Jadranka Juras: “Živim veganstvo”

2

Jadranka Juras je poleg petja za svoje poslanstvo vzela tudi osveščanje javnosti o družbenih problemih in tega se drži od začetka kariere pa vse do danes. Že v časih, ko so bile izjave o empatiji do živali ali življenju v sožitju do okolja sprejete z začudeno dvignjenimi obrvmi, češ »kaj se pa tale gre«, je glasno zagovarjala svoja prepričanja. Na njeni spletni strani tako poleg informacij o najnovejših glasbenih podvigih najdete tudi povezave do različnih organizacij, ki se trudijo za lepši vsakdan – ne le človeka, pač pa tudi živali.

Ste ena redkih slovenskih znanih osebnosti, ki že od začetka kariere osvešča javnost o različni družbeni in ekološki problematiki. Ste načrtovali, da boste svojo slavo izkoristili v ta namen ali se je vse skupaj zgodilo čisto spontano?
Kot prvo menim, da nisem »slavna«, in sploh ne vem, kaj naj bi pomenilo biti »slaven«. Opravljam zgolj delo ali bolje rečeno življenjsko poslanstvo, ki je namenjeno širši publiki – za izvajanje glasbe namreč potrebujem poslušalstvo. Poleg izvajanja glasbe pa izkoriščam pozornost poslušalstva tudi za informiranje o družbenih problematikah. To se je zgodilo spontano, taka sem pač od nekdaj, moj načrtovan izbor pa je bil zgolj ta, da v medije ne lansiram stvari, ki ljudem ne dajo misliti (recimo: kje najraje nakupujem, koliko čevljev in ljubimcev imam v omari in takšnih reči), temveč zgolj stvari, ki nagovarjajo k samostojnemu razmišljanju.

Slovenija vas je spoznala predvsem kot borko za zaščito pravic živali. Na katerih drugih eko področjih ste še dejavni?
Nisem borka, saj ima beseda »borka« negativno konotacijo. Ne borim se, samo dajem v vednost in ravnanje. Seveda živim svoje življenje v skladu s tem, sodelujem v društvu za zaščito živali, s katerim vsako leto pospremimo veliko število živali v nove domove, živim in razmišljam vegansko, skušam ne preveč obremenjevati okolja s svojim življenjem, nisem impulzivni potrošnik in podobno.

Jadranka Juras
Že v časih, ko so bile izjave o empatiji do živali ali življenju v sožitju do okolja sprejete z začudeno dvignjenimi obrvmi, češ »kaj se pa tale gre«, je glasno zagovarjala svoja prepričanja.

Kateri ekološki problem se vam zdi trenutno še posebej pereč?
Meni osebno se zdi najbolj pereč ekološki problem povezan z izkoriščanjem in ubijanjem živali za hrano – bodisi za meso ali za mlečno industrijo ali za jajca. Sicer pa me najbolj žalosti pomanjkanje empatije pri ljudeh.

Kako se ga lotevate?
Kot rečeno – živim veganstvo. Vegansko pomeni, da iz svojega načina življenja izvzemam vse, kar bi bilo povezano z izkoriščanjem živali. Ne jem mesa, jajc, mlečnih izdelkov, ne kupujem izdelkov iz usnja, volne, krzna, svile, ne kupujem kozmetike, ki vsebuje živalske sestavine ali bi bila testirana na živalih, ne obiskujem cirkusov, živalskih vrtov … seveda iz življenja poskušam izključiti tudi vse, kar bi bilo povezano z izkoriščanjem človeka.

Katera od ekološko naravnanih organizacij vam je še posebej blizu?
Ekološko naravnanih organizacij ne poznam zelo veliko. Nobena mi ni posebno blizu, hkrati pa vse.

Ste sodelovali v akciji »Očistimo Slovenijo«?
Seveda sem in to akcijo zelo pozdravljam. Spoznala sem tudi glavno organizatorko akcije, ki je ženska na pravem mestu oz. s srcem na pravem mestu.

Se vam zdi, da je k ekološkim problemom potrebno pristopiti aktivistično, individualistično ali kako drugače?
K problemom je po mojem mnenju najprej potrebno pristopiti individualistično tako, da postaneš sprememba, ki jo želiš videti. Samo s takim pristopom se lahko doseže trajnostno spremembo. Sama poleg tega pristopam tudi aktivistično, ker je aktivizem nekaj, čemur sem naklonjena že od malih nog.

Ali uporabljate eko čistila, kozmetiko?
Da.

S katerimi ‘zelenimi’ ravnanji še skrbite za lepši svet na vsakdanji ravni?
Zelo malo se vozim z avtom, uporabljam predvsem kolo, pogosto tudi električni skuter. Vode porabim zelo malo, se ne kopam v banji, le tuširam, pipe se vedno zapirajo, racionalno perem perilo in ga sušim na zraku, elektriko uporabljam zmerno, ugašam luči, ne likam, malo uporabljam pečico, TV je zelo redko prižgan, čez noč izključujem vse aparate iz vtičnice. Ločujem odpadke, uporabljam recikliran papir (tudi recikliran wc papir in papirnate robčke), rož in zelenjave ne škropim z agresivnimi, naravi in zdravju škodljivimi sredstvu (zelo redko sploh posežem po kakšnem škropljenju), nimam klime, kupujem večinoma izdelke iz domače proizvodnje, zelenjavo in sadje pri naših kmetih, zelo zelo redko posegam po farmacevtskih zdravilih in živim vegansko.

Zakaj ste se odločili za veganski način prehranjevanja?
Zato, ker nisem mogla/znala/želela opravičiti trpljenja in pobijanja, ki ga je moje nevegansko življenje povzročalo živim čutečim nečloveškim bitjem.

Se srečujete z očitki, da je takšen pristop pretiran? Kako ravnate v takšnem primeru?
Seveda se srečujem, vendar čedalje manj, ker tudi sama že nekaj let nimam več potrebe drugim razlagati o temu, če nisem vprašana. Zdaj so mi raznorazni komentarji smešni in se nimam več potrebe odzivati na njih drugače kot z nasmeškom in razumevajočim pogledom. Očitke doživljam bolj v tem smislu, da je ljudem v restavracijah in drugje nerodno, nelagodno, ker pred menoj jedo meso, in potem se na vse načine izgovarjajo pred mano – ne da bi jim jaz kar koli sploh rekla. Že zgolj moja prisotnost jih vznemirja, morda sem njihova slaba vest. (smeh) Sama sem popolnoma pomirjena s svojim načinom razmišljanja, kar se veganstva tiče, in me komentarji od zunaj ne vznemirjajo več, niti me ne spravljajo v kakršne koli dvome o veganstvu.

