Danes je skoraj vsak naravni pigment zamenjal njegov sintetiฤni brat. V tem ฤlanku briลกem prah s police znanja o pridobivanju naravnih pigmentov in se vraฤam nazaj v preteklost, kjer so uporabljali iznajdljive, nenavadne in navduลกujoฤe metode za barvanje tekstila, telesa in kasneje tudi kozmetiฤnih izdelkov.
Zgodovinsko gledano so bili naravni pigmenti pomemben del preteklosti. Pigmenti so osnova vseh barv, prva uporaba le-teh pa sega vse do prazgodovine, kjer so jih uporabljali za jamske poslikave. Takratni ฤlovek je barvo naredil iz meลกanice oglja in sline ali ลพivalske maลกฤobe. Barve, ki so jih uporabljali, so bile ฤrna, rumena (limonit), rdeฤa (hematit ali peฤen limonit) in bela (kaolin gline, seลพgane ลกkoljke, mavec v prahu ali kalcijev karbonat v prahu). Skozi tisoฤletja, so se nauฤili pridobivati ลกirลกo paleto barv.
Kako pridobivamo naravne pigmente?
Modra paleta
Temno modra indigo barva je bila v zgodovini priljubljena in zelo razลกirjena. ลฝe majska kultura nam priฤa o uporabi modre barve, prav tako pa so bili Egipฤani znani po ยปegiptovsko modriยซ. Pridobivali so jo z vrenjem sivo-zelenih listov in stebla veฤ kot trideset sorodnih rastlin, vkljuฤno z zdravilnim indigo grmiฤevjem. Modro lahko pridobite tudi iz prahu azurita, prahu lapiza, raฤjega iztrebka in doloฤene vrste gline.
Rdeฤa paleta
Globoko rdeฤa barva je narejena iz samiฤinega telesa hroลกฤa, imenovanega ลกkrlat. V antiki so rdeฤo pridobivali iz hroลกฤa, podobnega ลกkrlatu (Kermes vermilio). Rdeฤi pigment velja za enega izmed najstarejลกih pigmentov, ki so ga uporabljali v Egiptu, Grฤiji in na Vzhodu. Pigment iz hroลกฤa je kot barvilo za hrano na voljo ลกe danes, saj je eden izmed redkih rdeฤih pigmentov, ki je dovolj varen za uporabo v prehranjevalni industriji.
Rdeฤo pridobivajo tudi iz smole ลกpanskega trsta, ki se uporablja predvsem kot barvilo v lakih. Druga vira rdeฤe sta ลกe korenina rumene lakotnice in kri.
Namig: Kljuฤ pridobivanja rdeฤega pigmenta iz korenine rumene lakotnice je v tem, da je potrebno korenine posuลกiti. Ko je le-ta suha, se prepriฤajte, da ste iz nje dobro sprali morebitno blato. Suhe korenine zmeljite v fin prah in pigment je narejen.
Zelena paleta
Zelen pigment se pridobiva iz veฤ vrst trav. V preteklosti so usnje barvali tako, da so sveลพo travo zvili v klobฤiฤ in jo neposredno drgnili po usnju. Odtenek zelene se razlikuje glede na vrsto in vsebnost vode v travi. Prav tako bodo pretolฤeni listje rastlin, ki vsebujejo klorofil, dali zeleno barvo. Vir zelene barve za vaลกe ustvarjanje pa lahko poiลกฤete tudi v prahu iz alg.
Rumena paleta
V rimskih ฤasih so rumen ali zelen pigment pridobivali iz soka peterลกilja, rastlin ali razliฤnih jagod. Pigment iz suhih jagod krhlika je bil ลกe posebej priljubljen v 18 stoletju.
Zlato-rumen odtenek so pridobivali tudi iz kravjega urina. Krave so se prehranjevale izkljuฤno z listi mana. Urin so izpareli in preostalo usedlino roฤno oblikovali v kroglice, ki so jih predelali v pigment. Tako pridelan pigment je bil dosegljiv v Angliji vse do leta 1921.
