogosteje pojavljajo pri ljudeh s kroničnimi prebavnimi motnjami, še posebno pri tistih, ki trpijo zaradi zaprtja. Pogosto se pojavljajo pri nosečnicah, pri starejših in pri tistih, ki preveč sedijo. Študije kažejo, da so ljudje, ki živijo v zahodnem svetu, bolj nagnjeni k hemoroidom, v primerjavi z ljudmi, ki živijo v azijskih deželah.
Ključni poudarki:
Hemoroidi so razširjene in vnete žile v anusu in spodnjem delu rektuma, podobno kot krčne žile.
Ločimo notranje hemoroide, ki se razvijejo znotraj rektuma in običajno niso vidni, ter zunanje hemoroide, ki nastanejo pod kožo okoli anusa in so lahko zelo boleči.
Več kot polovica ljudi, starejših od trideset let, se srečuje s hemoroidi.
Najpogostejši simptomi vključujejo svetlo rdečo kri na blatu ali toaletnem papirju, bolečino, srbenje, oteklino in občutek nepopolnega iztrebljanja.
Zdravljenje vključuje spremembe življenjskega sloga, kot so prehrana bogata z vlakninami, redna telesna aktivnost in uporaba mazil ali svečk; v hujših primerih pa tudi medicinski posegi.
Kaj so hemoroidi ali zlata žila
Hemoroidi so razširjene in vnete žile v anusu in spodnjem delu rektuma, podobno kot krčne žile. Lahko so notranji, kar pomeni, da se razvijejo znotraj rektuma, ali zunanji, kar pomeni, da se razvijejo pod kožo okoli anusa.
Hemoroidi so del normalne anatomske zgradbe zadnjika. Gre za posebne vrste krvnih žil, sestavljenih iz ven in manjših arterij. Ločimo notranje hemoroide, pokrite s sluznico, ki so v notranjosti zadnjikovega kanala, in zunanje hemoroide, ki jih pokriva koža ob vhodu v zadnjik. V primeru krvavitev, vnetij ali izpadanja in bolečega otekanja hemoroidov govorimo o hemoroidalni bolezni.
“Hemoroidi, znani tudi kot zlata žila, sodijo med najpogostejše vzroke krvavitev iz zadnjega dela črevesa. Gre za normalen splet ven v predelu zadnjika, ki ima ključno vlogo pri nadzoru zapiralnih funkcij, saj omogoča zadrževanje vetrov in sluzi. Težave pa nastopijo, ko se te žile razširijo in oblikujejo žilne vozle, kar lahko povzroči neprijetne simptome“, nam pojasni proktolog doc. dr. Pavle Košorok, dr. med. “Po statističnih podatkih se s hemoroidi srečuje več kot polovica ljudi, starejših od trideset let. Na voljo je širok nabor medicinskih pristopov za zdravljenje, vendar strokovnjaki, kot je , opozarjajo, da je najhuje zdraviti težavo na lastno pest brez strokovnega pregleda in pravilne diagnoze”, še pove dr. Košorok.
Vrste hemoroidov
Notranji hemoroidi: Nastanejo znotraj rektuma in običajno niso vidni. Pogosto ne povzročajo bolečin, lahko pa krvavijo, zlasti med odvajanjem blata.
Zunanji hemoroidi: Nastanejo pod kožo okoli anusa in so lahko zelo boleči, še posebej, če se v njih razvije krvni strdek (tromboza). Ti hemoroidi so običajno vidni in otipljivi kot majhne kvržice okoli anusa.
Simptomi in znaki hemoroidov
Simptomi hemoroidov ali zlate žile, kot jim tudi pravimo, so med najpogostejšimi vzroki krvavitev iz zadnjega dela črevesa. Hemoroidni venski pletež je normalen preplet žil v zadnjiku, ki omogoča nadzor zadnjika – zadrževanje vetrov in sluzi. Težave pa nastanejo, kadar se te žile povečajo in nastanejo žilni vozli. Težava s hemoroidi prizadene več kot polovico ljudi po tridesetem letu starosti, vsi pa simptomov ne prepoznajo dovolj hitro.
Simptomi in znaki hemoroidov se lahko razlikujejo glede na njihovo vrsto in resnost. Tukaj je nekaj najpogostejših simptomov:
Krvavitev: Svetlo rdeča kri na blatu, toaletnem papirju ali v straniščni školjki po odvajanju blata.
Bolečina in nelagodje: Bolečina, srbenje ali pekoč občutek okoli anusa, zlasti pri zunanjem hemoroidu.
Oteklina: Oteklina ali zatrdline okoli anusa, ki so lahko boleče na dotik.
Izcedek: Sluzast izcedek, ki lahko povzroči draženje kože okoli anusa.
Občutek nepopolnega iztrebljanja: Občutek, da po odvajanju blata ostane nekaj v rektumu.
Koliko časa trajajo hemoroidi?
Hemoroidi so lahko izjemno neprijetni in boleči, zato se veliko ljudi sprašuje, koliko časa bodo trajali, preden se simptomi izboljšajo ali popolnoma izginejo. Trajanje hemoroidov se lahko zelo razlikuje glede na njihovo resnost, vrsto in izbrano metodo zdravljenja oziroma blaženja simptomov.
Ko hemoroidi bolijo in krvavijo obiščite zdravnika
Čeprav hemoroidalna bolezen ni nevarna, je pomembno, da se v primeru težav z zadnjikom odpravimo k zdravniku. Vsako krvavitev ob odvajanju je namreč treba razjasniti, saj ni nujno, da krvavimo le iz hemoroidov. Težave, podobne hemoroidalni bolezni, lahko povzročajo tudi polipi ali rak zadnjika in danke.
Večina krvavitev sicer res nastaja zaradi notranje hemoroidalne bolezni in razpoke zadnjika (pri 70 do 80 odstotkih bolnikov). A tudi če gre le za hemoroidalno bolezen, je pomembno, da ne čakate do razvoja četrte stopnje obolenja, ko lahko pomaga le operacija, temveč poiščete pomoč prej, ko je zdravljenje še enostavno, hitro in neboleče.
Kakšni so vzroki za nastanek hemoroidov?
Vzrok za hemoroide je lahko tudi posledica vrste dela, kot je pretežno sedeče delo, ki pa ga je v sodobnem času vedno več, zato je redno gibanje še toliko bolj pomembno. Eden od najpomembnejših vzrokov hemoroidov pa je stanje naših jeter. Holistični zdravniki se strinjajo, da morebitne nepravilnosti v delovanju telesnih organov močno vplivajo na naše celotno delovanje in na druge dele telesa. Črevesne težave ali bolezni običajno poslabšajo hemoroide.
Najpogostejši vzroki za nastanek hemoroidov
Hemoroidi nastanejo zaradi povečanega pritiska na vene v anusu in rektumu, kar povzroči njihovo širjenje in vnetje. Tukaj je nekaj najpogostejših dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku hemoroidov:
Zaprtje in napenjanje: Napenjanje med odvajanjem blata povečuje pritisk na vene v anusu in rektumu, kar lahko vodi do nastanka hemoroidov.
Sedeč način življenja: Dolgotrajno sedenje, zlasti na stranišču, lahko poveča pritisk na analne vene.
