Tudi vi lahko pripomorete k lepšemu, bolj eko svetu! Na naš email naslov nam pošljite oziroma sporočite eko problem, ki je v vaši okolici še posebej pereč. Napišite nam čim več uporabnih podatkov in čim bolj natančno opišite problem, lokacijo in če je možno pošljite tudi fotografijo. Vaše predloge in pisma bomo objavili in poskusili nanje dobiti tudi odgovore.
Pomagajte nam odkriti kdo krši eko pravila tako, da opišete kje, kdo, kaj in zakaj počne, mi pa bomo skupaj z našimi bralci in novinarji preverili ali gre resnično za kršitev in skušali spodbuditi bolj pozitivno eko ravnanje. Pošljite vaša pisma bralcev in pa eko pisma z opisanimi problemi na:
Baldrijan (Valeriana officinalis L.) ima med vsemi rastlinami s pomirjevalnim delovanjem najbolj raziskano in s tem najbolje dokazano učinkovitost tudi v kliničnih študijah. Ali ste se kdaj znašli v situaciji, ko kljub utrujenosti niste mogli zaspati? Ali pa ste čutili tisti neprijetni nemir, ko se preprosto niste mogli umiriti? Težave s spanjem in stresom so v današnjem hitrem tempu življenja vse pogostejše. A obstaja naravna rešitev, ki je znana že stoletja.
Ključni poudarki:
Baldrijan (Valeriana officinalis) je zdravilna rastlina, znana po svojih pomirjevalnih učinkih, ki pomagajo pri nespečnosti, stresu in tesnobi.
Deluje tako, da povečuje raven GABA v možganih, kar zmanjšuje živčno aktivnost in spodbuja sprostitev.
Uporablja se v obliki čaja, tinkture ali kapsul; učinki so opazni po nekaj tednih redne uporabe.
Baldrijan ne povzroča odvisnosti in ima redke stranske učinke, zato je primeren za dolgotrajno uporabo.
Rastlina uspeva na vlažnih tleh in cveti med junijem in avgustom; korenine se nabirajo jeseni za pripravo zdravilnih pripravkov.
Zdravilo iz korenine je že dolgo cenjeno zaradi svojih pomirjujočih učinkov. Čeprav so včasih ljudje prisegali na moč narave, se danes ponovno vračamo k tem starodavnim modrostim. Kako lahko baldrijan pomaga pri nespečnosti in stresu, ter zakaj je postal tako priljubljen med ljudmi, ki iščejo naravne rešitve za boljše počutje?
Kako baldrijan deluje na telo?
Baldrijan vsebuje več aktivnih sestavin, med njimi valepotriate in valerične kisline, ki delujejo na centralni živčni sistem. Te snovi pomagajo pri sprostitvi in zmanjšanju tesnobe. Deluje kot blagi sedativ, kar pomeni, da pomirja brez povzročanja odvisnosti ali zaspanosti čez dan. Deluje tako, da povečuje raven GABA (gama-aminomaslene kisline) v možganih, kar je kemična snov, ki zmanjšuje aktivnost živčnih celic in tako povzroči sprostitev.
Baldrijan proti nespečnosti
Ena izmed najpogostejših težav, s katerimi se ljudje soočajo, je nespečnost. Nespečnost lahko vpliva na naše razpoloženje, produktivnost in splošno zdravje. Izkazal se je kot učinkovito sredstvo za izboljšanje kakovosti spanca. V nasprotju s sintetičnimi zdravili za spanje, ki lahko povzročijo zasvojenost ali neželene stranske učinke, baldrijan deluje naravno in postopoma. Pomaga skrajšati čas, ki je potreben za zaspanje, in izboljša kakovost samega spanja, kar pomeni manj prebujanj sredi noči.
Baldrijan kot naravno pomirjevalo
Vsi se kdaj pa kdaj počutimo nervozne ali zaskrbljene, kar je povsem normalno. Vendar pa dolgotrajna tesnoba lahko vodi v resne zdravstvene težave. Baldrijan je znan po svojih pomirjujočih učinkih, ki lahko pomagajo pri zmanjšanju občutkov tesnobe in napetosti. Ljudje, ki se pogosto počutijo preobremenjene, lahko uporabijo kot naravno alternativo za obvladovanje stresa, saj pomirja živčni sistem brez vpliva na kognitivne funkcije, kar pomeni, da boste ostali zbrani in jasnega uma.