V zadnjih tednih je Slovenijo šokirala smrt otroka, katerega starša sta bila vegana. Večji del medicinske stroke je krivdo pripisal veganskemu načinu prehranjevanja. Kaj menite o tem?
Vsa ta procesija se mi zdi nepotrebna, nestrpna in pa popolnoma zlobirana – da ne rečem, da zlorablja svoj položaj v družbi – tako da o tem nimam nobenega mnenja. Medicinska stroka je pred leti za vsak kihec predpisovala antibiotike v dogmatski zaverovanosti, da so antibiotiki dobri. Danes vemo, kako je s tem. Sicer pa ta lobistično dogmatska privrženost ni samo v medicinski stroki. Pojavlja se v vseh porah družbe, ker ljudje verjamejo samo tistemu, kar preberejo, kar so jih učili v družbi, polni mitov in predsodkov. Majhen odstotek ljudi je, ki te dogme izprašajo in se zanimajo za resnico, za tisto, kar je za temi miti in dogmami.

Kateri je vaš najljubši okoljevarstveni dokumentarec?
Earthlings (po naše »Zemljani«) in pa govor Garyja Yourofskega o veganstvu.

Kaj v njem vas je še posebej pretreslo?
Družbeno sprejemljiva in celo legitimizirana neverjetna krutost do živih čutečih bitij.

Verjamete, da bodo podnebne spremembe pogubile človeštvo?
Ne. Človeštvo samo bo pogubilo človeštvo.

Tri eko pravila, ki jih boste vsekakor predali svojim otrokom:

  1. Bodi sprememba, ki jo želiš videti.
  2. Veganstvo.
  3. Empatija.

 

Pogovarjala se je: Ajda Janovsky
Foto: Maja Slavec

Ogljikov monoksid – ne pustimo se presenetiti

Ogljikov monoksid je najbolj nevaren ov prihodu jeseni in zime, ko bomo začeli kuriti in žal bo tudi to zimo veliko Slovencev presenetil. Na žalost v Sloveniji kljub opozorilom vsako leto zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umre več deset ljudi. Z ogljikovim monoksidom se lahko zastrupimo vsi, od dojenčkov do starostnikov, prav nihče namreč ne more biti popolnoma varen pred ogljikovim monoksidom, saj ga s čutili ne moremo zaznati. Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga ipd. V bivalnih prostorih lahko nivo ogljikovega monoksida naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Nivo ogljikovega monoksida lahko naraste v stanovanju tudi pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku ali ventilacijskem sistemu, poleg tega pa lahko prodre v stanovanje tudi iz kleti s pečjo, iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem ali iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem.

Ogljikov monoksid
Na zastrupitev z ogljikovim monoksidom redko pomislimo, saj so znaki pogosto podobni znakom nekaterih bolezni, zlasti znakom viroze. Na prisotnost ogljikovega monoksida v stanovanju tako največkrat pomislimo šele takrat, ko nekdo izgubi zavest.  Tako je 62 letna gospa poletje preživela na vikendu, septembra pa se je nekajkrat vrnila v stanovanje v mesto, kjer je vsakič le prespala preko noči. Po treh takšnih nočitvah v mestnem stanovanju je opazila, da ima vsakič po vrnitvi na vikend glavobol, ji je slabo ter je popolnoma brez moči. Po četrtem spanju v stanovanju je zjutraj za krajši čas celo izgubila zavest. Na pomoč je poklicala sina, ki je posumil na zastrupitev z ogljikovim monoksidom iz plinske peči za ogrevanje stanovanja. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom so potrdili serviserji plinske peči, ki so izmerili visoko koncentracijo ogljikovega monoksida v zraku stanovanja.

Z ogljikovim monoksidom se lahko zastrupijo tudi cele družine, kar je izkusila mlajša družina iz okolice Ljubljane. Starša in njuna triletna hči so se po večerji počutili slabo, hčerka je jokala in bruhala, starša pa sta imela glavobol, postala sta tudi omotična. Mati je posumila na zastrupitev s hrano, vendar niso vsi jedli enake hrane. Oče pa se je spomnil, da je imel popoldne težave s kurjenjem peči na drva v kleti hiše in da se je zelo kadilo. Zapustili so hišo in odšli na svež zrak ter poklicali pomoč. V bolnišnici so pri vseh treh potrdili zastrupitev z ogljikovim monoksidom, čeprav je bil v kurilnici le oče. Serviserji peči so pri pregledu hiše ugotovili neustrezno prezračevanje peči in uhajanje ogljikovega monoksida iz kleti v stanovanje.

Alarmna naprava za ogljikov monoksid naj bo v vsakem stanovanju z gorilno napravo.

V Sloveniji je veliko zastrupitev z ogljikovim monoksidom v stanovanjskih hišah, zavedati pa se moramo, da so zastrupitve precej pogoste tudi v stanovanjskih blokih, in sicer predvsem v majhnih kopalnicah s plinskimi gorilniki za ogrevanje vode, kar je lani doživela 26 letna študentka Mateja v Ljubljani. Mateja se je po končanem delu zvečer vrnila v najeto stanovanje, ki ga je delila s še dvema študentkama, in se šla tuširat. Po 20 minutah tuširanja sta sostanovalki iz kopalnice zaslišali trušč, Mateja se ni odzivala na klice. S pomočjo soseda sta sostanovalki vdrli v kopalnico. Mateja je ležala nezavestna na tleh in imela krče ter ob tem nehote odvajala vodo. Prenesli so jo na svež zrak in prezračili prostor. Ob prihodu reševalcev se je že pričela prebujati. V bolnišnici so potrdili, da je imela epileptične krče ob hudi zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Serviserji so ugotovili neustrezno prezračevanje majhne kopalnice s plinsko pečjo, zaradi česar je po določenem času gorenja plina začelo zmanjkovati kisika, kar je povzročilo nastajanje oglikovega monoksida. Mateja je imela po zastrupitvi z ogljikovim monoksidom še dolgo časa močne glavobole in težave pri učenju.