Nosečnost: Povečana teža ploda in hormonske spremembe med nosečnostjo lahko povzročijo povečanje pritiska na vene v medenici in povečajo tveganje za razvoj hemoroidov.
Prekomerna telesna teža: Debelost poveča pritisk na vene v spodnjem delu telesa, kar lahko vodi do hemoroidov.
Starost: S staranjem tkivo, ki podpira vene v anusu in rektumu, oslabi, kar poveča tveganje za razvoj hemoroidov.
Prehrana z malo vlakninami: Prehrana, ki vsebuje premalo vlaknin, lahko povzroči zaprtje in napenjanje, kar prispeva k nastanku hemoroidov.
Krvavitve in izpadanje hemoroidov
V primeru notranje hemoroidalne bolezni hemoroidi ob odvajanju lezejo iz zadnjika, krvavijo, dajejo občutek nepopolne izpraznitve in drugo. Notranjo hemoroidalno bolezen razvrstimo v štiri stopnje, od najblažje prve, do najhujše četrte. Stopnji obolenja je prilagojena oblika zdravljenja.
stopnja: še ni izpadanja hemoroidov. Pojavlja se lahko krvavitev in neprijetni občutki v zadnjiku, zato svetujemo skrb za redno odvajanje blata, uživanje zadosti vlaknin in tekočine, izogibanje alkoholu in začinjeni hrani. Ob poslabšanjih lahko za kratek čas predpišemo mazila in za daljše obdobje tablete z mikroniziranimi flavonoidi.
stopnja: pristop je podoben kot pri 1. stopnji. Pogosto pa notranje hemoroide tudi podvezujemo z elastično ligaturo in s tem brez operacije učinkovito zmanjšamo odvečno tkivo, ki izpada ob odvajanju.
stopnja: notranje hemoroide je treba po odvajanju potisniti nazaj v zadnjik. Običajno je potrebna operacija, kjer lahko uporabimo sodoben mehaničen spenjalnik, ki avtomatično odreže in zašije sluznico v notranjosti zadnjika.
stopnja: resnično učinkovita je le ena izmed klasičnih metod operiranja. Gre za zelo učinkovite metode, ki pa zahtevajo daljše okrevanje.
Bistveno je, da kirurg prilagodi postopek zdravljenja in tehniko operiranja vsakemu posamezniku posebej. Pogosto gre za kombinirano zdravljenje, doseči moramo namreč dober estetski in funkcionalni rezultat, kar ni enostavno, saj poteka celjenje v umazanem okolju. O zdravljenju hemoroidov ves čas potekajo tudi nove raziskave.
Kako izgledajo zunaji in notranji hemoroidi
Hemoroidi so razširjene in vnete vene v anusu in spodnjem delu rektuma, ki lahko povzročajo bolečino, srbenje in krvavitve. Glede na njihovo lokacijo in videz se hemoroidi delijo na notranje in zunanje. Vsaka vrsta ima svoje značilnosti in simptome, ki jih je pomembno prepoznati za ustrezno zdravljenje.
Notranji hemoroidi
Notranji hemoroidi se razvijejo znotraj rektuma, nad zobato črto (anatomijska meja med rektumom in anusom). So običajno skriti in jih ni mogoče videti ali otipati, razen če se znatno povečajo in prolapsirajo skozi analni kanal.
Kako izgledajo notranji hemoroidi?
Lokacija: Notranji hemoroidi se nahajajo znotraj rektuma in običajno niso vidni zunaj telesa.
Barva: Ker so notranji hemoroidi prekriti s sluznico rektuma, imajo običajno barvo sluznice – svetlo roza ali rdečkasto.
Velikost: Velikost notranjih hemoroidov se lahko razlikuje. Majhni hemoroidi so običajno nevidni in povzročajo malo ali nič simptomov, medtem ko večji hemoroidi lahko izstopajo skozi anus (prolaps) in postanejo vidni kot izbokline.
Prolaps: Pri prolapsu notranji hemoroidi izstopajo skozi analni kanal in so lahko vidni kot mehke izbokline ali vozliči okoli anusa. Prolapsirani hemoroidi se lahko sami umaknejo nazaj v rektum ali pa jih je treba ročno potisniti nazaj.
Simptomi notranjih hemoroidov
Krvavitev: Svetlo rdeča kri na blatu ali toaletnem papirju po odvajanju blata.
Nelagodje: Blag občutek neugodja ali polnosti v rektumu.
Bolečina: Notranji hemoroidi običajno ne povzročajo bolečine, razen če so močno vneti ali prolapsirani.
Srbenje in izcedek: Sluzni izcedek iz rektuma lahko povzroči draženje kože okoli anusa in srbenje.
Zunanji hemoroidi
Zunanji hemoroidi se razvijejo pod kožo okoli anusa, pod zobato črto. So bolj površinski in jih je običajno mogoče videti in otipati. Zunanji hemoroidi so pogosto bolj boleči in dražeči kot notranji hemoroidi.
Kako izgledajo zunanji hemoroidi?
Lokacija: Zunanji hemoroidi se nahajajo pod kožo okoli anusa in so običajno vidni kot izbokline ali zatrdline.
Barva: Zaradi svoje lokacije so zunanji hemoroidi prekriti s kožo in imajo barvo kože – od svetlo rožnate do temno rjave. Če se v njih razvije krvni strdek (tromboza), lahko postanejo modrikasti ali vijolični.
Velikost: Velikost zunanjih hemoroidov se lahko razlikuje. Majhni hemoroidi so videti kot majhne izbokline ali vozliči okoli anusa, medtem ko večji hemoroidi lahko povzročijo opazno oteklino in zatrdline.
Tromboza: Ko se v zunanjem hemoroidu razvije krvni strdek, postane trden, boleč in modrikaste ali vijolične barve. To stanje se imenuje trombozirani zunanji hemoroid.
Simptomi zunanjih hemoroidov
Bolečina: Zunanji hemoroidi so pogosto boleči, zlasti med sedenjem ali odvajanjem blata.
Srbenje in draženje: Srbenje in draženje okoli anusa zaradi otekline in draženja kože.
Krvavitev: Kri na toaletnem papirju ali v straniščni školjki po odvajanju blata, zlasti če je hemoroid poškodovan zaradi praskanja ali napenjanja.
Oteklina: Opazna oteklina ali izbokline okoli anusa, ki so lahko boleče na dotik.
Zdravljenje hemoroidov: Kaj morate vedeti?
Čeprav lahko blažje hemoroide zdravite sami, je pomembno, da obiščete zdravnika, če opazite obilno krvavitev, hude bolečine ali če se stanje ne izboljša po nekaj tednih domačega zdravljenja. Na voljo so različna mazila in kreme za zdravljenje hemoroidov, ki zmanjšujejo vnetje in bolečino. Ta zdravila so običajno dostopna brez recepta in so enostavna za uporabo.
Kirurško zdravljenje hemoroidov
Če naravne metode, mazila in zdravila ne pomagajo, se lahko zdravnik odloči za kirurški poseg, kot je hemoroidektomija ali skleroterapija. Te metode so učinkovite pri trajnem odstranjevanju hemoroidov.