Skrivno orožje grških in rimskih zdravnikov
Baldrijan je veljal za učinkovito zelišče proti nespečnosti v mnogih civilizacijah, o čemer pričajo zgodovinski zapisi v indijski in kitajski medicini. Poznali so ga grški in rimski zdravniki, ki so ga uporabljali pri prebavnih motnjah in težavah pri odvajanju vode. Sredi 18. stoletja pa se je uveljavil kot pomirjevalno sredstvo. Najprej so uporabljali eterično olje, pozneje pa tinkturo.
Rastlina ima tudi več ljudskih imen (božjastnica, mačja trava, srčna zel, mrtvični koren), rečemo mu tudi zdravilna špajka, spada v družino špajkovk. Je trajnica, ki zraste 50–150 cm visoko in raste na vlažnih, močvirnatih tleh. Steblo je votlo in rahlo zabrazdano, na njem pa zrastejo neparno pernato deljeni listi, sestavljeni iz 11 do 25 lističev. Na koncu stebelnih poganjkov pa zrastejo majhni cvetovi v obliki kobulastega socvetja. Rastlina cveti med junijem in avgustom in ima bele cvetove.
Zdravilne korenine
Za lajšanje glavobolov, pri nemirnosti, nespečnosti, nervozi pred menstruacijo, pri težavah v želodcu in srcu se uporabljajo korenine v obliki tinkture, znane kot baldrijanove kapljice. Korenine pogosto vsebujejo čaji za pomirjanje.
Suha korenina vsebuje od 0,5 do 2 % eteričnega olja ter od 0,3 do 0,7 % seskviterpenov valerenske in acetoksivalerenske kisline. Rastlina vsebuje več kot 100 sestavin, vendar še vedno ni povsem raziskano, katere so odgovorne za njegovo delovanje. Baldrijanove korenine imajo značilen vonj, ki pa postane izrazit šele, ko korenine narežemo in posušimo. Nabiramo jih jeseni, sušimo jih hitro in hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih, da se ne navlažijo. Suhe korenine imajo malce sladek, pozneje aromatičen in rahlo grenak okus.
Zelišče za notranje ravnovesje
Pripravke z izvlečkom baldrijana lahko jemljejo ljudje, ki tožijo zaradi težav, kot so nemir, nervoza, razdražljivost, stres, preobčutljivost ter motnje spanja. Tako čaj kot tinktura delujeta tudi pri živčno pogojenih krčevitih bolečinah želodca in črevesja, pri srčni nevrozi, predvsem pri hitro menjajočem se srčnem utripu, pri strahu in splošni napetosti. Uporabljamo ga kot fitoterapevtik, ki nam pomaga prenašati jezo, stres, razburjenost in žalost. Z njim dosežemo notranje ravnovesje in preprečimo tudi bolezni, ki so lahko posledica stresa. Učinki jemanja pripravkov so opazni šele po nekaj tednih.
Neželeni učinki so zelo redki, lahko se pojavijo preobčutljivostne reakcije. Pripravki ne povzročajo odvisnosti in so primerna prva izbira pri prej omenjenih težavah.
Kako uporabljati baldrijan?
Baldrijan je na voljo v več oblikah, kar omogoča prilagodljivost glede na osebne preference. Lahko ga uživate v obliki čaja, kapsul, tablet ali tinkture. Vsaka oblika ima svoje prednosti, odvisno od tega, kako hitro želite občutiti učinke. Na primer, čaj lahko deluje hitreje, ker se učinkovine hitreje absorbirajo, medtem ko so kapsule primernejše za tiste, ki ne marajo njegovega okusa. Pomembno je, da sledite navodilom za uporabo in začnete z manjšim odmerkom, da vidite, kako vaše telo reagira.
Primerjava z drugimi naravnimi sredstvi
Baldrijan ni edino naravno sredstvo za spanje in pomiritev. Na trgu so tudi druga zelišča, kot so melisa, kamilica in sivka, ki prav tako pomagajo pri sprostitvi in izboljšanju spanca. Vendar pa se pogosto šteje za enega najmočnejših naravnih pomirjevalcev. V primerjavi z drugimi zelišči ima daljšo zgodovino uporabe in bolj dokazano učinkovitost, kar baldrijan postavlja v ospredje kot naravno zdravilo za nespečnost in stres.
Kdaj in kje nabiramo baldrijan?
Baldrijan nabiramo jeseni. Najpogosteje raste na vlažnih travnikih, nabrežjih rek in posekah po vsej Sloveniji. Po suhih pobočjih in gozdovih raste podobna rastlina – hribska špajka (Valeriana collina Wallr.). Prepoznamo ga po grozdu belih cvetov na visokih steblih in praproti podobnih listih, razporejenih v rozeto. Nabiramo korenine, ki jih sušimo (na hitro jih lahko posušimo v pečici, ogreti na 100 stopinj) in nato uporabimo za čaj, poparek ali tinkturo.