Svetlo rumen pigment pridobivajo tudi iz smole razliฤnih vrst drevesa, imenovanega Garcinin. Smola se nabira tako, da v lubje zareลพejo brazde, sok ki teฤe ven, se posuลกi v temno rjave kepice, ki jih zmeljejo v prah in obdelajo s topilom za pridobivanjem pigmenta iz smole. Poleg naลกtetih moลพnosti se rumena pridobiva tudi iz korenin kislice, ruja in rumene gline.
Rjava paleta
Rjavo so pridobivali iz notranje skorje hrasta, imenovanega Quercus tinctoria, ki raste v predelih Severne Amerike. Rjava, pridobljena iz hrasta, je bila priljubljena v 18. in 19. stoletju. Temno rjavo barvo se pridobiva iz ฤrnila sip, ki jih v glavnem najdemo v jadranskem morju. Rjavo se prav tako pridobiva iz pudra lesenca, ki je slabลกe razredno oglje. Pogosto ga meลกajo z vodo in medom, slednji naj bi barvo ohranjal mehko. Poslediฤno je barva enostavnejลกa za meลกanje in se bolje prime na povrลกino. ล e en vir rjave so lupine, v katerih se skriva oreh. Iz lupine ameriลกkega oreha pa dobite svetlo rjavo barvo.
Namig: V vrelo vodo dajte ฤebulne lupine. Vanjo namoฤite kos blaga ali volne, ki jo ลพelite obarvati rjavo. Ne pozabite na barvanje pirhov s ฤebulnimi olupki.
ฤrna paleta
ฤrne pigmente so pridobivali iz ogljika seลพganega lesa (npr. vinske trte), v sodobnem ฤasu pa predvsem s seลพiganjem premoga ali katrana. ฤrna se prav tako pridobiva s poฤasnim upepeljenem slonove kosti ali kosti v peฤici. Ta postopek daje nekoliko drugaฤen odtenek ฤrne.
Bela paleta
Belo lahko pridobite iz krede, mavca, prav tako pa iz kosti ali rogov, ki dajejo rahlo belo rumenkasto odtenek.
Barva za slikane
ฤe si ลพelite zmeลกati svojo barvo, uporabite zgornje ideje in moลพnosti za pridobivanje pigmenta in le-tega zmeลกajte z vodo. ฤe ลพelite, da se barva dlje ฤasa obdrลพi na povrลกini, uporabite vezivno sredstvo. Tako narejeno barvo lahko shranite v stekleniฤko za dlje ฤasa.
Za uporabo vezivnega sredstva obstaja preprosto pravilo: sredstvo naj bo po sestavi ฤim bolj podobno zmesi, h kateri boste vezivo primeลกali. ฤe je osnova pigmenta glina, ne potrebujete vezivnega sredstva, ampak jo le zmeลกajte z vodo.
Skozi zgodovino se je kot vezivno sredstvo uporabljalo slino, kostno maso, ลพivalske maลกฤobe, na primer medvedjo maลกฤobo, kaktusov sok (puลกฤa zeleno barvo), beljak, rastlinski sok in urin.
Zanimivo vezivno sredstvo je tudi juka, rastlinsko milo, ki vsebuje saponin. Juko so uporabljali Indijanci, a ne le kot detergent, temveฤ tudi kot vezivno sredstvo za barvo. Korenine juke, ki so jih namoฤili v malo vode in pustili ฤez noฤ, so vsebovale najveฤ saponina. Korenine so nato zmleli in iz njih iztisnili tekoฤino.
ฤe se odloฤite za ustvarjanje z naravnimi pigmenti, se nikar ne omejite na zgoraj napisane predloge. Narava nam ponuja ลกiroko paleto barv in naฤinov, iz katerih jih pridobivamo. Zato raziskujte, preizkuลกajte in kar je najpomembnejลกe โ packajte!
Eva ลฝnidar