Naravno zdravljenje z zeliščnimi pripravki
Naravna zdravila za hemoroide vključujejo uporabo aloe vere, kokosovega olja in virginskega nepozebnika. Ta naravna sredstva lahko pomagajo zmanjšati vnetje in pomiriti prizadeto območje. Nekaj domačih pripravkov za zdravljenje hemoroidov je še:
Olupite strok česna, ga na eni strani nekajkrat zarežite in ga vstavite v anus.
Pripravite si obkladke iz tinkture švedske grenčice ali divjega kostanja.
Predel zadnjika si namažite z ognjičevim mazilom in kokosovo maščobo
Za umivanje uporabljajte mlačno vodo
Preprečevanje hemoroidov
Preprečevanje hemoroidov vključuje sprejemanje ukrepov za zmanjšanje pritiska na vene v anusu in rektumu. To je nekaj nasvetov za preprečevanje hemoroidov:
Uživanje hrane z visoko vsebnostjo vlaknin: Prehrana, bogata z vlakninami, pomaga preprečiti zaprtje in napenjanje.
Pitje dovolj tekočine: Zadostna hidracija pomaga zmehčati blato in olajša njegovo izločanje.
Redna telesna aktivnost: Redna telesna aktivnost spodbuja prebavo in pomaga preprečevati zaprtje.
Izogibanje dolgotrajnemu sedenju: Poskušajte se izogibati dolgotrajnemu sedenju, zlasti na stranišču.
Ustrezna higiena: Vzdrževanje dobre analne higiene pomaga preprečiti draženje in okužbe.
Redno na stranišče
Preventiva za nastanek hemoroidov je redno in mehko odvajanje. Težave povzroča uživanje alkohola in močno začinjena hrana, zato se ju izogibajmo. Za redno odvajanje moramo skrbeti sami, tako da uživamo dovolj hrane z vlakninami, pomagamo pa si lahko tudi z mineralno vodo donat ali samoklistiranjem, ki je manj škodljivo kot jemanje močnih odvajal, ki ob dolgotrajni rabi poškodujejo črevo.
V sredo, 30. novembra, je v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani potekala modna revija Zmenek z drugo obleko, ki jo je pripravilo društvo Ekologi brez meja v okviru projekta Tovarna dela – tekstil.
Ekologinje brez meja v kreacijah Barbare Živčić
Dogodek spada v serijo aktivnosti, s katerimi društvo želi zapečatiti vkoreninjene predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil v Sloveniji in preprečevati nastajanje odpadkov. Celotna kolekcija je oblikovana iz kosov oblačil, ki smo jih Ekologi brez meja zbrali na izmenjavah oblačil širom po Sloveniji. Sestavljena je iz 35 kosov, ki jih je ustvarilo 14 modnih oblikovalk. Ponošena oblačila so se tako s kančkom domišljije in oblikovalskega talenta na najlepši način povrnila v življenje in postala del ekskluzivne modne kolekcije.
V Sloveniji smo leta 2002 odložili 72 ton oblačil, leta 2009 pa kar 409 ton. Vsako leto na odlagališča odložimo skupno okoli 410 ton tekstila. Vsako leto uvozimo veliko ton oblačil in hišnega tekstila. Leta 2006 je bilo uvoženih nekaj več kot 18.000 ton, kar predstavlja 9 kg na osebo. Istega leta je bilo v Sloveniji le 1.114 ton ločeno zbranih odpadnih oblačil in tekstilij, kar je nekaj več kot pol kilograma na osebo. To pomeni, da je velika večina odpadnih oblačil in tekstila najverjetneje končala na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki. Večina odloženega tekstila bi se dala predelati in/ali ponovno uporabiti, saj se ljudje največkrat znebimo še povsem uporabnih oblačil.
»Na številnih izmenjavah oblačil, ki jih po Sloveniji organiziramo Ekologi brez meja, se kaže izrazit predsodek proti temu, da bi nosili rabljena oblačila. Ta so stigmatizirana kot umazana, razcapana ali primerna za revnejše ali socialno ogrožene sloje. To je velika škoda, saj se z minimalnimi prilagoditvami in poigravanjem s kombinacijami da taisti kosi lahko pokažejo v povsem novi, sveži luči,« je razložila vodja dogodka in modna oblikovalka Barbara Živčić in dodala: »Trudimo se v smeri, da bi tudi pri nas prišlo do mislenega preskoka – ta revija je eden od kamenčkov, ki bodo dokazali, da je predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil brezpredmeten in ga je možno premagati s pozitivnimi zgledi.«
Kreacije za modno revijo Zmenek z drugo obleko so ustvarile modne oblikovalke Jana Koteska, Sergeja Bevc, Irina Milijič, Ines Pusar, Karmen Rovšnik, Tina Rebolj, Tanja Pađan, Urška Pirc, Linda Ogrizek, Urška Petrič, Maruša Bečan, Uršula Mihovec, Darja Rant in Barbara Živčić.
Mini kolekcije za Zmenek z drugo obleko so nastale iz starih kosov rabljenih oblačil in odpadnih kosov blaga. Oblikovalke so se poigravale s kombinacijami različnih tekstur materiala, rabljene kose oblačil so popolnoma ali pa deloma preoblikovale, jim spremenile konstrukcijo in jih oblikovale v nova oblačila, ki čakajo na nove zgodbe.
Tina Rebolj, modna oblikovalka, je komentirala ustvarjalni proces: »Velik izziv pri tovrstnem ustvarjanju predstavlja izoblikovanje lastne vizije iz omejenosti predhodnega dizajna in materiala. Proces oblikovanja novih oblačil iz starih je ravno obraten kot pri običajnem kreiranju, kjer glede na dizajn izbiramo osnove. Moraš si dopustiti, da ti material pove lastno zgodbo.«
Tekstilna industrija je sicer največji onesnaževalec sveže vode na svetu. Za eno tipično 200- gramsko majico iz bombaža porabimo več kot 2.700 litrov vode, 8 kilovatnih ur elektrike, poleg tega pa je vzgoja bombaža vezana tudi na ogromno porabo pesticidov. Če bi vsak od nas samo 1 kilogramg oblačil, namenjen na odlagališče, ponovno uporabil, predelal ali podaril, bi prihranili 6.000 litrov vode in oblačilom podaljšali življenjsko dobo.
»Dejstvo je, da so izdelki tekstilne industrije trenutno ena najhitreje rastočih skupin odpadkov. Blago je postalo ceneno in obremenjeno. Veliko priznanih blagovnih znamk je obdržalo svoje visoke cene in obenem znižalo njihovo kakovost. Čas je, da tudi modni ustvarjalci začnemo iskati alternative v obstoječem,« je zaključila ena od modnih oblikovalk Uršula Mihovec.
Za styling na modni reviji so skrbeli vizažisti oddelka za kozmetiko VIST – Visoke šole za storitve. Za ličenje so poskebele absolventke in študentke 3. letnika visokošolskega študija kozmetike na VIST: Petra Kusterle, Sanela Požun, Aleksandra Vojnovič, Antonia Jurkovič , Maja Marolt, Anja Drufovka, Suzana Škufca, Eva Starman in mentorica Saša Godejša. Pričeske je uredila Urška Kolbe iz Frizerskega studia Kolbek.
