DomovDom & EnergijaNaravni pigmenti in kako jih pridobivamo

Naravni pigmenti in kako jih pridobivamo

Danes je skoraj vsak naravni pigment zamenjal njegov sintetiฤni brat. V tem ฤlanku briลกem prah s police znanja o pridobivanju naravnih pigmentov in se vraฤam nazaj v preteklost, kjer so uporabljali iznajdljive, nenavadne in navduลกujoฤe metode za barvanje tekstila, telesa in kasneje tudi kozmetiฤnih izdelkov.

Zgodovinsko gledano so bili naravni pigmenti pomemben del preteklosti. Pigmenti so osnova vseh barv, prva uporaba le-teh pa sega vse do prazgodovine, kjer so jih uporabljali za jamske poslikave. Takratni ฤlovek je barvo naredil iz meลกanice oglja in sline ali ลพivalske maลกฤobe. Barve, ki so jih uporabljali, so bile ฤrna, rumena (limonit), rdeฤa (hematit ali peฤen limonit) in bela (kaolin gline, seลพgane ลกkoljke, mavec v prahu ali kalcijev karbonat v prahu). Skozi tisoฤletja, so se nauฤili pridobivati ลกirลกo paleto barv.

Naravne barve in pigmenti

Kako pridobivamo naravne pigmente?

Modra paleta
Temno modra indigo barva je bila v zgodovini priljubljena in zelo razลกirjena. ลฝe majska kultura nam priฤa o uporabi modre barve, prav tako pa so bili Egipฤani znani po ยปegiptovsko modriยซ. Pridobivali so jo z vrenjem sivo-zelenih listov in stebla veฤ kot trideset sorodnih rastlin, vkljuฤno z zdravilnim indigo grmiฤevjem. Modro lahko pridobite tudi iz prahu azurita, prahu lapiza, raฤjega iztrebka in doloฤene vrste gline.

Rdeฤa paleta
Globoko rdeฤa barva je narejena iz samiฤinega telesa hroลกฤa, imenovanega ลกkrlat. V antiki so rdeฤo pridobivali iz hroลกฤa, podobnega ลกkrlatu (Kermes vermilio). Rdeฤi pigment velja za enega izmed najstarejลกih pigmentov, ki so ga uporabljali v Egiptu, Grฤiji in na Vzhodu. Pigment iz hroลกฤa je kot barvilo za hrano na voljo ลกe danes, saj je eden izmed redkih rdeฤih pigmentov, ki je dovolj varen za uporabo v prehranjevalni industriji.

Rdeฤo pridobivajo tudi iz smole ลกpanskega trsta, ki se uporablja predvsem kot barvilo v lakih. Druga vira rdeฤe sta ลกe korenina rumene lakotnice in kri.

Namig: Kljuฤ pridobivanja rdeฤega pigmenta iz korenine rumene lakotnice je v tem, da je potrebno korenine posuลกiti. Ko je le-ta suha, se prepriฤajte, da ste iz nje dobro sprali morebitno blato. Suhe korenine zmeljite v fin prah in pigment je narejen.

Zelena paleta
Zelen pigment se pridobiva iz veฤ vrst trav. V preteklosti so usnje barvali tako, da so sveลพo travo zvili v klobฤiฤ in jo neposredno drgnili po usnju. Odtenek zelene se razlikuje glede na vrsto in vsebnost vode v travi. Prav tako bodo pretolฤeni listje rastlin, ki vsebujejo klorofil, dali zeleno barvo. Vir zelene barve za vaลกe ustvarjanje pa lahko poiลกฤete tudi v prahu iz alg.

Rumena paleta
V rimskih ฤasih so rumen ali zelen pigment pridobivali iz soka peterลกilja, rastlin ali razliฤnih jagod. Pigment iz suhih jagod krhlika je bil ลกe posebej priljubljen v 18 stoletju.

Zlato-rumen odtenek so pridobivali tudi iz kravjega urina. Krave so se prehranjevale izkljuฤno z listi mana. Urin so izpareli in preostalo usedlino roฤno oblikovali v kroglice, ki so jih predelali v pigment. Tako pridelan pigment je bil dosegljiv v Angliji vse do leta 1921.