Na zastrupitev z ogljikovim monoksidom moramo biti pozorni tudi tam, kjer je sicer ne bi nikoli pričakovali, kar je izkusila skupina upokojencev. Pozno jeseni je društvo upokojencev organiziralo srečanje v zastekljenem gostilniškem vrtu, ki so ga ogrevali z več plinskimi grelci. Med srečanjem je upokojence začela boleti glava, postali so omotični in oslabeli. Po eni uri srečanja je eden izmed starejših upokojencev nenadoma izgubil zavest. Nezavestnega gospoda so hitro z rešilnim avtomobilom odpeljali v urgentno ambulanto, kjer so ugotovili zastrupitev z ogljikovim monoksidom in ga pričeli zdraviti s kisikom. Srečanje upokojencev se je nato »nadaljevalo« na urgenci, kjer so mnogi morali vdihovati kisik.

Predstavljeni primeri jasno kažejo, da ogljikovega monoksida ne moremo zaznati s čutili in ukrepamo šele ob težavah, ki jasno kažejo, da je nekaj narobe. Na srečo pa obstaja rešitev tudi za nevidni in tihi ogljikov monoksid, saj nas na morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega monoksida v stanovanju lahko pravočasno opozori alarmna naprava oziroma javljalec (detektor) ogljikovega monoksida v zraku. Alarmne naprave za ogljikov monoksid nas opozorijo na povišano koncentracijo ogljikovega monoksida v zraku in nam s tem lahko rešijo življenje. Alarmne naprave za ogljikov monoksid stanejo le nekaj deset evrov, pomembno pa je, da imajo oznako evropskega standarda EN50291 in glasen zvočni signal. V številnih državah ZDA je vgradnja alarmnih naprav za ogljikov monoksid v nova stanovanja z gorilnimi napravami obvezna, tako da imajo v ZDA po nekaterih ocenah alarmno napravo za ogljikov monoksid vgrajeno že v 80-90% novogradenj. Glede na to, da je zastrupitev z ogljikovim monoksidom tudi v Sloveniji najpogostejša smrtna zastrupitev, bi bilo tudi pri nas verjetno smiselno uvesti obvezno vgradnjo alarmov za ogljikov monoksid v vsa stanovanja z gorilnimi napravami, zlasti pa v novozgrajena stanovanja. Prav gotovo so najbolj tragične smrti mladih. Tako bi lahko smrt dečka, ki je po nepotrebnem umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom v novozgrajenem bloku v Domžalah, smrt najstnice iz Izole v podobnih razmerah ali pa smrt najstnika s Koroške preprečili z namestitvijo alarmne naprave za ogljikov monoksid v bivalni prostor. Več podatkov o zastrupitvah, preventivi, prvi pomoči in tudi alarmnih napravah za ogljikov monoksid je dosegljivih tudi na spletni strani Centra za zastrupitve (https://www.zastrupitve.net).

Pri kupovanju alarmne naprave moramo vedeti, da se alarmni napravi za ogljikov monoksid in požar razlikujeta. Alarmne naprave za požar ne zaznavajo ogljikovega monoksida in alarmne naprave za ogljikov monoksid ne zaznajo požara oziroma dima dovolj zgodaj. Prav tako ogljikovega monoksida ne zaznajo alarmne naprave za plin propan-butan, ki je v plinskih napeljavah in jeklenkah. Lansko zimo smo tako zdravili bolnico, ki je med tuširanjem v kopalnici s plinskim grelcem vode izgubila zavest zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. V kopalnici so sicer imeli vgrajeno alarmno napravo za zaznavanje propan-butana, ki pa se je sprožila prepozno (ko je ogenj ugasnil in se je plin propan-butan razširil po prostoru). Alarmna naprava za ogljikov monoksid s standardom EN 50291 bi bolnico pravočasno opozorila na nastajanje ogljikovega monoksida v kopalnici, tako se ne bi zastrupila in izgubila zavesti.

doc. dr. Miran Brvar, dr. med.Po nakupu in namestitvi pokažemo alarmno napravo za ogljikov monoksid ostalim družinskim članom in jih seznanimo z alarmnim signalom in načrtom ukrepov ob njegovi sprožitvi. Ob alarmu za povišan nivo ogljikovega monoksida moramo takoj zapustiti stanovanje in vrata pustiti odprta, da se stanovanje prezrači,  ter poklicati pomoč. O dogodku tudi čimprej obvestimo podjetje, ki nam je prodalo, namestilo ter vzdržuje gorilno napravo, ker ne smemo živeti v stanovanju, dokler izvor ogljikovega monoksida ni odpravljen.

doc. dr. Miran Brvar, dr. med.
Center za zastrupitve, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Recikliranje baterij in akumulatorjev

Nekdaj smo med sprehodom po gozdu včasih naleteli na kakšno dolinico, v kateri so “počivali” pralni stroji, akumulatorji in celo kakšno prastaro kolo. Žal ni bilo tako poredko, vsi pa smo se zavedali, da so akumulatorji, iz katerih lahko iztečejo precej nevarne snovi, še posebej nevarni. Danes imamo to srečo, da lahko recikliramo skoraj vsako baterijo, ne glede na to, ali vsebuje srebro-oksidov, nikelj-metal hidriden, nikelj-kadmijev, alkalni manganov ali cink-ogljikov elektrokemični sistem. Zato je čas, da več izvemo o tem pomembnem procesu!

Moramo vedeti, da zato, ker baterije in akumulatorji vsebujejo nevarne snovi, kot so živo srebro, kadmij ter svinec, NE spadajo med mešane komunalne odpadke, še manj pa na divje odlagališče. Baterije so prav tako nevarne, le da so v manjših “paketih”, zato moramo z obojimi ravnati kot z nevarnimi odpadki. Konec koncev, kaj pa bi se zgodilo, če bi vsak odvrgel star akumulator, katerega nevarne snovi bi pronicale v zemljo ali vodo in bi to pristalo v naših telesih?

Recikliranje baterij in akumulatorjev

Nova pravila

Že leta 2006 je EU z novelo direktive o baterijah uvedla stroga pravila za shranjevanje in recikliranje odpadnih baterij z namenom varovanja zdravja ljudi in varstva okolja. Oboje je zagotovljeno ob pravilnem zbiranju in recikliranju rabljenih baterij. Res pa je, da so za pravilno ravnanje z njimi odgovorni že proizvajalci, distributerji in trgovci, vendar to ne pomeni, da lahko potrošniki pogledamo vstran. Slovenija je novelo prenesla v nacionalno zakonodajo leta 2008, tako da od tedaj naprej nihče več nima izgovora za nerecikliranje teh nevarnih odpadkov.