Barbara Miklič Türk s predsednico društva Petro Matos in z organizatorko modne revije ter modno oblikovalko Barbaro Živčić
V društvu Ekologi brez meja smo napovedali tudi nadaljevanje ‘pečatenja predsodkov’, in sicer bomo 12. decembra v Kinu Šiška organizirali izmenjavo oblačil Zmenek z drugo obleko. Na izmenjavanje oblačil bomo povabili znane Slovenke in Slovence ter jih tako postavili pred drzen okoljski izziv. Hkrati pa jim bomo tako dali priložnost, da s svojim zgledom pomagajo zrušiti neutemeljene predsodke.
Foto na levi: Tadej Slapnik, Barbara Miklič Türk in Franci Kek; Foto 2: Ekologinje brez meja v kreacijah Barbare Živčić
Danes je skoraj vsak naravni pigment zamenjal njegov sintetični brat. V tem članku brišem prah s police znanja o pridobivanju naravnih pigmentov in se vračam nazaj v preteklost, kjer so uporabljali iznajdljive, nenavadne in navdušujoče metode za barvanje tekstila, telesa in kasneje tudi kozmetičnih izdelkov.
Zgodovinsko gledano so bili naravni pigmenti pomemben del preteklosti. Pigmenti so osnova vseh barv, prva uporaba le-teh pa sega vse do prazgodovine, kjer so jih uporabljali za jamske poslikave. Takratni človek je barvo naredil iz mešanice oglja in sline ali živalske maščobe. Barve, ki so jih uporabljali, so bile črna, rumena (limonit), rdeča (hematit ali pečen limonit) in bela (kaolin gline, sežgane školjke, mavec v prahu ali kalcijev karbonat v prahu). Skozi tisočletja, so se naučili pridobivati širšo paleto barv.
Kako pridobivamo naravne pigmente?
Modra paleta
Temno modra indigo barva je bila v zgodovini priljubljena in zelo razširjena. Že majska kultura nam priča o uporabi modre barve, prav tako pa so bili Egipčani znani po »egiptovsko modri«. Pridobivali so jo z vrenjem sivo-zelenih listov in stebla več kot trideset sorodnih rastlin, vključno z zdravilnim indigo grmičevjem. Modro lahko pridobite tudi iz prahu azurita, prahu lapiza, račjega iztrebka in določene vrste gline.
Rdeča paleta
Globoko rdeča barva je narejena iz samičinega telesa hrošča, imenovanega škrlat. V antiki so rdečo pridobivali iz hrošča, podobnega škrlatu (Kermes vermilio). Rdeči pigment velja za enega izmed najstarejših pigmentov, ki so ga uporabljali v Egiptu, Grčiji in na Vzhodu. Pigment iz hrošča je kot barvilo za hrano na voljo še danes, saj je eden izmed redkih rdečih pigmentov, ki je dovolj varen za uporabo v prehranjevalni industriji.
Rdečo pridobivajo tudi iz smole španskega trsta, ki se uporablja predvsem kot barvilo v lakih. Druga vira rdeče sta še korenina rumene lakotnice in kri.
Namig: Ključ pridobivanja rdečega pigmenta iz korenine rumene lakotnice je v tem, da je potrebno korenine posušiti. Ko je le-ta suha, se prepričajte, da ste iz nje dobro sprali morebitno blato. Suhe korenine zmeljite v fin prah in pigment je narejen.
Zelena paleta
Zelen pigment se pridobiva iz več vrst trav. V preteklosti so usnje barvali tako, da so svežo travo zvili v klobčič in jo neposredno drgnili po usnju. Odtenek zelene se razlikuje glede na vrsto in vsebnost vode v travi. Prav tako bodo pretolčeni listje rastlin, ki vsebujejo klorofil, dali zeleno barvo. Vir zelene barve za vaše ustvarjanje pa lahko poiščete tudi v prahu iz alg.
Rumena paleta
V rimskih časih so rumen ali zelen pigment pridobivali iz soka peteršilja, rastlin ali različnih jagod. Pigment iz suhih jagod krhlika je bil še posebej priljubljen v 18 stoletju.
Zlato-rumen odtenek so pridobivali tudi iz kravjega urina. Krave so se prehranjevale izključno z listi mana. Urin so izpareli in preostalo usedlino ročno oblikovali v kroglice, ki so jih predelali v pigment. Tako pridelan pigment je bil dosegljiv v Angliji vse do leta 1921.
Svetlo rumen pigment pridobivajo tudi iz smole različnih vrst drevesa, imenovanega Garcinin. Smola se nabira tako, da v lubje zarežejo brazde, sok ki teče ven, se posuši v temno rjave kepice, ki jih zmeljejo v prah in obdelajo s topilom za pridobivanjem pigmenta iz smole. Poleg naštetih možnosti se rumena pridobiva tudi iz korenin kislice, ruja in rumene gline.
Rjava paleta
Rjavo so pridobivali iz notranje skorje hrasta, imenovanega Quercus tinctoria, ki raste v predelih Severne Amerike. Rjava, pridobljena iz hrasta, je bila priljubljena v 18. in 19. stoletju. Temno rjavo barvo se pridobiva iz črnila sip, ki jih v glavnem najdemo v jadranskem morju. Rjavo se prav tako pridobiva iz pudra lesenca, ki je slabše razredno oglje. Pogosto ga mešajo z vodo in medom, slednji naj bi barvo ohranjal mehko. Posledično je barva enostavnejša za mešanje in se bolje prime na površino. Še en vir rjave so lupine, v katerih se skriva oreh. Iz lupine ameriškega oreha pa dobite svetlo rjavo barvo.
Namig: V vrelo vodo dajte čebulne lupine. Vanjo namočite kos blaga ali volne, ki jo želite obarvati rjavo. Ne pozabite na barvanje pirhov s čebulnimi olupki.
Črna paleta
Črne pigmente so pridobivali iz ogljika sežganega lesa (npr. vinske trte), v sodobnem času pa predvsem s sežiganjem premoga ali katrana. Črna se prav tako pridobiva s počasnim upepeljenem slonove kosti ali kosti v pečici. Ta postopek daje nekoliko drugačen odtenek črne.
Bela paleta
Belo lahko pridobite iz krede, mavca, prav tako pa iz kosti ali rogov, ki dajejo rahlo belo rumenkasto odtenek.
Barva za slikane
Če si želite zmešati svojo barvo, uporabite zgornje ideje in možnosti za pridobivanje pigmenta in le-tega zmešajte z vodo. Če želite, da se barva dlje časa obdrži na površini, uporabite vezivno sredstvo. Tako narejeno barvo lahko shranite v stekleničko za dlje časa.
Za uporabo vezivnega sredstva obstaja preprosto pravilo: sredstvo naj bo po sestavi čim bolj podobno zmesi, h kateri boste vezivo primešali. Če je osnova pigmenta glina, ne potrebujete vezivnega sredstva, ampak jo le zmešajte z vodo.
Skozi zgodovino se je kot vezivno sredstvo uporabljalo slino, kostno maso, živalske maščobe, na primer medvedjo maščobo, kaktusov sok (pušča zeleno barvo), beljak, rastlinski sok in urin.
Zanimivo vezivno sredstvo je tudi juka, rastlinsko milo, ki vsebuje saponin. Juko so uporabljali Indijanci, a ne le kot detergent, temveč tudi kot vezivno sredstvo za barvo. Korenine juke, ki so jih namočili v malo vode in pustili čez noč, so vsebovale največ saponina. Korenine so nato zmleli in iz njih iztisnili tekočino.