Če želite to rastlino gojiti na domačem vrtu, ga posadite na mestu z rahlo senčno lego. Rastlina ima rada vlažno, dobro kompostirano ilovico, ki dobro odvaja vodo. Baldrijan na vrtu razmnožujemo spomladi s pomočjo semen. Semena raztresemo po mešanici za razmnoževanje in jih blago potisnemo v zemljo, da skalijo. Sadimo jih v razmikih od 60 do 70 centimetrov. Na vrtu pa ne bo le kot zdravilna rastlina, pač pa bo vrtu tudi v imeniten okras. Lahko ga naberete in cvete posušite: belo rožnata cvetna kobula je cenjen okrasni dodatek suhim cvetnim šopkom in ikebanam.
Zdravilni učinki
Baldrijan vsebuje alkaloide, eterično olje, valepotriate in seskviterpene. Deluje sproščujoče in je odlično sredstvo proti nespečnosti. Njegov uspavalni učinek so potrdile klinične študije, izvedene na 12.000 bolnikih. Čaj ali tinktura delujeta blago pomirjujoče pri nervozi, razburjenosti, živčno pogojenih bolečinah v želodcu in črevesju, srčni nervozi, strahu in splošni napetosti, težavah v menopavzi. Je eden najpomembnejših fitoterapevtov. Pomaga nam prenašati stres, jezo, razburjenost in žalost, kar so potrdile tudi številne raziskave.
Z njegovo pomočjo umirimo takšne občutke in preprečimo bolezni, ki nastajajo zaradi takšnih čustvenih stanj. Uporablja se tudi pri infekcijskih boleznih. V obliki čaja ga v primernih količinah lahko ponudimo tudi otrokom, ki jih mučijo težave s koncentracijo ali nemirnost. Nekateri fitoterapevti svetujejo terapijo z tudi pri bolečinah v hrbtu – kadar so te posledica stresa. Posredno lahko jemanje baldrijanovih pripravkov odpravi tudi izpuščaje, saj ti, tako kot bolečine v hrbtenici, včasih nastanejo zaradi stresa.
Kako dolgo lahko jemljemo baldrijan?
Baldrijan se lahko uporablja dolgoročno, vendar je priporočljivo, da občasno naredite premor, da telo ne postane preveč odvisno od njegovega učinka. Če ga jemljete za pomoč pri spanju, ga lahko uporabljate nekaj tednov zaporedoma, nato pa naredite pavzo. Če ga uporabljate za obvladovanje stresa, se posvetujte z zdravnikom, če nameravate baldr
Stranski učinki
Baldrijanovi pripravki ne vplivajo na sposobnost dela ali vožnje avtomobila. Prav tako ni podatkov, da bi zaradi uporabe prišlo do zasvojenosti. Ne smete ga uporabljati med nosečnostjo in dojenjem. Ne smete ga uporabljati, če jemljete zdravila, kot je diazepamali amitriptilin. Lahko poveča učinke uspaval ali zdravil, ki uravnavajo razpoloženje. Razdraženost, glavobol ali nespečnost so lahko stranski učinki jemanja v neprimernih kombinacijah z zdravili.
Uporaben tudi za gnojenje
Z baldrijanom lahko obogatite kompost. Potrebujete: hrastovo lubje, sveži baldrijan, sveže koprive, med in 6 žličk mlečnega sladkorja. Posušite rastline v pečici na 35 stopinjah. Nato dobro zmeljite posušeni zelišči. Zmešajte 5 kapljic medu in 6 žličk mlečnega sladkorja, dodajte 1 žlico mlete hrastove skorje. Mešanica zadostuje za 1 leto. 2 žlički mešanice zmešajte s ½ litra deževnice in pustite stati 24 ur. S palico zvrtajte v kompost 5 lukenj in v vsako luknjo zlijte 6 žlic zeliščne mešanice. Luknje napolnite z zemljo in malce potlačite.
Recepti za pripravke iz baldrijana
Čajni mešanici za pomiritev
Čajna mešanica #1:
20 g hmeljevih storžev,
20 g korenin baldrijana,
20 g listov melise,
20 g cvetov sivke,
20 g cvetov kamilice.
Čajna mešanica #2:
30 g korenin baldrijana,
30 g zeli šentjanževke,
20 g listov melise,
20 g hmeljevih storžev.
Priprava:
Pri obeh čajnih mešanicah naredimo poparek iz dveh čajnih žlic pripravljene
mešanice in naj stoji pokrit 5–10 minut. Zjutraj in zvečer spijemo po eno
skodelico čaja. Najbolje, da naredimo kuro in pijemo čaj 3–4 tedne.