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji narekuje odgovornost končnemu uporabniku, ki ima tri možnosti, kaj narediti z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Prepustiti jih mora ali distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, ali izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, lahko pa jih odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Nikakor jih ne smemo odlagati v mešane komunalne odpadke. Dodan je tudi pogoj, da morajo biti pred oddajo na pravem mestu odpadne baterije in akumulatorji hranjeni ločeno od ostalih odpadkov.

Globe in zgled

Baterije vsebujejo številne kovine, ki so škodljive za zdravje ljudi in za okolje, med njimi so tudi svinec, kadmij in srebro – nevarne težke kovine. Zbiranje in recikliranje rabljenih baterij preprečuje sproščanje teh nevarnih snovi v okolje, hkrati pa pomaga pri varčevanju z energijo in naravnimi bogastvi. Nova direktiva je omejila količino strupenih snovi, ki ji lahko spustimo v okolje, saj nad pravilnim ravnanjem z odpadnimi baterijami in akumulatorji bdijo inšpekcije, ki lahko kršiteljem uredbe o prodaji, pravilih za zbiranje, predelavo in odstranjevanje izrečejo globo od 4.000 do 40.000 evrov.

Ali ste vedeli, da evropski potrošniki vsako leto odvržejo več kot 800 tisoč ton avtomobilskih akumulatorjev, 190 tisoč ton industrijskih akumulatorjev in 160 tisoč ton prenosnih baterij ter akumulatorjev? Slovenci se glede recikliranja baterij počasi izboljšujemo, saj poleg kazni narašča tudi okoljevarstvena osveščenost, vendar smo še daleč za Nemci, ki so skoraj že dosegli 100% reciklažo glede na kupljene baterije in akumulatorje. Naj nam bodo za vzgled!

Kaj lahko storimo?

  • baterije za domačo uporabo uporabite večkrat; kupujte baterije, ki jih lahko ponovno napolnite in si priskrbite polnilec zanje;
  • če je možno, napajajte napravo z elektriko;
  • če imate napravo, ki jo lahko uporabljate na baterije ali elektriko, vzemite baterije iz nje, medtem ko je priklopljena na elektriko;
  • če gre za napravo, ki jo uporabljate le ob določenih obdobjih, v obdobju mirovanja vzemite baterije ven;
  • pri nakupu nove električne naprave bodite pozorni na njen način polnjenja, saj imamo vedno večjo izbiro naprav, ki se polnijo s pomočjo sončne energije.

Pravila recikliranja:

  • povprašajte svojega mehanika, če lahko poskrbi za star akumulator; v veliki večini vam tega ne bo odrekel;
  • ker veljajo za nevarne odpadke, da jih komunalna podjetja navadno zbirajo dvakrat letno, si preberite več o terminih zbiranja na lokalni spletni strani ali pa pokličite svoje komunalno podjetje;
  • baterije in akumulatorje lahko zamenjate ali oddate tudi na večjih bencinskih črpalkah in v zbirnem centru, o katerih se spet lahko pozanimate na komunalnem podjetju;
  • baterije lahko oddate tudi v trgovinah s sorodnim blagom in supermarketih, večina trgovin ima že na voljo zbiralnike, ki jih pogosto najdemo ob blagajni.

Zdravje in lepota iz morskih globin

Morsko dno je neskončno bogastvo naravnih zdravilnih in lepotnih učinkovin, ki skrbijo za naše zdravje in zavirajo procese staranja.

Spirulina pozdravi bolečine sklepih

Spirulina je modrozelena alga, ki uspeva v slanih vodah in toplem podnebju Mehike, Afrike in Kitajske. Vodne alge so izredno bogat vir beljakovin, vitaminov, mineralov, klorofila, gama linolenske kisline, ter drugih fitonutritivov. 60 % trdne mase alge spiruline predstavljajo beljakovine, vsebuje pa tudi sestavine, ki blokira bolečino in blaži vnetja. Zadostna dnevna količina zaužite spiruline je 500 mg, ponavadi pa jo uživamo v obliki prehranskega dodatka v prahu ali tabletah.

Zdravje iz morskih globin

Morska sol in PMS

Morska sol vsebuje veliko mineralnih snovi, predvsem pa veliko magnezija in kalcija, ki zdravijo predmenstrualne krče in menstrualne bolečine, poleg tega pa pomagajo tudi pri omotici in glavobolih. Torej več kot dober razlog, da začnete pri kuhanju uporabljati naravno nerafinirano morsko sol. Skodelico soli lahko dodajte v kad, pa boste sprostili telo in duha.

Haloga za več energije

Algo halogo najdemo v morjih Nove Škotske in Pacifika. Alga je bogata je z jodom, mineralnimi snovmi in nekaterimi drugimi elementi kot so kalcij, magnezij, natrij, kalij, žveplo, brom, baker, selen in cink. Prehranski dodatki s halogo vsebujejo običajno tudi vitamine B oziroma folno kislino. Visoka vsebnost joda spodbuja delovanje ščitnice in presnovo.
Zaradi visoke vsebnosti joda haloga spodbuja delovanje žleze ščitnice in s tem celotno presnovo. Haloga pomaga tudi pri nenehni utrujenosti, izpadanju las, krhkih nohtih, debelosti in zaprtju. 1000 mikrogramov dodatka haloge dnevno je dovolj.

Jennifer Aniston: Slovo od eko hiše

0

Pri svojih 42-ih ima eno najbolj zavidljivih postav v Hollywoodu, prehranjuje se s hrano za dojenčke, brez zelenjave in sadja si ne predstavlja življenja, prav tako ne brez joge in jutranjega teka po plaži. V začetku leta je presenetila z novico, da prodaja svojo sanjsko, energetsko varčno hišo, v katero je vložila 15 milijonov dolarjev in precej svojega dragocenega časa.

Jennifer AnistonSlovo od sanjske eko hiše!