Če se odločite za ustvarjanje z naravnimi pigmenti, se nikar ne omejite na zgoraj napisane predloge. Narava nam ponuja široko paleto barv in načinov, iz katerih jih pridobivamo. Zato raziskujte, preizkušajte in kar je najpomembnejše – packajte!
Na poročni večerji prijateljev sem sedela poleg neznanega moškega, ki je govoril tono jezikov, imel doktorat v žepu in prepotoval večino sveta, tako kot jaz. Najin pogovor je nanesel na bio prehrano in z navdušenjem je pripovedoval, kako je previden glede tega, kaj kupuje, in da mu je zelo pomembno, da njegova družina dobi le ekološko in zdravo pridelano sadje ter zelenjavo, pa tudi kozmetiko in čistila uporabljajo naravna.
Super. Ko sem mu omenila, kaj počnem v življenju, se je nasmejal: “Oprosti, to s strupenimi oblačili pa je le en velik lari fari in neumnost.” Bila sem začudena in razočarana, ampak odprla se je razprava in po najinem dvournem pogovoru je postal kupec ekoloških izdelkov in ekoloških oblačil na splošno.
Ali ste kdaj razmišljali, kako in od kot pridejo oblačila v trgovine, preden vi za njih plačate in jih nosite na sebi dan in noč, enako vaša družina, vaši prijatelji, njihovi prijatelji? Jaz nekoč nisem niti dvakrat pomislila, preden sem se odločila za nakup. Vse, kar sem videla, je bilo lep dizajn, super cena, čudovite žive barve, da se ne mečka in se tako lepo raztegne in poda mojemu telesu … Moram imeti takoj! Plačala sem in doma takoj oblekla ter veselo nosila, kljub rahlemu srbenju in nežnim rdečim madežem na moji koži po celem telesu.
V vsakem primeru predlagam 100% bio-ekološke bombažne izdelke, barvane z naravnimi barvili, na bazi vode (in ne z AZO barvili), ter izdelke iz Slovenije.
3 leta nazaj pa sem začela razmišljati o družini in otrocih in prešinilo me je: vse vem o prehranjevanju, kozmetiki, čistilih, vendar kaj pa oblačila za mojega bodočega otroka?!
Večina naših oblačil je iz bombaža (v uporabi že preko 4000 let), najraje spimo in smo doma oblečeni v bombažna oblačila. Volna nas pika in ne maramo, da ovčke trpijo, bambus povzroča izumiranje pand, v poliestru in drugi sintetiki se potimo, svila je prehladna pozimi, lan je pregrob in konoplja se ne proizvaja v zadostnih količinah.
POLJE, Azija
Semena bombaža in lana so po večini genetsko modificirana, da dajo več cvetov in zaslužka pridelovalcem, tudi do stopnje, da po enkratni rasti rastlina ne proizvaja več semen, kot bi jih v naravi, ter da morajo kmetje spet kupiti semena, ker jih ne dobijo več iz lanskoletnih lastnih rastlin. Nekateri imajo dobiček, mali kmetovalci, ki pa si ne morejo privoščiti teh novih super semen, pa žal ne preživijo.
Na rastoče rastline bombaža se škropi pesticide (insekticide, herbicide, fungicide …) in gnoji z umetnimi gnojili za maksimalno rodnost in večjo količino končnega dozorelega bombažnega cveta.
Večina teh kemikalij je dokazano vzrok različnih vrst raka, problemov z dihali in okvar živčevja. Bombaž je svetovno najbolj škropljena rastlina, da ne omenjamo vode, ki se zastrupi, in ljudi v vaseh, ki zbolevajo, ker so preblizu takih polj, ter na tone divjih živali, od čebel, rib do ptičev in volkov.
V Aziji so zakoni glede pravice ljudi in živali zelo nejasni ali še celo neobstoječi, če pa že obstajajo, ni nikogar, ki bi jih kontroliral in uveljavljal.
Količine teh pesticidov so torej neomejene in ljudje, ki delajo na teh poljih, se ne zavedajo nevarnosti in ne vedo, zakaj zbolevajo. Mnogokrat najdemo med njimi tudi otroke, nekateri so stari 5 let in so prisiljeni k delu na poljih bombaža ali v zbirališčih dozorelih cvetov bombaža.
Odpadke bombažne rastline pogosto polagajo za dodatno hrano domačim živalim (slama) – in posredno vse te spojine v koncentrirani obliki pojejo ljudje – ali jih uporabijo za polnjenje žimnic, pohištva in ženskih higienskih izdelkov, kot so tamponi in vložki.
Semena bombaža in lana so po večini genetsko modificirana, da dajo več cvetov in zaslužka pridelovalcem.
TEKSTIL, Azija
V velikih in malih tkalnicah zasledimo razne čudne kemikalije, apreture, ki bi naj oprale, obogatile, očistile ter zavarovale bombaž pred gnilobo, blago pred mečkanjem, olajšale likanje in naredile materiale bolj prožne in raztegljive. Da se to doseže, dodajajo v tekstil naslednje dodatke, ki so večina spet vsi toksični za živa bitja: silikoni, težke kovine, petrolejske spojine, amonijak, formaldehidi, močni mehčalci, težke kovine, TCEP, TCPP, TBHP, in še nekaj drugih spojin, ki preprečujejo gorenje organskih materialov in tudi zelo škodujejo človeški koži, dihalnim potem in organizmu na splošno.
BARVANJE, BELJENJE, PLASTIFICIRANJE in MEHČANJE, Azija
Zelo smo bili veseli, ko so naše najljubše, najcenejše in največje trgovine dobile izdelke iz ekološkega bombaža, vendar kaj pa barvila in belila, ki jih naredijo bele ali tako lepih živahnih barv?
Večina tekstilnih barvil in belil je žal toksičnih, v Evropi in tudi v Afriki so poostrili kontrolo nad količino kemikalij, uporabljenih pri barvanju tekstila, vendar to ne velja za oblačila in tekstil, ki prihajajo iz Azije, kjer v nekontrolirani količini uporabljajo formaldahide, spojine, ki povzročajo mutacijo in genotoksičnost živih organizmov. Astma, alergije, iritacije dihalnih organov, kože ter različne vrste raka so zelo pogosti problemi zaposlenih v tekstilnih tovarnah, še posebej v fazi barvanja, beljenja, plastificiranja in mehčanja. Nezdravo (če ne že strupeno) je tudi beljenje blaga s natrijev hipoklorit, perborati, perkarbonati, per acetatskimi kislinami in hidrogen peroksidi, ki niso strupeni, ampak zelo iritirajo, če jih uporabljamo v velikih odmerkih. Te spojine so v Evropi prepovedane ali so uporabe zelo dozirane, medtem ko so v Aziji dovoljene ali prekomerno uporabljane.
Še posebej so nevarna barvila (AZO), ki jih ni mogoče sprati z navadno vodo, ki vsebujejo benzidine, naftalmine, amino nirotulene, dimentolmethilbenzidine, oksidijaline in ta oblačila lahko pridejo tudi v naše, slovenske roke. Nekatere spojine izmed teh so označene kot karcinogene za ljudi, vendar so še vedno žal splošno uporabljane pri procesih barvanja tekstila v nerazvitih delih sveta, v Evropi pa po večini kontrolirana, razen pri velikanskih količinah izdelkov, ki jih spet zasledimo v popularnih slovenskih veleblagovnicah.
