Zakaj je moja nova obleka tako čudovito strupena?

Na poročni večerji prijateljev sem sedela poleg neznanega moškega, ki je govoril tono jezikov, imel doktorat v žepu in prepotoval večino sveta, tako kot jaz. Najin pogovor je nanesel na bio prehrano in z navdušenjem je pripovedoval, kako je previden glede tega, kaj kupuje, in da mu je zelo pomembno, da njegova družina dobi le ekološko in zdravo pridelano sadje ter zelenjavo, pa tudi kozmetiko in čistila uporabljajo naravna.

Super. Ko sem mu omenila, kaj počnem v življenju, se je nasmejal: “Oprosti, to s strupenimi oblačili pa je le en velik lari fari in neumnost.” Bila sem začudena in razočarana, ampak odprla se je razprava in po najinem dvournem pogovoru je postal kupec ekoloških izdelkov in ekoloških oblačil na splošno.

Ali ste kdaj razmišljali, kako in od kot pridejo oblačila v trgovine, preden vi za njih plačate in jih nosite na sebi dan in noč, enako vaša družina, vaši prijatelji, njihovi prijatelji? Jaz nekoč nisem niti dvakrat pomislila, preden sem se odločila za nakup. Vse, kar sem videla, je bilo lep dizajn, super cena, čudovite žive barve, da se ne mečka in se tako lepo raztegne in poda mojemu telesu … Moram imeti takoj! Plačala sem in doma takoj oblekla ter veselo nosila, kljub rahlemu srbenju in nežnim rdečim madežem na moji koži po celem telesu.

3 leta nazaj pa sem začela razmišljati o družini in otrocih in prešinilo me je: vse vem o prehranjevanju, kozmetiki, čistilih, vendar kaj pa oblačila za mojega bodočega otroka?!

Večina naših oblačil je iz bombaža (v uporabi že preko 4000 let), najraje spimo in smo doma oblečeni v bombažna oblačila. Volna nas pika in ne maramo, da ovčke trpijo, bambus povzroča izumiranje pand, v poliestru in drugi sintetiki se potimo, svila je prehladna pozimi, lan je pregrob in konoplja se ne proizvaja v zadostnih količinah.

POLJE, Azija

Semena bombaža in lana so po večini genetsko modificirana, da dajo več cvetov in zaslužka pridelovalcem, tudi do stopnje, da po enkratni rasti rastlina ne proizvaja več semen, kot bi jih v naravi, ter da morajo kmetje spet kupiti semena, ker jih ne dobijo več iz lanskoletnih lastnih rastlin. Nekateri imajo dobiček, mali kmetovalci, ki pa si ne morejo privoščiti teh novih super semen, pa žal ne preživijo.

Na rastoče rastline bombaža se škropi pesticide (insekticide, herbicide, fungicide …) in gnoji z umetnimi gnojili za maksimalno rodnost in večjo količino končnega dozorelega bombažnega cveta.

Večina teh kemikalij je dokazano vzrok različnih vrst raka, problemov z dihali in okvar živčevja. Bombaž je svetovno najbolj škropljena rastlina, da ne omenjamo vode, ki se zastrupi, in ljudi v vaseh, ki zbolevajo, ker so preblizu takih polj, ter na tone divjih živali, od čebel, rib do ptičev in volkov.

Količine teh pesticidov so torej neomejene in ljudje, ki delajo na teh poljih, se ne zavedajo nevarnosti in ne vedo, zakaj zbolevajo. Mnogokrat najdemo med njimi tudi otroke, nekateri so stari 5 let in so prisiljeni k delu na poljih bombaža ali v zbirališčih dozorelih cvetov bombaža.

Odpadke bombažne rastline pogosto polagajo za dodatno hrano domačim živalim (slama) – in posredno vse te spojine v koncentrirani obliki pojejo ljudje – ali jih uporabijo za polnjenje žimnic, pohištva in ženskih higienskih izdelkov, kot so tamponi in vložki.

TEKSTIL, Azija

V velikih in malih tkalnicah zasledimo razne čudne kemikalije, apreture, ki bi naj oprale, obogatile, očistile ter zavarovale bombaž pred gnilobo, blago pred mečkanjem, olajšale likanje in naredile materiale bolj prožne in raztegljive. Da se to doseže, dodajajo v tekstil naslednje dodatke, ki so večina spet vsi toksični za živa bitja: silikoni, težke kovine, petrolejske spojine, amonijak, formaldehidi, močni mehčalci, težke kovine, TCEP, TCPP, TBHP, in še nekaj drugih spojin, ki preprečujejo gorenje organskih materialov in tudi zelo škodujejo človeški koži, dihalnim potem in organizmu na splošno.