Ko se je pred petimi leti prikupna Jennifer Aniston odločila, da kupi vilo na Beverly Hillsu, je najprej poskrbela za montažo sončnih celic, zmanjšanje porabe vode in številne ostale okolju prijazne ukrepe ter organske materiale. Prenova jo je stala že omenjenih petnajst milijonov dolarjev, medtem, ko je za hišo odštela dobrih trinajst milijonov ameriških zelencev. Na svoj prijazen dom je bila zelo navezana (dala mu je celo ime in sicer ‘Ohana’, kar po havajsko pomeni ‘družina’), in prav zato je tudi njene prijatelje presenetilo, da se je odločila hišo prodati. Za revijo People je igralka povedala: »Ko sem bila poleti v Londonu, sem se zbudila sredi noči in nisem in nisem mogla zaspati. Spoznala sem, da moram poenostaviti svoje življenje. Moram prodati svojo vilo, sem si rekla. Čeprav sem jo komaj dokončno uredila in je bilo to moje srce, moj projekt, moja ljubezen, sem spoznala, da je to preveč zame.«

Tako je na terasi prečudovite vile organizirala še zadnjo zabavo za svoje najbližje in dan po tem ključe zaupala novemu lastniku, ki je za svoj novi dom odštel vrtoglavih 38 milijonov dolarjev.

Joga in kolebnica

A to še ne pomeni, da zvezdnica, ki jo trenutno gledamo na velikem platnu v filmu ‘Kako se znebiti šefa?’, ne bo ostala zvesta ekološkemu načinu življenja. Še naprej bo uporabljala organsko kozmetiko in materiale ter pridno reciklirala, nekaj časa predvsem na vzhodni obali ZDA, kjer si je v mestu New York že kupila dve stanovanji in kamor se za nekaj časa seli s fantom, igralcem Justinom Therouxom. S slednjim je avgusta preživela kar nekaj romantičnih dni na Havajih, kjer sta svoji izklesani postavi nastavljala soncu med jutranjim tekom in kolesarjenjem, in dokazala, da niti med dopustom ne varata svojega zdravega jedilnika. Justin se je namreč vsak dan odpravil po nakupih v trgovino z bogato ponudbo organskih izdelkov, za sladico pa sta si privoščila predvsem sveže kokose, ki sta jih sproti kupovala ob cestnih postajališčih. Vprašanje je le, če se tudi igralkin izbranec poslužuje diete s hrano za dojenček kot to že nekaj časa počne Anistonova. Verjetno ga lažje pripravi do tega, da z njo trikrat na teden po trideset minut skače s kolebnico ali pa obišče tečaj joge.

»O, bog, po tem, ko sem začela delati jogo, kar nisem mogla verjeti kako se je spremenilo moje telo. Menim pa, da se treba tudi zmigati, narediti nekaj za srce,« je lani za revijo Shape povedala Anistonova, ki se sobnega kolesa poslužuje predvsem takrat, ko nima veliko časa.
A ne pozabite tisti, ki se morda navdušujete nad jogo in bi radi dosegli izjemne rezultate – poleg vaj je izredno pomembna tudi uravnotežena prehrana s čim manj belega sladkorja. Rjavi riž, za posladek pa namesto čipsa in mlečne čokolade raje pest mandljev in sadje. Ali kot pravi naša, z leti vse bolj seksi, eko zvezda: »Vedno poizkušam spati vsaj osem ur na noč in seveda, voda, voda, voda! Spijem je približno tri litre na dan. Kar se pa gibanja tiče, se vsi pritožujejo, da nimajo časa – res pa je, da lahko že dvajset minut intenzivne vadbe na dan prinese lepe spremembe!«

N.K., Foto: BLITZ

Kako pravilno skuhamo čaj

Čaj pripravimo iz svežih ali posušenih zdravilnih rastlin oziroma zelišč. Merica za eno skodelico je 5 do 10 g, to je približno ena zvrhana čajna žlička. Posušene zdravilne rastline hranite v papirnatih vrečkah ali škatlah, nikakor pa ne v polivinilastih vrečkah.

Če želite pripraviti čajni napitek iz svežih rastlin, lahko 3 do 5 svežih, drobno narezanih rastlin, zvečer namočite v pol litra vode, zjutraj pa pogrejete do vrelišča. Če za namakanje ni časa, rastlino le poparite, počakajte 10 minut, nato pa jo precedite. Ko čaj zavre, ga odstavite, precedite pa šele po 3 do 5 minutah.

Kuhanje čaja

Nabiranje zdravilnih rastlin

Vsekakor je najboljši čaj tisti, za katerega sami naberemo zelišča, če pa nimate časa za nabiranje, so najboljša alternativa že pripravljeni čaji in čajne mešanice, ki se dobijo v specializiranih trgovinah z zdravo prehrano ali na tržnicah.

Pitje čaja

Čaj pijemo po požirkih, 2 do 3 skodelice na dan. Zdravljenje z eno vrsto čaja traja od enega do treh tednov, bolj učinkovite pri odpravi bolezni so mešanice čaja iz večih rastlin, ki jih lahko pijete tudi do treh mesecev, odvisno od stopnje bolezni. Pri resnejših boleznih svetujemo posvet pri zdravniku, saj imajo tudi čaji mejo svoje učinkovitosti.

Čaja praviloma ne sladkamo, če pa vam okus ni všeč, je naboljše sladilo za čaj žlička medu, ki jo vmešamo v topel čaj, ki ne sme imeti višje temperature od 40 stopinj, saj v tem primeru zdravilne učinkovine medu izgubijo svojo moč. Za še več vitamina C lahko čaju dodamo tudi nekaj limoninega soka.

Mercator prejel prestižno evropsko poslovno nagrado European Business Award

Mercator je prejel nagrado v kategoriji trajnostnega delovanja, kjer se ocenjuje delovanje podjetij tudi na socialnem, kulturnem, ekonomskem in okoljskem področju, hkrati pa tudi odnosi s kupci in zaposlenimi ter vpliv na širše okolje. Najboljša podjetja v tej kategoriji stremijo k presežkom ne le na poslovnem področju, ampak delujejo z visoko moralno, socialno in okoljsko ozaveščenostjo za skupno dobro.

Evropsko poslovno priznanje je namenjeno spodbujanju odličnosti, najboljše prakse in inovacij v evropski poslovni skupnosti. V skladu s širšimi cilji Evropske unije je odbor za podelitev nagrade spremljal reprezentativna podjetja v 34 evropskih državah in najboljša povabil k tekmovanju.