Svetlo rumen pigment pridobivajo tudi iz smole razliฤnih vrst drevesa, imenovanega Garcinin. Smola se nabira tako, da v lubje zareลพejo brazde, sok ki teฤe ven, se posuลกi v temno rjave kepice, ki jih zmeljejo v prah in obdelajo s topilom za pridobivanjem pigmenta iz smole. Poleg naลกtetih moลพnosti se rumena pridobiva tudi iz korenin kislice, ruja in rumene gline.

Rjava paleta
Rjavo so pridobivali iz notranje skorje hrasta, imenovanega Quercus tinctoria, ki raste v predelih Severne Amerike. Rjava, pridobljena iz hrasta, je bila priljubljena v 18. in 19. stoletju. Temno rjavo barvo se pridobiva iz ฤrnila sip, ki jih v glavnem najdemo v jadranskem morju. Rjavo se prav tako pridobiva iz pudra lesenca, ki je slabลกe razredno oglje. Pogosto ga meลกajo z vodo in medom, slednji naj bi barvo ohranjal mehko. Poslediฤno je barva enostavnejลกa za meลกanje in se bolje prime na povrลกino. ล e en vir rjave so lupine, v katerih se skriva oreh. Iz lupine ameriลกkega oreha pa dobite svetlo rjavo barvo.

Namig: V vrelo vodo dajte ฤebulne lupine. Vanjo namoฤite kos blaga ali volne, ki jo ลพelite obarvati rjavo. Ne pozabite na barvanje pirhov s ฤebulnimi olupki.

ฤŒrna paleta
ฤŒrne pigmente so pridobivali iz ogljika seลพganega lesa (npr. vinske trte), v sodobnem ฤasu pa predvsem s seลพiganjem premoga ali katrana. ฤŒrna se prav tako pridobiva s poฤasnim upepeljenem slonove kosti ali kosti v peฤici. Ta postopek daje nekoliko drugaฤen odtenek ฤrne.

Bela paleta
Belo lahko pridobite iz krede, mavca, prav tako pa iz kosti ali rogov, ki dajejo rahlo belo rumenkasto odtenek.

Barva za slikane

ฤŒe si ลพelite zmeลกati svojo barvo, uporabite zgornje ideje in moลพnosti za pridobivanje pigmenta in le-tega zmeลกajte z vodo. ฤŒe ลพelite, da se barva dlje ฤasa obdrลพi na povrลกini, uporabite vezivno sredstvo. Tako narejeno barvo lahko shranite v stekleniฤko za dlje ฤasa.

Za uporabo vezivnega sredstva obstaja preprosto pravilo: sredstvo naj bo po sestavi ฤim bolj podobno zmesi, h kateri boste vezivo primeลกali. ฤŒe je osnova pigmenta glina, ne potrebujete vezivnega sredstva, ampak jo le zmeลกajte z vodo.

Skozi zgodovino se je kot vezivno sredstvo uporabljalo slino, kostno maso, ลพivalske maลกฤobe, na primer medvedjo maลกฤobo, kaktusov sok (puลกฤa zeleno barvo), beljak, rastlinski sok in urin.

Zanimivo vezivno sredstvo je tudi juka, rastlinsko milo, ki vsebuje saponin. Juko so uporabljali Indijanci, a ne le kot detergent, temveฤ tudi kot vezivno sredstvo za barvo. Korenine juke, ki so jih namoฤili v malo vode in pustili ฤez noฤ, so vsebovale najveฤ saponina. Korenine so nato zmleli in iz njih iztisnili tekoฤino.

ฤŒe se odloฤite za ustvarjanje z naravnimi pigmenti, se nikar ne omejite na zgoraj napisane predloge. Narava nam ponuja ลกiroko paleto barv in naฤinov, iz katerih jih pridobivamo. Zato raziskujte, preizkuลกajte in kar je najpomembnejลกe โ€“ packajte!

Eva ลฝnidar

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E