Poleg škodovanja človeku so tudi te spojine nevarne naravi, zalogam naše pitne vode, poljedelcem in živalim.
TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE, Azija, Evropa
Pakete po milijon majic na primer dajo v kontejnerje oziroma še prej v skladišča, včasih so izdelki zaščiteni s plastiko, včasih ne, vendar jih v glavnem zaščitijo z raznimi spojinami, dobesedno konzervansi, da jih ne napadejo podgane, miši, gniloba ali kakšni mikrobi in bakterije. Ta oblačila in tekstil potujejo tedne in tedne in stojijo po raznih lokacijah ter pristaniščih po vsem svetu. Konzervansi, ki se v skladiščih dodajajo, preden gredo tekstil ali oblačila na ladjo ali letalo (največkrat na ladjo ker so letala dražja), so daleč od zdravega za človeka. Najbolj nevarne dodane kemikalije že med tkanjem in procesi barvanja in beljenja so dimetilformaldahidi, PCP, fenol, krorirani parafini, trifosfati, tolukeni, cinkove soli, razni encimi, nikljeve spojine, merkujeve spojine, krom, kadmium, potem zaščita in konzervansi, kot so klorofenoli, merkurjeve spojine, naftalin in tako naprej. Na srečo so v Evropi velike količine vseh teh kemikalij prepovedane, vendar je včasih kontrola nemogoča zaradi masivne dostave izdelkov in tekstila.
SHOPPING, Evropa, Slovenija
Naj bi vaša odločitev pozitivna za vas, nas, Slovenijo, živali in naš planet.
No in končno naše najljubše majice, oblekice, hlače, čevlji, nogavice, spodnje perilo, posteljnina in še mnogo drugega pride v našo trgovino. Še posebej zadnjih nekaj let so po Sloveniji zrasli razni tekstilni diskonti, kjer dobimo tako poceni oblačila, obutev, igrače in vse, kar rabimo, da nam ni jasno, kako je to sploh mogoče. Dolgoročno pa so obratno kot poceni. Plačamo s svojim zdravjem oz. še bolj plača najbolj ogrožena skupina: otroci in dojenčki.
Dobra novica je, da večina slovenskih oblačil, izdelkov in tekstila vsebuje res varne doze vseh omenjenih kemikalij, mehčalcev, belil – te zadeve so pri nas dobro kontrolirane in jih lahko z enim pranjem v hladni vodi tudi sperete. Slaba novica je, da ljudje niti ne pogledamo, od kod prihaja izdelek, ki ga kupujemo, ter nas divje barve, perfektna raztegljivost, odpornost na mečkanje in razni prišiti svetlikajoči okraski premamijo, in če je cena ugodna, izdelek tudi kupimo, brez da bi pogledali etiketo ali izvor izdelka.
Že dostikrat sem omenila, da je kupna moč res MOČ, da lahko pomagate svojemu sosedu in njegovi družini preživeti, ker kupujete domače izdelke (od hrane, oblačil do pohištva – naši izdelki so bolj zdravi in kvalitetnejši od uvoženih); lahko pa gre vaš težko prisluženi denar v Azijo za prisilno delo 5-letnih otrok, ki dobijo le vrečko riža za plačilo; ni nujno, vendar tega največkrat, žal, ne veste.
V vsakem primeru predlagam 100% bio-ekološke bombažne izdelke, barvane z naravnimi barvili, na bazi vode (in ne z AZO barvili), ter izdelke iz Slovenije.
Če varčujete denar na sebi, priporočam vsaj malce več pozornosti pri oblačilih za otroke, dojenčke in nosečnice. Vedno vam preostane, da preden kaj oblečete, zadeve operete, pri dojenčkih vsaj nekajkrat, ali uporabljate prerasle stvari prijateljev in znancev.
Bianca Žvorc in njen mož Charlie sta tudi na svoji poroki nosila eko oblačila.
Še najbolj pa bi bila osebno vesela, da bi vsi razmišljali le malce dolgoročno in globalno, da je izdelek del poštene trgovine (ne prisilnega dela otrok ali da delajo ljudje 16 ur v strupih in komaj preživijo na dobljeni plači), pridelan in izdelan vsaj večinoma v Sloveniji ali Evropi, kljub temu da je cena teh izdelkov malce višja (ker vsi dobijo pošteno plačano za svoje delo, hrano, izdelke in materiale), in bi porabili mogoče nekaj več minut ob gledanju etikete izdelkov in njihovega izvora.
Najbolj pa je treba razmisliti tole: Slovenija je mala, eni druge potrebujemo, in če sosedu ne bo šlo dobro, v določenem trenutku ne bo šlo dobro niti vam. In vsi se, ko zbolimo, začnemo zavedati tega, da je naše zdravje naše največje bogastvo, in včasih je le lažje nekaj preprečiti kot pa lečiti (kot bi povedala moja babica) oziroma zdraviti.
Izbira je vaša in jaz upam, da bo le najbolj pozitivna za vas, nas, Slovenijo, živali in naš planet Zemlja.
—————————
Zgodba: Bianca Žvorc Fotografije: Michael Cress, Ciril Jazbec, Marci Marcone Modeli: Nika Mihelčič, AvaBergman, Bianca Žvorc Morris, Charlie Morris
Viri in literatura
BBC poročilo o prisiljenem delu otrok v Uzbekistanu (https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-14973062)
WWF poroča o vplivih pesticidov na divje živali (https://www.panna.org/resources/cotton)
Smrt 500 indijskih poljedelcev zaradi pesticidov na poljih bombaža (https://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/2164107.stm)
UN poroča o ogrožanju pand in goril zaradi prekomerne človeške uporabe bambusa (https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=10692&Cr=Bamboo&Cr1=)
New York Times poroča o smrti tekstilnega delavca na Kitajskem (https://www.nytimes.com/2009/07/30/world/asia/30jilin.html?pagewanted=all)
Podrobne raziskave toksičnosti in karcenogenosti tekstilnih barvil in belil je na Finskem opravila Kaisa Klemola (Department of Biosciences, University of Kuopio med letoma 2002 in 2008: https://www.uku.fi/vaitokset/2008/isbn978-951-27-0979-3.pdf)
Vse nevarne spojine, ki se uporabljajo ob tkanju, barvanju, beljenju, skladiščenju tekstila in oblačil so omenjene v poročilu švedskega nacionalnega kemičnega inštituta (https://www.kemi.se/Documents/Publikationer/Trycksaker/Rapporter/Report_5_97_Chemicals_in_textiles.pdf)
Za hiro bližajoče se praznične dni si lahko pripravite okusne sladke sušene presne božične zvezdice.
½ skodelice indijskih oreščkov
½ skodelice mandljev
1 skodelica ovsenih kosmičev
3 jedilne žlice surovega kakava v prahu
1 jedilna žlica cimeta
1/2 čajna žličke pimenta
½ čajne žličke vanilije v prahu
Ščep soli
1/4 skodelice javorjevega/agavinega sirupa
Voda po potrebi za želeno gosto konsistenco
Zmeljemo oreščke in jim primešamo suhe sestavine. Nato dodamo še mokre sestavine in zmešamo v multipraktiku. Ko nastane gosta masa, ki se začne zbijati v kepo, jo razvaljamo in z modelčkom oblikujemo zvezdice. Te zložimo na pladnje sušilnika in jih na največ 45 stopinj posušimo dokler niso trdni.