Baldrijanov čaj
Iz ene ali dveh čajnih žlic posušene rastline pripravimo poparek, ki naj stoji 5–10 minut. Drug način priprave je, da rastlino namakamo od 2 do 4 ure v hladni vodi, nato pa vodo segrejemo. Pijemo od 2 do 3 skodelice na dan. Otroci naj pijejo polovično količino.
Baldrijanove kapljice ali tinktura iz baldrijanovih korenin:
Baldrijanove kapljice oziroma tinkturo pripravimo iz 50 g sveže posušenih korenin na 100 ml 70-odstotnega alkohola. Jemljemo pred spanjem po 15 kapljic na koščku sladkorja oz. v manjši količini vode.
Zdravilna kopel
100 g posušene rastline prelijemo s pol litra vrele vode in pustimo stati 20 minut. Dodamo kopeli, ki si jo pripravimo pred spanjem.
Čaj za srce
Ta čaj vam bo v pomoč tudi v obliki čaja za močno srce.
30 g listov melise
30 g plodov kumine
30 g korenine baldrijana
Zmešajte zelišča. Zavrite vodo in prelijte čez mešanico, pokrijte in pustite stati 5–10 minut. Odcedite. Dnevno spijte eno skodelico čaja.
Baldrijanovo vino
20 g korenine baldrijana
lupina bio pomaranče
1 vejica rožmarina
1 nageljnova žbica
1 l belega vina
Sestavine zmešajte z vinom. Prelijte v steklenico. Tesno zaprite steklenico in pustite stati 4 tedne. Odcedite. Vino zavrite in prelijte v manjše stekleničke. 3-krat dnevno popijte šilce napitka.
Čaj pri močni menstruaciji
Pomaga lahko tudi pri močnih menstrucijah.
20 g korenine baldrijana
20 g kamiličnih cvetov
20 g listov poprove mete
Zmešajte zelišča.
Zavrite vodo in z njo prelijte čajno mešanico. Osladite z medom. Po majhnih požirkih popijte 1–2 skodelici čaja.
Spalna blazina
50 g hmeljevih storžkov
50 g zeli šentjanževke
30 g cvetov sivke
30 g korenine baldrijana
Platneno vrečko napolnite z zelišči in jo položite zvečer pod glavo. Namesto blazinice si lahko v spalnici pomagate z izparilnikom, v katerega nakapljate nekaj kapljic baldrijanovega eteričnega olja. Delovanje eteričnega olja je močnejše kot delovanje blazinice, zato ne pretiravajte.
Baldrijana ne smete uporabljati med deojenjem in nosečnostjo ali če jemljete zdravila, kot je diazepamali amitriptilin. Jemanje lahko poveča učinke uspaval ali zdravil, ki uravnavajo razpoloženje.
Kje raste baldrijan in kdaj ga nabiramo?
Baldrijan raste na vlažnih travnikih, nabrežjih rek in posekah po vsej Sloveniji. Jeseni nabiramo korenine, ki jih posušimo in nato uporabimo za čaj, poparek ali tinkturo.
Kako pripravimo baldrijanov čaj?
Poznamo več vrst baldrijanovih čajev, ki učinkujejo na različne tegobe, za katere smo pripravili tudi navodila in recepte.
Kako uporabljati baldrijanove kapljice?
Baldrijanove kapljice jemljemo pred spanjem po 15 kapljic na koščku sladkorja oz. v manjši količini vode.
Viri in raziskave
Shekhar HC, idr. Standardiziran izvleček valerijane izboljša kakovost spanja pri osebah z blago nespanostjo [Standardized Extract of Valeriana officinalis Improves Sleep in Young Subjects with Mild Insomnia Symptoms]. Advances in Therapy. 2024. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37899385/
Bent S, Padula A, Moore D, Patterson M, Mehling W. Sistematični pregled in meta-analiza uporabe baldrijana pri izboljšanju spanja [Valerian for Sleep: A Systematic Review and Meta-Analysis]. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine. 2006. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4394901/
V soboto, 26. novembra 2011, je na Pogačarjevem trgu potekal zaključni ulični dogodek prostovoljskega projekta Ekologov brez meja ‘Vrečka na vrečko‘, ki preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na pretirano rabo plastičnih vrečk, obenem pa nudi kreativne in preproste rešitve za preprečevanje nastajanja tovrstnih odpadkov. Na dogodku so organizatorji predstavili nastale umetnine in izdelke iz odpadne embalaže, ambasador projekta Sašo Papp pa je podelil nagrade zmagovalcem fotonatečaja Vrečka na veji. Na dogodku so se organizatorjem pridružili gostujoči umetniki, glasbeniki, improvizatorji in plesalci, ki so poskrbeli za pravi mini ulični plesno-glasbeno-umetniški spektakel.