BARVANJE, BELJENJE, PLASTIFICIRANJE in MEHČANJE, Azija

Zelo smo bili veseli, ko so naše najljubše, najcenejše in največje trgovine dobile izdelke iz ekološkega bombaža, vendar kaj pa barvila in belila, ki jih naredijo bele ali tako lepih živahnih barv?

Večina tekstilnih barvil in belil je žal toksičnih, v Evropi in tudi v Afriki so poostrili kontrolo nad količino kemikalij, uporabljenih pri barvanju tekstila, vendar to ne velja za oblačila in tekstil, ki prihajajo iz Azije, kjer v nekontrolirani količini uporabljajo formaldahide, spojine, ki povzročajo mutacijo in genotoksičnost živih organizmov. Astma, alergije, iritacije dihalnih organov, kože ter različne vrste raka so zelo pogosti problemi zaposlenih v tekstilnih tovarnah, še posebej v fazi barvanja, beljenja, plastificiranja in mehčanja. Nezdravo (če ne že strupeno) je tudi beljenje blaga s natrijev hipoklorit, perborati, perkarbonati, per acetatskimi kislinami in hidrogen peroksidi, ki niso strupeni, ampak zelo iritirajo, če jih uporabljamo v velikih odmerkih. Te spojine so v Evropi prepovedane ali so uporabe zelo dozirane, medtem ko so v Aziji dovoljene ali prekomerno uporabljane.

Še posebej so nevarna barvila (AZO), ki jih ni mogoče sprati z navadno vodo, ki vsebujejo benzidine, naftalmine, amino nirotulene, dimentolmethilbenzidine, oksidijaline in ta oblačila lahko pridejo tudi v naše, slovenske roke. Nekatere spojine izmed teh so označene kot karcinogene za ljudi, vendar so še vedno žal splošno uporabljane pri procesih barvanja tekstila v nerazvitih delih sveta, v Evropi pa po večini kontrolirana, razen pri velikanskih količinah izdelkov, ki jih spet zasledimo v popularnih slovenskih veleblagovnicah.

Poleg škodovanja človeku so tudi te spojine nevarne naravi, zalogam naše pitne vode, poljedelcem in živalim.

TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE, Azija, Evropa

Pakete po milijon majic na primer dajo v kontejnerje oziroma še prej v skladišča, včasih so izdelki zaščiteni s plastiko, včasih ne, vendar jih v glavnem zaščitijo z raznimi spojinami, dobesedno konzervansi, da jih ne napadejo podgane, miši, gniloba ali kakšni mikrobi in bakterije. Ta oblačila in tekstil potujejo tedne in tedne in stojijo po raznih lokacijah ter pristaniščih po vsem svetu. Konzervansi, ki se v skladiščih dodajajo, preden gredo tekstil ali oblačila na ladjo ali letalo (največkrat na ladjo ker so letala dražja), so daleč od zdravega za človeka. Najbolj nevarne dodane kemikalije že med tkanjem in procesi barvanja in beljenja so dimetilformaldahidi, PCP, fenol, krorirani parafini, trifosfati, tolukeni, cinkove soli, razni encimi, nikljeve spojine, merkujeve spojine, krom, kadmium, potem zaščita in konzervansi, kot so klorofenoli, merkurjeve spojine, naftalin in tako naprej. Na srečo so v Evropi velike količine vseh teh kemikalij prepovedane, vendar je včasih kontrola nemogoča zaradi masivne dostave izdelkov in tekstila.

SHOPPING, Evropa, Slovenija

No in končno naše najljubše majice, oblekice, hlače, čevlji, nogavice, spodnje perilo, posteljnina in še mnogo drugega pride v našo trgovino. Še posebej zadnjih nekaj let so po Sloveniji zrasli razni tekstilni diskonti, kjer dobimo tako poceni oblačila, obutev, igrače in vse, kar rabimo, da nam ni jasno, kako je to sploh mogoče. Dolgoročno pa so obratno kot poceni. Plačamo s svojim zdravjem oz. še bolj plača najbolj ogrožena skupina: otroci in dojenčki.