Če vas zanimajo tudi podobni zdravi recepti, kot so marelično kokosove praline, nežna bela čokolada z goji jagodami, športne praline za moč, sušene presne božične zvezdice in čokoladno-pomarančni mousse, potem naj vas povabimo na presno delavnico, kjer se bomo lotili izdelave tudi navedenih receptov in sladkanja z njimi.
Zdravemu sladkemu razvajanju, ki ga bo vodila Anja Horvat Jeromel v okviru Zavoda Ekologičen in Presne umetnosti (www.presnaumetnost.si) se lahko pridružite v četrtek 1. decembra 2011 od 17h do 20h, v restavraciji Krinolina v Ljubljani ali 10. december 2011 v Slovenj Gradcu. Cena delavnice je 45 EUR na osebo. Za več informacij in prijave se javite na [email protected] ali 040-297-728.
Na delavnici boste spoznali tudi najrazličnejše tehnike in trike za pripravo zdravih presnih sladic in pripomočke, ki jih potrebujemo pri pripravi. Razkrili vam bomo tudi alternativne možnosti zdravju prijaznih sladil ter vam predstavili, katere so čarobne osnovne sestavine, iz katerih lahko sami ustvarjate svoje dobrote. Seznanili se boste s pripravo rastlinskega mleka iz oreščkov in pridobili številne uporabne nasvete za uporabo oreščkov v sladicah. Naučili se boste izdelati datljevo pasto in spoznali možnosti njene uporabe. Navdušeni boste spoznali vse prednosti surovega kakava ter ter številne uporabne informacije.
Delavnica je pomoč za vse, ki si želijo vključiti več zdrave hrane v svoje jedilnike, pa niso pripravljeni na drastične spremembe v svojem življenju, so zdrave presne sladice odlična in najlažja pot. Tako lahko na preprost in hiter način očaramo sovje domače ali za posebno priložnost poskrbimo za zdravo sladico ter sebe in goste razvajamo z božanskimi okusom. Recepti, ki jih boste pripravili na delavnici, so primerni tudi za alergike, saj ne vsebujejo mlečnih izdelkov, glutena, jajc in arašidov.
Ustanoviteljica Presne umetnosti, Anja Horvat Jeromel, pravi, da verjame, da je vsak od nas bog, zato si zasluži kakovostno, živo hrano: »Naj hrana bogov postane hrana za človeštvo. Vsi vemo in tudi zdravniki ter drugi prehranski strokovnjaki poudarjajo, da bi morali uživati predvsem veliko sadja in zelenjave, a hkrati uživamo vse več prazne, toplotno razvrednotene, industrijske, kemično obogatene hrane. Priča smo vse večjemu obolevanju ljudi za najrazličnejšimi boleznimi, ki jih imenujemo novodobne bolezni. Čudimo se, kako lahko za določenimi boleznimi, ki so prej veljale za starejše, zbolijo že otroci. Po drugi strani iz prakse poznamo vse več ozdravitev ljudi, ki so spremenili način prehranjevanja in se začeli prehranjevati pretežno z živo rastlinsko hrano. Zato si s Presno umetnostjo prizadevamo ljudi ozaveščati, navdihovati in jim pomagati k zdravemu in okusnemu prehranjevanju. In nenazadnje se strinjam z izjavo, ki mi jo je dejala ena od tujih slavnih presnojedk: presnojedsko gibanje po vsem svetu je v tem trenutku v velikem razmahu in ima moč, da spremeni svet.«
Dolgo je prevladovalo mnenje, da delfini v naše morje zaidejo le občasno. Njihova opažanja so se razlagala kot redke izjeme izgubljenih živali. Danes lahko na podlagi sistematičnih raziskav društva Morigenos potrdimo, da delfini v slovenskem morju niso le naključni obiskovalci.
Društvo Morigenos je neprofitna, nevladna organizacija ustanovljena leta 2001, ki se posveča raziskovanju in zaščiti morskih sesalcev ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja. »Morigenos« pomeni »rojen v morju«. Društvo deluje na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter sodelovanja s številnimi in raznolikimi institucijami doma in v tujini. V društvu prostovoljno delujejo ljudje, ki verjamejo, da lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu svetu in pozitivnim spremembam. Ekipo društva sestavljajo biologi, veterinarji, geografi, pedagogi, kemiki, itd. V naše delo se vključujejo ljudje iz cele Evrope, člani društva pa sodelujejo v raziskovalnih projektih in organizacijah v različnih delih sveta.
Glavni in najbolj dolgoročni projekt je proučevanje in zaščita delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana. To je prva dolgoročna in sistematična raziskava delfinov v Sloveniji. Društvo Morigenos te živali preučuje in spremlja od leta 2002, s čemer je dokumentiralo stalno prisotnost populacije velikih pliskavk pri nas. To je edina stalna vrsta morskih sesalcev pri nas. Druge vrste slovensko morje obiščejo zgolj izjemoma. Delfini naše morje uporabljajo za igro, počitek, prehranjevanje, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev. To območje redno uporablja več kot 70 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekateri delfini se tukaj zadržujejo občasno, nekateri redno. Kar nekaj pa je takih, ki so prisotni že več kot 8 let zapored. Seveda se ti delfini gibljejo tudi v vodah sosednih držav, saj za njih ne obstajajo državne meje.
Delfini predstavljajo pomemben člen morskega ekosistema. Zato je njihova učinkovita zaščita potrebna, če želimo zagotoviti obstoj ostalih bitji in celotnega obalnega območja. Njihova dobrobit je za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja morja neprecenljiva.
Pomemben del zaščite delfinov predstavljajo aktivnosti za informiranje, izobraževanje in ozaveščanje javnosti. Slednje se izvaja z multimedijskimi predavanji in predstavitvami, projektom »Posvojite delfina«, mednarodnimi raziskovalnimi tabori, prireditvijo Dan delfinov, razstavami fotografij, poljudnimi članki ter spletno stranjo in drugimi družabnimi stranmi na internetu.
Več o društvu Morigenos in delfinih lahko preberete na www.morigenos.org.
Fotografije: Polona Kotnjek, Bojan Brescanski, Tilen Genov
Z bolj premišljeno uporabo energije ne boste zgolj poskrbeli za bolj zeleno prihodnost, pač pa boste prihranili tudi lep del družinskega proračuna.
Ogrevanje
Največja potreba po energiji v posameznem gospodinjstvu nastane zaradi ogrevanja.