Mercator EBA»Delovati trajnostno pomeni najprej delovati odgovorno«,poudarjajo v Mercatorju in dodajajo še: »Zavedamo se vpetosti v družbeno in naravno okolje, zato smo kot največji trgovec v regiji oblikovali in sprejeli zaveze trajnostnega delovanja. Postavili smo si merljive cilje, ki prinašajo dobrobit za ljudi in okolja, s katerimi je Mercator povezan. Vse, kar delamo, delamo v korist kupcev, zaposlenih, dobaviteljev in prebivalcev lokalnih skupnosti v regiji. Želimo prispevati h kakovosti življenja ljudi, ki dnevno prihajajo v stik z Mercatorjem in delujemo z mislijo na prihodnje rodove. To je prepoznala tudi žirija evropske poslovne nagrade za področje trajnostnega delovanja, saj so naši rezultati v regiji sad dolgoletnih prizadevanj, prave vizije in učinkovite strategije celovitega delovanja podjetja.«

Neodvisna žirija prestižnih ekonomistov, akademikov, poslovnežev, politikov in publicistov je ocenila prijave več kot 220 podjetij in finalistom desetih kategorij podelila priznanje Častni trak (Ruban d’ Honneur).

Kaj je presnojedska kuhinja?

Se kdaj sprašujete, kaj točno je presnojedstvo in zakaj postaja vedno bolj priljubljeno? Morda ste slišali o njem v povezavi z zdravim načinom življenja ali pa poznate nekoga, ki se prehranjuje s presno hrano. Presnojedstvo je način prehranjevanja, ki temelji na uživanju surovih, nepredelanih živil. Zakaj bi nekdo izbral tak način prehranjevanja? Odgovor ni tako zapleten, kot se morda zdi. Mnogi verjamejo, da uživanje hrane v njeni naravni obliki prinaša največ koristi za zdravje, saj ohranja vse vitamine, minerale in encime, ki jih hrana ponuja.

Da bi začeli s presnojedstvom, pa je pomembno tudi, da imate primerno opremljeno kuhinjo. Oglejmo si, kaj je presnojedstvo in kako pripraviti kuhinjo za tak način življenja.

Presnojedstvo je prehranjevanje brez kuhanja, zato je naslov morda nekoliko zavajajoč, ampak tokrat se bomo osredotočili zgolj na prostor, kjer boste pripravljali svojo hrano; in to bo najverjetneje kuhinja. Z manjšimi spremembami se bo vaša kuhinja kaj kmalu spremenila v pravo presnojedsko oazo.

Kaj je presnojedstvo?

Presnojedstvo je način prehranjevanja, ki temelji na uživanju surove hrane, ki ni bila segreta nad 42-48 stopinj Celzija. Zakaj prav ta temperatura? Zagovorniki presnojedstva verjamejo, da se pri višjih temperaturah uničijo naravni encimi in hranila v hrani, kar zmanjša njeno hranilno vrednost. To pomeni, da boste na jedilnik vključili sadje, zelenjavo, oreščke, semena in nekatere vrste žit v njihovi najbolj naravni obliki.

Zakaj je presnojedstvo tako privlačno? Mnogi ljudje, ki se odločijo za tak način prehranjevanja, pravijo, da se po obrokih počutijo bolj polni energije in vitalnosti. Prav tako pa presnojedstvo pogosto vodi do izgube teže in izboljšanja prebave.

Osnovna pravila presnojedstva

Če razmišljate, da bi prešli na presnojedstvo, je pomembno poznati nekaj osnovnih pravil:

  • Hrana ne sme biti kuhana ali pečena pri temperaturah nad 42-48°C.
  • Uživati morate čim več svežega sadja in zelenjave.
  • Oreščki, semena in kalčki so odličen vir beljakovin in maščob.
  • Pomembno je, da hrano pripravljate čim manj predelano.

Prednosti presnojedstva

Ste kdaj pomislili, kako bi se počutili, če bi svojo prehrano popolnoma preusmerili na surovo hrano? Mnogi zagovorniki presnojedstva trdijo, da so doživeli naslednje prednosti:

  • Več energije: Hrana, bogata z encimi in vitamini, telesu omogoča, da se počuti bolj vitalno.
  • Boljša prebava: Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in encimov se prebava izboljša.
  • Zmanjšanje vnetij: Surova hrana pogosto vsebuje več antioksidantov, ki pomagajo zmanjševati vnetja v telesu.
  • Izguba teže: Presnojedstvo je pogosto nizkokalorično, kar lahko pomaga pri hujšanju.
Presnojedska kuhinja

Ali je presnojedstvo primerno za vsakogar?

Čeprav ima presnojedstvo številne koristi, ni nujno primerno za vse. Nekateri ljudje imajo težave z uživanjem preveč surove hrane, saj lahko to povzroči prebavne težave, kot je napihnjenost. Poleg tega je lahko ta način prehranjevanja izziv za tiste, ki živijo v hladnejšem podnebju ali imajo povečan energijski vnos. Vedno je dobro, da se pred večjo spremembo prehrane posvetujete s strokovnjakom za prehrano.

Kako začeti s presnojedstvom?

Začetek presnojedstva ni nujno težaven. Prvi korak je, da začnete postopoma. Na primer, zamenjajte en obrok dnevno s presnojedskim. S časom lahko povečujete delež surove hrane v prehrani, dokler ne dosežete točke, ko ste zadovoljni z rezultati in načinom življenja.izboljšanja prebave.

Kako opremiti presnojedsko kuhinjo?

Presnojedska kuhinja se morda zdi kompleksna, vendar ni treba, da je tako. Pravzaprav je zelo preprosta in temelji na osnovnih pripomočkih, ki vam pomagajo pri pripravi surove hrane. Razmislite o tem, kako bi izgledala kuhinja brez kuhalnika ali pečice. Ključ do uspešne presnojedske kuhinje so pravi pripomočki, ki olajšajo pripravo jedi.

Za začetek si poglejmo, česa v kuhinji prav gotov ne boste več potrebovali. Štedilnik vam bo prav gotovo le še v napoto, zato je najbolje, da ga nekoliko preuredite in nanj postavite veliko desko, in tako boste pridobili še nekaj dodatne površine. Pečica vam bo tudi le še v napoto, ampak z njo ne morete kaj dosti storiti, zato je najbolje, da jo zgolj ignorirate. Če imate morda tudi mikrovalovno pečico, je zdaj pravi čas, da se je, če seveda ni vgrajena, čim prej rešite, in že zgolj s to gesto boste precej pripomogli k svojemu zdravju.

