Danes je skoraj vsak naravni pigment zamenjal njegov sintetični brat. V tem članku brišem prah s police znanja o pridobivanju naravnih pigmentov in se vračam nazaj v preteklost, kjer so uporabljali iznajdljive, nenavadne in navdušujoče metode za barvanje tekstila, telesa in kasneje tudi kozmetičnih izdelkov.
Zgodovinsko gledano so bili naravni pigmenti pomemben del preteklosti. Pigmenti so osnova vseh barv, prva uporaba le-teh pa sega vse do prazgodovine, kjer so jih uporabljali za jamske poslikave. Takratni človek je barvo naredil iz mešanice oglja in sline ali živalske maščobe. Barve, ki so jih uporabljali, so bile črna, rumena (limonit), rdeča (hematit ali pečen limonit) in bela (kaolin gline, sežgane školjke, mavec v prahu ali kalcijev karbonat v prahu). Skozi tisočletja, so se naučili pridobivati širšo paleto barv.
Kako pridobivamo naravne pigmente?
Modra paleta
Temno modra indigo barva je bila v zgodovini priljubljena in zelo razširjena. Že majska kultura nam priča o uporabi modre barve, prav tako pa so bili Egipčani znani po »egiptovsko modri«. Pridobivali so jo z vrenjem sivo-zelenih listov in stebla več kot trideset sorodnih rastlin, vključno z zdravilnim indigo grmičevjem. Modro lahko pridobite tudi iz prahu azurita, prahu lapiza, račjega iztrebka in določene vrste gline.
Rdeča paleta
Globoko rdeča barva je narejena iz samičinega telesa hrošča, imenovanega škrlat. V antiki so rdečo pridobivali iz hrošča, podobnega škrlatu (Kermes vermilio). Rdeči pigment velja za enega izmed najstarejših pigmentov, ki so ga uporabljali v Egiptu, Grčiji in na Vzhodu. Pigment iz hrošča je kot barvilo za hrano na voljo še danes, saj je eden izmed redkih rdečih pigmentov, ki je dovolj varen za uporabo v prehranjevalni industriji.
Rdečo pridobivajo tudi iz smole španskega trsta, ki se uporablja predvsem kot barvilo v lakih. Druga vira rdeče sta še korenina rumene lakotnice in kri.
Namig: Ključ pridobivanja rdečega pigmenta iz korenine rumene lakotnice je v tem, da je potrebno korenine posušiti. Ko je le-ta suha, se prepričajte, da ste iz nje dobro sprali morebitno blato. Suhe korenine zmeljite v fin prah in pigment je narejen.
Zelena paleta
Zelen pigment se pridobiva iz več vrst trav. V preteklosti so usnje barvali tako, da so svežo travo zvili v klobčič in jo neposredno drgnili po usnju. Odtenek zelene se razlikuje glede na vrsto in vsebnost vode v travi. Prav tako bodo pretolčeni listje rastlin, ki vsebujejo klorofil, dali zeleno barvo. Vir zelene barve za vaše ustvarjanje pa lahko poiščete tudi v prahu iz alg.
Rumena paleta
V rimskih časih so rumen ali zelen pigment pridobivali iz soka peteršilja, rastlin ali različnih jagod. Pigment iz suhih jagod krhlika je bil še posebej priljubljen v 18 stoletju.
Zlato-rumen odtenek so pridobivali tudi iz kravjega urina. Krave so se prehranjevale izključno z listi mana. Urin so izpareli in preostalo usedlino ročno oblikovali v kroglice, ki so jih predelali v pigment. Tako pridelan pigment je bil dosegljiv v Angliji vse do leta 1921.
Svetlo rumen pigment pridobivajo tudi iz smole različnih vrst drevesa, imenovanega Garcinin. Smola se nabira tako, da v lubje zarežejo brazde, sok ki teče ven, se posuši v temno rjave kepice, ki jih zmeljejo v prah in obdelajo s topilom za pridobivanjem pigmenta iz smole. Poleg naštetih možnosti se rumena pridobiva tudi iz korenin kislice, ruja in rumene gline.
Rjava paleta
Rjavo so pridobivali iz notranje skorje hrasta, imenovanega Quercus tinctoria, ki raste v predelih Severne Amerike. Rjava, pridobljena iz hrasta, je bila priljubljena v 18. in 19. stoletju. Temno rjavo barvo se pridobiva iz črnila sip, ki jih v glavnem najdemo v jadranskem morju. Rjavo se prav tako pridobiva iz pudra lesenca, ki je slabše razredno oglje. Pogosto ga mešajo z vodo in medom, slednji naj bi barvo ohranjal mehko. Posledično je barva enostavnejša za mešanje in se bolje prime na površino. Še en vir rjave so lupine, v katerih se skriva oreh. Iz lupine ameriškega oreha pa dobite svetlo rjavo barvo.
Namig: V vrelo vodo dajte čebulne lupine. Vanjo namočite kos blaga ali volne, ki jo želite obarvati rjavo. Ne pozabite na barvanje pirhov s čebulnimi olupki.
Črna paleta
Črne pigmente so pridobivali iz ogljika sežganega lesa (npr. vinske trte), v sodobnem času pa predvsem s sežiganjem premoga ali katrana. Črna se prav tako pridobiva s počasnim upepeljenem slonove kosti ali kosti v pečici. Ta postopek daje nekoliko drugačen odtenek črne.
Bela paleta
Belo lahko pridobite iz krede, mavca, prav tako pa iz kosti ali rogov, ki dajejo rahlo belo rumenkasto odtenek.
Barva za slikane
Če si želite zmešati svojo barvo, uporabite zgornje ideje in možnosti za pridobivanje pigmenta in le-tega zmešajte z vodo. Če želite, da se barva dlje časa obdrži na površini, uporabite vezivno sredstvo. Tako narejeno barvo lahko shranite v stekleničko za dlje časa.
Za uporabo vezivnega sredstva obstaja preprosto pravilo: sredstvo naj bo po sestavi čim bolj podobno zmesi, h kateri boste vezivo primešali. Če je osnova pigmenta glina, ne potrebujete vezivnega sredstva, ampak jo le zmešajte z vodo.
Skozi zgodovino se je kot vezivno sredstvo uporabljalo slino, kostno maso, živalske maščobe, na primer medvedjo maščobo, kaktusov sok (pušča zeleno barvo), beljak, rastlinski sok in urin.
Zanimivo vezivno sredstvo je tudi juka, rastlinsko milo, ki vsebuje saponin. Juko so uporabljali Indijanci, a ne le kot detergent, temveč tudi kot vezivno sredstvo za barvo. Korenine juke, ki so jih namočili v malo vode in pustili čez noč, so vsebovale največ saponina. Korenine so nato zmleli in iz njih iztisnili tekočino.
Če se odločite za ustvarjanje z naravnimi pigmenti, se nikar ne omejite na zgoraj napisane predloge. Narava nam ponuja široko paleto barv in načinov, iz katerih jih pridobivamo. Zato raziskujte, preizkušajte in kar je najpomembnejše – packajte!
Eva Žnidar