Organizatorji projekta Vrečka na vrečko.
Projekt Vrečka na vrečko javnost preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk. Ponuja ustvarjalne rešitve pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ki so izvedljive za vsakogar, poteka pa že drugo leto zapored v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov – ETZO.
Organizatorji so cel ETZO teden na Stojnicah idej v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City in na Pogačarjevem trgu ter na 27. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu zbirali stare plastične vrečke. Vodja projekta Vrečka na vrečko in članica Ekologov brez meja Urša Dolinšek je na zaključnem uličnem dogodku povedala: »Letos smo zbrali precej manj plastičnih vrečk kot lansko leto. Zbirnih točk smo imeli letos namenoma manj, saj ne želimo dajati napačnega sporočila – na prvem mestu naš namen ni pridobiti čimveč plastičnih vrečk, ampak ozavestiti čimveč obiskovalcev. Tu smo bili tudi uspešni, saj je stojnico vsak dan obiskalo vsaj 30 ljudi, še veliko več pa je bilo mimoidočih, ki so si vse skupaj ogledovali bolj od daleč. Zbrali pa smo štiri polne 120 litrske vreče za smeti – polne plastičnih vrečk.” Iz njih in iz plastenk so cel teden nastajale umetnine in uporabni izdelki, preostale zbrane vreče pa bodo organizatorji uporabili pri nadaljnjih projektih, delavnicah in ustvarjanju.
Pogačarjev trg je bil v soboto zaznamovan z večno damo plastiko. Prizorišče je bilo ob ogromnem mrtvem drevesu, ovenčanem s plastičnimi vrečkami (avtor: The Miha Artnak, v sodelovanju z Andražem Tarmanom (Rompom) in Erikom Vidmarjem (Tisa d.o.o.)), ki se je dvigal iznad Travnika, posejanega s pisanimi in povsem bionerazgradljivimi cvetlicami iz plastenk (avtorjev oblikovalskega studia Lukatarina: Luka Mancini in Katarina Mrvar).
Umetnik The Miha Artnak je svojo umetnino poimenoval Pomlad je sen zime /The Rise of the Fall in jo komentiral takole: »Ob lanskem snegu se je pojavila nova vrsta pošasti. Prilagodila se je ekosistemu, a ker smo v tem letu drastično zmanjšali uporabo plastičnih vrečk, je avgusta letos umrla od lakote. Narava smeti je sicer trdovratna in ni je mogoče kar tako obvladati. Z lahkoto se nam prilagaja, sploh kadar pri našem ravnanju nismo dosledni. Prilagaja se nam v vseh letnih časih in poskuša preko nerazgradljivih plodov vsak dan zasesti še večji prostor pod soncem.«
Obiskovalci prireditve so z navdušenjem listali tudi našo revijo Bodi eko!
Modna oblikovalka Barbara Živčić (Ekologi brez meja) pa je v tednu ETZO v sodelovanju s Kralji ulice vodila dve delavnici izdelave spalnih vreč, na katerih se je 15 brezdomcev naučilo iz plastičnih vreč narediti spalno vrečo in jih v soboto prinesla na ogled. Na dogodek je nepovabljeno privihralo tudi plastično bitje Bagfoot in z osrednjim plesnim spektaklom »Who’s Bag« dokazovalo, da je nakupovanje praznik. Plesno točko je Bagfoot tokrat okrepil s svojimi kloni iz skupine plesalcev Šole za nastopanje Bast in prostovoljci.
Pomemben del uvodnega jesenskega dela projekta je bil fotonatečaj Vrečka na veji, ki se je začel 3. oktobra in končal 15. novembra 2011. Na natečaj je prispelo 448 fotografij, izmed 10 fotografij z največ spletnimi glasovi pa so tričlansko komisijo najbolj prepričali Andrej Marenčič s foto motivom I Wanna Spin (But I Cant), Anja Burnik s foto motivom Smetovec, Nataša Pezdir s foto motivom “Okraski” Koritnice. Nagrade jim je na zaključnem uličnem dogodku podelil ambasador projekta in radijski voditelj Sašo Papp.
Številni gostujoči ustvarjalci so na razstavo postavili svoje stvaritve iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se z ustvarjalno žilico izdelkom in tudi odpadkom da podaljšati življenjsko dobo:
Anselma, izdelovalnica vsega (ne)mogočega je z modno revijo predstavila pelerine, ki so prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše, itd.
Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Reciklirane torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.
Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev: Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so se na zaključnem uličnem dogodku predstavili s produktom Kanta – koši za ločevanje odpadkov.
Natan Esku je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem. Na zaključnem uličnem dogodku je predstavil nekaj svojih izdelkov iz odpadkov.
Kulturno ekološko društvo Smetumet skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Na zaključnem uličnem dogodku so predstavile svoje izdelke iz plastičnih vrečk in kavne embalaže.
Celotno dogajanje so na najboljši način popestrili ritmi DJ-ev Žakpižona in Felis Catusa, gledališka skupina Improlektika (Andrej Težak – Tešky, Veronika Hana, Boštjan Gorenc – Pižama, Dule) je poskrbela za smeh in nepričakovane situacije, raper Kosta pa je dogodku pridal dušo s svojimi globokimi in močnimi besedili. Trije glasni urbani fantje Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) pa so pokazali, kaj so v letih vaj po zakloniščih ustvarili. Na ritem so strogo nadzorovano lučali sesekljane zloge. Zaključni ulični dogodek je mojstrsko moderiral športni komentator in novinar Luka Štucin.
Vse bolj sem navdušena nad hidrolati! Uporabljam jih vseposod – v smoothie dam pikico hidrolata cimeta za energijo namesto jutranje kave, v omako žlico rožmarina, ker moj mož ne mara, “da se mu koščki rožmarina zapikujejo v dlesni”, v juho pa žlico lovorja za boljšo prebavo. Hidrolat brina občasno razpršim po laseh, da bodo bolj močni, geranijo pa po obrazu namesto tonika, da hidratizira suho kožo, ki se pojavi v tem času zaradi kurjave in suhega zraka v stanovanju, zato tudi na radiator dodam v skodelico vode še hidrolat bora, da osveži in razkuži zrak in hkrati dobro deluje na respiratorni sistem in harmonično domače vzdušje.
Samo pridobivanje hidrolata je svojevrstno veselje! Dandanes se tudi pri nas v Sloveniji da dobiti manjši destilator, s katerim si lahko sami destilirate hidrolate in pridobite manjšo količino eteričnih olj iz različnih rastlin. Spodaj sem navedla le nekatere hidrolate, ki sem jih sveže destilirala za prihajajoče delavnice in napotke za njihovo uporabo.
Hidrolat rožmarina CT kamfor
Pri nas raste rožmarin kemotipa* kamfor. Ta hidrolat stimulira um in telo ter ima poživljajoč učinek. V kozarec vode dodate čajno žlico hidrolata rožmarina za koncentracijo namesto kave. Rožmarin je tudi odličen digestiv, stimulira jetra in žolčnik ter bo odličen dodatek vašemu kosilu v juhi, glavni jedi ali solati. Ta hidrolat ne smemo uporabljati pri nosečnicah ali osebah z visokim krvnim pritiskom.
Hidrolat mirte
Hidrolat mirte krasno deluje na respiratorni sistem. Je mukolitik* in ekspektorans* ter poglablja dihanje. Kot preventiva ga lahko pijete – 1 žlico v litru vode, 2 do 3 krat na teden.
Hidrolat petitgraina mandarine
Petitgrain se pridobiva z destilacijo listov in vejic citrusov. V tem primeru sem destilirala liste mandarine. Ta hidrolat sprošča stres in napetost ter močno spodbuja apetit. Priporoča se za osebe s pomanjkanjem želje po hrani tudi v primerih kot je npr. anoreksija.
Upam, da je ta članek v vas prebudil nov pristop do hidrolatov in predstavil njihovo široko uporabno vrednost. Za več praktičnih nasvetov vas vabim na svoja brezplačna predavanja ali tematske delavnice. Prijavite se lahko na www.aromadelavnice.si.
* kemotip – sestavljajo rastline, ki pripadajo isti družini in vrsti, imajo enak videz, vendar se razlikujejo po svoji sestavi. Preberite več v mojem članku “Sivka ali Lavandin?”
* mukolitik – odstrani sluz
* ekspektorans – pospešuje in olajšuje izkašljevanje
Pšenične beljakovine so po zgradbi in po okusu podobne mesu, zato so vam tokrat predstavljamo recept za pšenične zrezke ali tudi drugače imenovano pšenično meso. Sestavine:
Priprava:
Pšenične kosmiče prelij z vročo vodo in pusti, da nabreknejo. Na kokosovem olju prepraži čebulo, dodaj narezan por, naribano korenje in popraži. V ohlajeno zelenjavo dodaj pšenične kosmiče, sojin jogurt, sezamovo seme in sojino smetano. Maso začini in dobro premešaj. Oblikuj zrezke/polpete in jih na olju popeci. Kot pšeničnemu mesu prilogo lahko ponudite gobovo juho ali zelenjavo.