S pulta umaknite tudi razne majhne kuhinjske pripomočke, s katerimi hrano tako ali drugače kuhate, pečete ali z njo počnete kaj drugega, kar zahteva temperature nad 50 °C. Iz kuhinjskih omaric pospravite vse, kar bi zahtevalo kuhanje, zamrzovalnik hladilnika rešite vseh zmrznjenih, v naprej pripravljenih obrokov. Po taki čistki boste v omaricah kuhinje obdržali verjetno le še začimbe. Kaj pa boste storili z vso posodo? Nekaj je boste sicer še potrebovali, predvsem večje posode, v katerih boste, na primer, z lahkoto pripravljali razne solate. Vse ostalo pa lahko razdelite med sorodnike, prijatelje ali pa podarite nekomu, ki to pač potrebuje.

Kaj je presnojedstvo

Cena presnojedstva in kakšne aparate potrebujemo

Zdaj pa je čas, da se posvetimo temu, s čimer boste na novo opremili svojo kuhinjo. Za začetek se ustavimo pri aparatih, s katerimi je priprava presnojedskih dobrot precej lažje opravilo. Nujni del vsake ‘žive’ kuhinje je prav gotovo mešalnik ali blender, kot mu večina rada reče s tujko. Na tržišču lahko najdete najrazličnejše modele, velikosti in zmogljivosti. Če boste mešalnik uporabljali zgolj za pripravo kašastih sokov, vam bo verjetno zadostoval že osnovni model, ki ga je moč kupiti v katerikoli trgovini s kuhinjskimi pripomočki. Če pa se boste presnojedstva lotili zares, boste morali razmisliti o zmogljivem in posledično tudi precej dražjem mešalniku.

Cena pa naj le ne bo ovira, saj boste tak mešalnik lahko uporabljali za najrazličnejše recepte, ne zgolj za pripravo kašastih sokov. Raje se odločite za nakup dobrega in zmogljivega mešalnika, kot da preizkušate različne modele cenovno bolj dostopnih različic, saj pod črtno z nobenim ne boste zadovoljni. Pri nakupi mešalnika morate biti pozorni na število obratov in ne zgolj na moč motorja, čeprav je le-ta tudi pomembna. Med presnojedci sta tako v ospredju dve znamki mešalnikov, ki jih je moč kupiti tudi pri nas; in sicer Vitamix in Blendtec. Cene takih mešalnikov se začnejo pri približno 550 evrih. Če je to previsoka cena za zdravje, pa boste morali presoditi sami.

Poleg mešalnika vam bo na začetku vaše presnojedske poti prav gotovo pomagal tudi dehidrator ali po domače kar presna pečica. V njem boste lahko pripravljali razne krekerje, pice, pite, palačinke, piškote … skratka, vse tisto, kar na videz spominja na vaše najljubše jedi. Dehidrator, kot že ime pove, suši, saj iz tistega, kar je v njem, srka vodo, in vse to počne s temperaturo, ki je nižja od 50 °C. Dehidratorji imajo več pladnjev, tako da lahko naenkrat sušite več presnih dobrot. Ko se boste odločali za nakup pravega, bodite pozorni na to, da bo imel možnost nastavitve temperature in uro, s katero boste lahko nastavili čas sušenja.

Pomembno je tudi, kako se vroč zrak giblje po dehidratorju. Pri okroglih dehidratorjih je tako, da vroč zrak potuje po sredini navzgor, kar ne bo omogočalo najboljšega sušenja. Taki dehidratorji so primerni zgolj za sušenje zelišč ali sadja. Raje se odločite za dehidrator, ki enakomerno suši vse pladnje hkrati in ima dostop vročega zraka od zadaj. Znamka, ki je med presnojedci najbolj aktualna, je Excalibur, cene pa se začnejo pri slabih 300 evrih.

Dehidrator

Za ljubitelje sadno-zelenjavnih sokov

Za vse ljubitelje svežih sokov je obvezna oprema tudi sokovnik, seveda. Tudi tu je ponudba ogromna in prav rado se zgodi, da nas zopet zapelje cena, in se odločimo za poceni različico, ki pa nas bo prej ali slej pustila na cedilu. Izbiramo lahko med dvema vrstama sokovnikov, in sicer med centrifugalnimi, ali takimi, ki sočijo s pomočjo polža. Izbira je odvisna od tega, kaj bomo sočili. Če bomo sokove pripravljali zgolj iz sadja in trde zelenjave, potem bo dovolj dober centrifugalni sokovnik, če pa bomo sočili tudi listnato zelenjavo in zelišča, se bomo morali odločiti za tistega s polžem.

Razlika med obema vrstama sokovnikov je tudi v tem, da centrifugalni sočijo precej hitreje, vendar se pri tem tudi precej segrejejo, kar lahko že vpliva na izgubo določenih hranilnih snovi in encimov, ki so občutljivi na višje temperature. Izbira bo torej zopet odvisna od vaše odločitve, kako resno se boste lotili presnojedstva. Pri sokovnikih je kar nekaj različnih znamk, ki so vredne nakupa, zato nobene ne bi posebej izpostavljala. Vsekakor pa tudi tu drži, da za malo denarja dobite le malo muzike.

Osnovna “oprema”

Poleg naštetega boste morda potrebovali le še nekaj ostrih nožev, najbolje keramičnih. Predvsem zato, ker ne reagirajo s hrano, ki jo režete, in tako ne spremenijo njenega okusa. Paziti pa morate, ker so keramični noži, poleg tega, da so izredno ostri, tudi zelo krhki in se hitro zlomijo. Prav vam bodo prišle tudi deske za rezanje, in mandolina, posebno rezilo za pripravo presnih špagetov iz bučk in korenja.

In že ste nared za čudovito življenjsko preobrazbo. Na začetku boste morali verjetno nekaj več energije nameniti načrtovanju obrokov, saj se morate na novo naučiti, katere in koliko sestavin potrebujete, spoznati se morate z novimi načini priprave hrane in ne nazadnje: z novimi okusi. Vse to boste hitro osvojili in kmalu boste pravi mojstri v vaši novi ‘nekuhinji’.

Delovanje toplotne črpalke – kaj je toplotna črpalka?

Toplotne črpalke so naprave za pridobivanje toplote iz različnih medijev. Tipični primer je na primer ogrevanje tal s takšnim sistemom. Toplotna črpalka deluje tako, da iz medija odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo oddaja porabniku pri višji. Tako lahko recimo s črpalko iz bližnjega potoka ali iz vrtine v zemlji s temperaturo 10°C odvzemamo toploto in jo oddajamo v stanovanju ali hiši pri bolj udobnih 25°C.