Dobra novica je, da večina slovenskih oblačil, izdelkov in tekstila vsebuje res varne doze vseh omenjenih kemikalij, mehčalcev, belil – te zadeve so pri nas dobro kontrolirane in jih lahko z enim pranjem v hladni vodi tudi sperete. Slaba novica je, da ljudje niti ne pogledamo, od kod prihaja izdelek, ki ga kupujemo, ter nas divje barve, perfektna raztegljivost, odpornost na mečkanje in razni prišiti svetlikajoči okraski premamijo, in če je cena ugodna, izdelek tudi kupimo, brez da bi pogledali etiketo ali izvor izdelka.

Že dostikrat sem omenila, da je kupna moč res MOČ, da lahko pomagate svojemu sosedu in njegovi družini preživeti, ker kupujete domače izdelke (od hrane, oblačil do pohištva – naši izdelki so bolj zdravi in kvalitetnejši od uvoženih); lahko pa gre vaš težko prisluženi denar v Azijo za prisilno delo 5-letnih otrok, ki dobijo le vrečko riža za plačilo; ni nujno, vendar tega največkrat, žal, ne veste.

V vsakem primeru predlagam 100% bio-ekološke bombažne izdelke, barvane z naravnimi barvili, na bazi vode (in ne z AZO barvili), ter izdelke iz Slovenije.

Če varčujete denar na sebi, priporočam vsaj malce več pozornosti pri oblačilih za otroke, dojenčke in nosečnice. Vedno vam preostane, da preden kaj oblečete, zadeve operete, pri dojenčkih vsaj nekajkrat, ali uporabljate prerasle stvari prijateljev in znancev.

Še najbolj pa bi bila osebno vesela, da bi vsi razmišljali le malce dolgoročno in globalno, da je izdelek del poštene trgovine (ne prisilnega dela otrok ali da delajo ljudje 16 ur v strupih in komaj preživijo na dobljeni plači), pridelan in izdelan vsaj večinoma v Sloveniji ali Evropi, kljub temu da je cena teh izdelkov malce višja (ker vsi dobijo pošteno plačano za svoje delo, hrano, izdelke in materiale), in bi porabili mogoče nekaj več minut ob gledanju etikete izdelkov in njihovega izvora.

Najbolj pa je treba razmisliti tole: Slovenija je mala, eni druge potrebujemo, in če sosedu ne bo šlo dobro, v določenem trenutku ne bo šlo dobro niti vam. In vsi se, ko zbolimo, začnemo zavedati tega, da je naše zdravje naše največje bogastvo, in včasih je le lažje nekaj preprečiti kot pa lečiti (kot bi povedala moja babica) oziroma zdraviti.

Izbira je vaša in jaz upam, da bo le najbolj pozitivna za vas, nas, Slovenijo, živali in naš planet Zemlja.

—————————

Zgodba: Bianca Žvorc
Fotografije: Michael Cress, Ciril Jazbec, Marci Marcone
Modeli: Nika Mihelčič, AvaBergman, Bianca Žvorc Morris, Charlie Morris

Viri in literatura

• BBC poročilo o prisiljenem delu otrok v Uzbekistanu (https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-pacific-14973062)
• WWF poroča o vplivih pesticidov na divje živali (https://www.panna.org/resources/cotton)
• Smrt 500 indijskih poljedelcev zaradi pesticidov na poljih bombaža (https://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/2164107.stm)
• UN poroča o ogrožanju pand in goril zaradi prekomerne človeške uporabe bambusa (https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=10692&Cr=Bamboo&Cr1=)
• New York Times poroča o smrti tekstilnega delavca na Kitajskem (https://www.nytimes.com/2009/07/30/world/asia/30jilin.html?pagewanted=all)
• Podrobne raziskave toksičnosti in karcenogenosti tekstilnih barvil in belil je na Finskem opravila Kaisa Klemola (Department of Biosciences, University of Kuopio med letoma 2002 in 2008: https://www.uku.fi/vaitokset/2008/isbn978-951-27-0979-3.pdf)
• Vse nevarne spojine, ki se uporabljajo ob tkanju, barvanju, beljenju, skladiščenju tekstila in oblačil so omenjene v poročilu švedskega nacionalnega kemičnega inštituta (https://www.kemi.se/Documents/Publikationer/Trycksaker/Rapporter/Report_5_97_Chemicals_in_textiles.pdf)