Z zakonom uvedeni termostati, ki jih morajo od letošnje jeseni uporabljati vsi stanovalci večstanovanjskih blokov, so odlična novica, saj boste z njihovo pomočjo od letos dalje lahko skrbno spremljali, koliko energije za ogrevanje porabi vaša družina. Z nekaj preprostimi ukrepi lahko energijo, ki jo potrebujete, porabite bolj učinkovito. Eden od ukrepov, ki bodo očitno spremenili številke na vaših položnicah, je menjava starih oken z novimi. Skozi okna namreč povprečno uide kar 10 odstotkov toplote. Res je, da takšna sprememba ni ravno poceni, toda na dolgi rok se vam bo vsekakor obrestovala. Kadar gradite na novo, lahko z nekaj razmisleka poskrbite, da bo hiša kar se da učinkovito energetsko grajena. Dobra izolacija zniža stroške ogrevanja tudi do 30 odstotkov. Ključni element dobre izolacije je fasada, ki naj bo narejena čim bolj kvalitetno. Tudi streha ni nepomembna. Slaba streha vas lahko stane do 25 odstotkov izgube toplote. Če imate možnost, kombinirajte različne načine ogrevanja. Centralno kurjavo na primer dopolnjujte s kaminom. Na ta način boste želeno temperaturo notranjih prostorov dosegli z manj stroški. Preden se odločite za kombinacijo sredstev za ogrevanje v vašem domu, preverite kakšne so cene energentov. Če šele vgrajujete osnovni sistem ogrevanja, izberite takšnega, ki ga lahko upravljate tudi na daljavo. Na ta način lahko kurjavo ugasnete, ko vas ni doma, in pravočasno prižgete, še preden se vrnete nazaj. Radiatorje, ki jih ne potrebujete, zapirajte. V sobah, ki jih ne uporabljajte, ugasnite radiatorje.
Elektrika in gospodinjstvo
Stroške elektrike boste znižali tako, da zamenjate vse žarnice za varčne. Skrbite za to, da luči ne bodo gorele, če jih ne potrebujete. Naučite otroke, da za seboj ugašajo luči. Če živite v bloku, bodite pozorni tudi na ugašanje luči v skupnih prostorih. Podnevi si raje kot z lučjo pomagajte z dnevno svetlobo, saj je je več kot dovolj. Za vzdušje v stanovanju uporabite energetsko varčne led diode, ki porabijo izredno malo energije. Ko kuhate, uporabljajte manjše posode. Vodo zavrite tako, da posodo pokrijete s pokrovko. Če kupujete nov štedilnik, izberite indukcijsko ploščo, ki porabi manj energije kot običajna električna ali steklokeramična. Ko uporabljate pečico, jo izključite 10 minut pred koncem pečenja – ker je pečica še dovolj topla, se bo jed vseeno spekla, vi pa boste na ta način prihranili precej energije. Ko kupujete nove gospodinjske aparate, poskrbite, da bodo energetsko varčni – če so takšni, nosijo oznako energetski razred A ali A +. Pri pranju uporabljajte programe z nižjo temperaturo – s tem boste prihranili velike količine energije. Vrat hladilnika ne puščajte predolgo odprtih. Bolj poln je hladilnik, manj energije porabi. Prazni hladilniki sodijo med največje porabnike energije. Ko kupujete hladilnik, raje izberite manjšega kot prevelikega. Ena oseba v gospodinjstvu potrebuje približno 60-litrski hladilnik. Enako velja za zamrzovalnik. Kadar se vrata ne zapirajo dobro, jih čim prej popravite. Skrbno čistite hladilnik in zamrzovalnik, saj je led eden od krivcev za večjo porabo energije. Že milimeter ledu poveča porabo energije za nekaj odstotkov.
Če vsak dan 100-vatna žarnica gori eno uro, porabi 36,5 kWh energije na leto. Če bi 75 milijonov ljudi izklopilo luč za eno uro na dan, je to 36,5 x 75 milijonov = 2738 milijonov kWh prihranjene energije. S tem bi preprečili, da se v ozračje sprosti 1,37 milijona ton ogljika, kar je količina, ki jo proizvaja manjša elektrarna (150 MWe).
Tehnični aparati in elektrika
Kadar več kot 15 minut ne uporabljate računalnika ali televizorja, ju rajši ugasnite. Tehnične naprave porabljajo energijo, tudi kadar so v stanju pripravljenosti. Če želite narediti okolju uslugo in znižati svoj račun za elektriko, popolnoma ugašajte tehnične naprave ter jih izklapljajte iz električnega omrežja, kadar jih ne potrebujete.
Uporabljajte energijo iz obnovljivih virov
S sončnimi celicami, vetrnimi turbinami ali biogorivi poskrbimo za energijo na okolju prijazen način. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri izgorevanju nafte, plina in premoga, pri energiji iz obnovljivih virov ne nastaja. Manj ogljikovega dioksida v zraku pomeni manj nevarnosti za globalno segrevanje.
Post s korenjem in jabolki
Post s korenjem in jabolki
Sestavine:
Kreacije za modno revijo Zmenek z drugo obleko so ustvarile modne oblikovalke Jana Koteska, Sergeja Bevc, Irina Milijič, Ines Pusar, Karmen Rovšnik, Tina Rebolj, Tanja Pađan, Urška Pirc, Linda Ogrizek, Urška Petrič, Maruša Bečan, Uršula Mihovec, Darja Rant in Barbara Živčić.
Če vas zanimajo tudi podobni zdravi recepti, kot so marelično kokosove praline, nežna bela čokolada z goji jagodami, športne praline za moč, sušene presne božične zvezdice in čokoladno-pomarančni mousse, potem naj vas povabimo na presno delavnico, kjer se bomo lotili izdelave tudi navedenih receptov in sladkanja z njimi.
Društvo Morigenos je neprofitna, nevladna organizacija ustanovljena leta 2001, ki se posveča raziskovanju in zaščiti morskih sesalcev ter ohranjanju čistega in zdravega morskega okolja. »Morigenos« pomeni »rojen v morju«. Društvo deluje na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter sodelovanja s številnimi in raznolikimi institucijami doma in v tujini. V društvu prostovoljno delujejo ljudje, ki verjamejo, da lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu svetu in pozitivnim spremembam. Ekipo društva sestavljajo biologi, veterinarji, geografi, pedagogi, kemiki, itd. V naše delo se vključujejo ljudje iz cele Evrope, člani društva pa sodelujejo v raziskovalnih projektih in organizacijah v različnih delih sveta.
Glavni in najbolj dolgoročni projekt je proučevanje in zaščita delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana. To je prva dolgoročna in sistematična raziskava delfinov v Sloveniji. Društvo Morigenos te živali preučuje in spremlja od leta 2002, s čemer je dokumentiralo stalno prisotnost populacije velikih pliskavk pri nas. To je edina stalna vrsta morskih sesalcev pri nas. Druge vrste slovensko morje obiščejo zgolj izjemoma. Delfini naše morje uporabljajo za igro, počitek, prehranjevanje, pa tudi za razmnoževanje in vzgojo mladičev. To območje redno uporablja več kot 70 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Nekateri delfini se tukaj zadržujejo občasno, nekateri redno. Kar nekaj pa je takih, ki so prisotni že več kot 8 let zapored. Seveda se ti delfini gibljejo tudi v vodah sosednih držav, saj za njih ne obstajajo državne meje.
Delfini predstavljajo pomemben člen morskega ekosistema. Zato je njihova učinkovita zaščita potrebna, če želimo zagotoviti obstoj ostalih bitji in celotnega obalnega območja. Njihova dobrobit je za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja morja neprecenljiva.
Največja potreba po energiji v posameznem gospodinjstvu nastane zaradi ogrevanja.