Konzorcij Tovarna dela – Tekstil in Bodi eko vas vljudno vabimo na edinstveno modno revijo Zmenek z drugo obleko, na kateri vsaka kreacija v sebi nosi zgodbo!
Modna revija bo v sredo, 30. novembra 2011, ob 20.00 uri v prostorih Mednarodnega grafičnega centra in Art Caffe grajske kavarne v Tivolskem gradu v Ljubljani.
Modna revija Zmenek z drugo obleko podira močno zabetonirane predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil, saj je celotna kolekcija oblikovana iz kosov oblačil, ki so jih Ekologi brez meja zbrali na izmenjavah oblačil širom po Sloveniji. Ponošena oblačila so se tako s kančkom domišljije in oblikovalskega talenta na najlepši način povrnila v življenje in postala del ekskluzivne modne kolekcije oblačil.
Na modni reviji Zmenek z drugo obleko si boste lahko ogledali kreacije, ki so jih ustvarile modne oblikovalke Jana Koteska, Sergeja Bevc, Irina Miljič, Ines Pusar, Karmen Rovšnik, Tina Rebolj, Tanja Pađan, Urška Pirc, Linda Ogrizek, Urška Petrič, Maruša Bečan, Uršula Mihovec, Darja Rant in Barbara Živčić.
Za styling na modni reviji bodo skrbeli vizažisti oddelka za kozmetiko Visoke šole za storitve VIST, za glasbene sladokusce bo poskrbel kolektiv Danza Macabra Records in ko boste že rahlo utrujeni od vsega dobrega, bodo prav prišla okrepčila Art Caffe Tivoli iz skupine Kaval Group. Medijski partner dogodka je Bodi Eko.
Vabilo najdete tudi v priponki in velja kot vstopnica za 2 osebi.
Vljudno vas prosimo, da nam prisotnost potrdite do vključno petka, 25. novembra 2011,
na elektronski naslov [email protected].
V obdobju pred dnevom spomina na umrle Ministrstvo za okolje in prostor sprožilo kampanjo, s katero je pozvalo, k zmanjšanju števila sveč, ki jih prižgemo na grobovih, saj so te, če ne gredo v predelavo, kar precejšnja obremenitev za okolje. Zato je sedaj ključno vprašanje, kako je v Sloveniji urejen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kakšne so bile količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč in kako je bilo poskrbljeno za njihovo snovno predelavo in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.
V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in Prons 48,50-odstotni.
V letu 2010 je družba Interseroh zbrala približno 1.280 ton odpadnih nagrobnih sveč in jih v celoti predala v predelavo podjetju Plastkom na Jesenicah, ki je tudi celotno količino predelal. V prvih treh kvartalih je bilo na trg danih skupaj 4.135.228,36 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo v shemi Interseroh 2.129.843,00 kg in v shemi Prons 2.005.385,36 kg. Vseh skupaj je bilo zbranih 1.643.430,00 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je Interseroh zbral 922.390 kg, Prons pa 721.040 kg. Ne glede na to, da je v letu 2011 prišlo do začasnega prenehanja delovanja družbe Plastkom, ki ni pravočasno pridobila vseh dovoljenj za predelavo, je Interseroh reševal vprašanje predelave nagrobnih sveč z njihovim začasnim skladiščenjem in z dobrimi poslovnimi odnosi z družbo Prons, saj so si obojestransko in s trimesečnimi izravnavami priskočili na pomoč. Tako je v določenem obdobju Prons, zaradi težav z delovanjem podjetja Plastkom, od izvajalcev javnih služb prevzemal več odpadnih nagrobnih sveč kot je bil njegov tržni delež, Interseroh pa je po tretjem kvartalu letošnjega leta zbral 75.944 kg ton odpadnih nagrobnih sveč več kot je njihov tržni delež in tako izravnal manjkajočo razliko. Dobro sodelovanje obeh družb, ki se je izkazovalo predvsem skozi redne trimesečne medsebojne izravnave, je pripomoglo, da se odpadne nagrobne sveče, ne glede na zaplete s predelavo, niso kopičile pri komunalnih podjetjih, in so zgled, kako bi se lahko družbe za ravnanje z odpadno embalažo dogovorile tudi, kako rešiti problem glede prevzema odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.
V zadnjih tednih so se v javnosti pojavljale številne trditve o obratovanju bioplinarne v Ilirski Bistrici, zato se je vodstvo družbe Biofutura, ki je lastnica bioplinarne odločilo medijem in javnosti pojasniti nekatera najpomembnejša dejstva o delovanju bioplinarne.
Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja. S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.
Družba Biofutura je na lokaciji bioplinarne v Ilirski Bistrici vložila 9,5 milijona evrov v celostno sanacijo lokacije ter najmodernejšo tehnologijo, ki zagotavlja, da poteka proces predelave organskih odpadkov praktično brez vplivov na okolje.
Pri predelavi organskih odpadkov v bioplin nastane kot stranski produkt tekoči kompost oziroma strokovno presnovni produkt, ki je odlično biološko gnojilo, saj ima številne prednosti tako pred umetnimi gnojili kot pred naravno gnojevko. V tekoči obliki vsebuje med 2 in 3 % suhe snovi, v kateri je 40 do 50 % organske snovi. Suha snov vsebuje hranilne snovi kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, ki jih rastline potrebujejo za normalno rast. Kmetje omenjene snovi na svojih kmetijskih zemljiščih sicer najpogosteje nadomeščajo z umetnimi gnojili.
Kakovost presnovnega produkta bioplinarn ilustrira tudi dejstvo, da ga veljavna uredba vlade Republike Slovenije, ki je usklajena z evropsko zakonodajo, uvrščajo v prvi razred okoljske kakovosti (to pomeni, da je najkakovostnejše gnojilo), ki se lahko v skladu z uredbo neomejeno uporablja za gnojenje na vseh kmetijskih površinah v državi.
Bioplinarna v Ilirski Bistrici omenjeni presnovni produkt v skladu z okoljsko, veterinarsko in kmetijsko zakonodajo oddaja kmetom na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem, ki ga uporabljajo za gnojenje kmetijskih površin. Gnojenje s tekočim kompostom izvajajo kmetje sami v skladu z dobro kmetijsko prakso, saj Biofutura organizira zgolj transport do njihovih
kmetijskih zemljišč, gnojenje pa se izvaja izključno na kmetijskih zemljiščih.
Bioplinarno v času delovanja redno obiskujejo pristojne inšpekcije, ki preverjajo delovanje in jemljejo vzorce ter jih analizirajo v akreditiranih institucijah. Tako je okoljska inšpekcija v skladu z zakonodajo delovanje
bioplinarne pregledala 14. 4., 29. 8., 14. 10., 2. 11., 8. 11.2011,
veterinarska inšpekcija pa 7. 4., 13. 7., 5. 8., 14. 9., 15. 9., 5. 11. in 9. 11. 2011.
Zadnji obisk inšpekcij v bioplinarni je potekal konec prejšnjega tedna. Vsa poročila in opravljene analize s strani inšpekcij do sedaj so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi. Da je presnovni produkt povsem varno ter kakovostno gnojilo pa dokazujejo tudi analize vzorcev prsti, ki jih je letos jeseni opravila kmetijska inšpekcija na eni od kmetijskih površin, ki je bila gnojena s presnovnim produktom bioplinarne v Ilirski Bistrici.
Vodstvo družbe Biofutura in zaposleni v bioplinarni v Ilirski Bistrici si želijo tvornega sodelovanja z okoliškimi prebivalci in lokalnimi skupnostmi, saj so v ta namen pred kratkim organizirali tudi dneve odprtih vrat, hkrati pa so vse, ki bi imeli vprašanja ali zadržke glede delovanja bioplinarne vedno povabili, da jih obiščejo in se na licu mesta prepričajo o našem delovanju.
Pomagajte nam odkriti kdo krši eko pravila tako, da opišete kje, kdo, kaj in zakaj počne, mi pa bomo skupaj z našimi bralci in novinarji preverili ali gre resnično za kršitev in skušali spodbuditi bolj pozitivno eko ravnanje. Pošljite vaša pisma bralcev in pa eko pisma z opisanimi problemi na:
500 g kuhanega fižola (2 konzervi)
Potrebujemo (za dve osebi):
Modna revija Zmenek z drugo obleko podira močno zabetonirane predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil, saj je celotna kolekcija oblikovana iz kosov oblačil, ki so jih Ekologi brez meja zbrali na izmenjavah oblačil širom po Sloveniji. Ponošena oblačila so se tako s kančkom domišljije in oblikovalskega talenta na najlepši način povrnila v življenje in postala del ekskluzivne modne kolekcije oblačil.
V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in Prons 48,50-odstotni.
Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja. S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.
Družba Biofutura je na lokaciji bioplinarne v Ilirski Bistrici vložila 9,5 milijona evrov v celostno sanacijo lokacije ter najmodernejšo tehnologijo, ki zagotavlja, da poteka proces predelave organskih odpadkov praktično brez vplivov na okolje.