Ogrevanje s toplotno črpalko

Tako ogrevanje prostorov (ali sanitarne vode, ali obojega) je okolju zelo prijazno, saj predstavlja minimalen poseg v naravo, poleg tega pa se ponaša tudi z delovanjem brez izpusta škodljivih plinov in je vgradnjo tovrstnega ogrevalnega sistema mogoče uveljavljati kot davčno olajšavo. Velja tudi omeniti, da je, in tudi bo, ogrevanje s fosilnimi gorivi zaradi rastočih cen naftnih derivatov vedno dražje, medtem ko sistemi s toplotno črpalko izkoriščajo obnovljive vire energije, ki so na voljo vedno in so zastonj. Toploto je mogoče črpati iz zraka, površinskih in talnih voda, zemlje, kamnitih masivov, pa tudi ”odpadne toplote”.

Toplotna črpalkaKako deluje toplotna črpalka?

Da bi razumeli delovanje toplotne črpalke je treba poznati eno ključno lastnost tekočin; čim višji je tlak v tekočini, tem višja temperatura je potrebna za tekočina začne vreti in obratno. Proces poteka tako: Medij pri visokem tlaku je v tekočem stanju, nakar potuje skozi ventil, imenovan ”dušilka”, ki mu zniža tlak do te mere, da pri okoliški temperaturi (v tem primeru temperaturi zemlje, potoka,…) v celoti povre. To se zgodi medtem, ko medij potuje skozi uparjalnik. Za to je potrebna  toplota, ki jo medij odvzame okolici. Nastala para nato potuje skozi kompresor, ki jo stisne in s tem še dodatno segreje. Stisnjena para nadaljuje pot skozi kondenzator. Ko para kondenzira odda toploto, to pa je toplota, ki jo mi koristimo. Medij je sedaj spet v prvotni fazi zaprtega tokokroga in proces se ponovi. Za celoten proces je potrebna le električna energija, ki poganja kompresor. Kot medij se uporabljajo hladilna sredstva, ki so okolju neškodljiva.

Uporaba

Pri nas so že dobro poznani manjši sistemi, ki omogočajo pripravo tople sanitarne vode. Prednosti za uporabnika so predvsem nizek strošek investicije, kratka amortizacijska doba in enostavna vgradnja tako ob sanaciji, kot novogradnji. Ločimo t.i. kompaktno in ločeno izvedbo. Pri ločeni izvedbi so lahko posamezni deli sistema ločeni med seboj, to pomeni da je lahko uparjalnik bliže viru toplote, kondenzator pa npr. v kotlovnici.

Pogoj za uporabo tovrstnih sistemov so čim manjše toplotne izgube, saj toplotne črpalke delujejo z večjo učinkovitostjo, če lahko toploto oddajajo pri čim nižji temperaturi. Starejše sanirane stavbe in novogradnje ta pogoj več kot zadostno izpolnjujejo.

Ali se nakup toplotne črpalke izplača?

Vgradnja ogrevalnega sistema s toplotno črpalko je v primeru novogradnje od pri nas najpogostejšega sistema s kotlom na kurilno olje dražja za okvirno 20 do 140%, v primeru sanacije pa od 60 do 220%.  Dejstvo pa je, da so obratovalni stroški pri obeh sistemih obratno sorazmerni, kar gre v prid sistemu s toplotno črpalko, saj se strošek vgradnje povrne v 3 do 15 letih, a slednja številka velja bolj za sisteme, namenjene večjim porabnikom toplote. Vgradnja takšnega sistema se dolgoročno torej vsekakor izplača.

Več o toplotnih črpalkah si preberite tukaj.

Matični mleček – čudežni čebelji napitek

Matični mleček ali gelee royale je ‘superhrana’, ki nima neverjetnih učinkov zgolj na čebeljo vrsto, ampak tudi na zdravje človeka. Zaradi bogate sestave, ki vključuje beljakovine, vitamine, minerale in antioksidante, velja matični mleček za enega najbolj hranljivih naravnih izdelkov. Vsebuje tudi posebne spojine, ki jih ne najdemo nikjer drugje v naravi, kar mu daje izjemno edinstvene lastnosti.

Kaj je matični mleček?

Matični mleček ali gelee royale je posebna snov, ki jo iz krmilnih žlez izločajo čebele dojilje. Gre za gosto tekočino mlečno bele barve, ki ima značilen vonj in nekoliko pekoč kislo-sladek okus. Prve tri dni so z matičnim mlečkom hranjene vse ličinke v panju, po treh dneh pa še ličinka, iz katere se bo razvila matica. V vsem svojem življenju – le-to je 15-krat daljše od življenjske dobe drugih čebel – ne zaužije ničesar drugega. Edina hrana, ki jo jé, mora zato vsebovati dovolj hranljivih snovi, da ostane zdrava, močna in v formi za svojo pomembno vlogo, tj. razmnoževanje.

Zdi se, da med majhnimi čudeži narave odkrivamo vedno nove, ki prinašajo vse več dobrih učinkovin v naša življenja. Med temi se je zdaj znašel tudi matični mleček. Saj ni nič presenetljivega, da delo marljivih čebelic lahko tudi za nas prinese marsikaj dobrega, pa čeprav kar nekaj raziskav v zvezi z njim še poteka in na vsa vprašanja še nimamo odgovorov. A kot pribito drži, da matični mleček krepi življenjsko moč, spodbuja odpornost imunskega sistema, zavira procese staranja in tudi podaljša umsko delo brez utrujenosti. Zveni kot čudežni sok, mar ne? In to tudi je!

Kot veste, se čebele hranijo z medom in cvetnim prahom. Matični mleček je izloček hipofaringealnih in mandibularnih (žrelnih) žlez, ki se nahajajo ob čebelji glavi, tik ob možganih, in ga izločajo mlade čebele dojilje. Te ljubke živalce so običajno stare od pet do dvanajst dni, njihova naloga pa je skrbeti za zarod, torej matico, čebele delavke in trote. Zanimivo je tudi to, da njihove žleze začnejo delovati šele po četrtem dnevu življenja, ta mleček pa prenehajo izločati že po enajstem dnevu.

Matični mleček uporaba

Matični mleček je kraljevska tekočina

Precej logično je, da na njegovo sestavo lahko vpliva veliko zunanjih dejavnikov, med njimi seveda tudi okolje, v katerem se te čebele gibajo, kraj izvora, in obdobje, v katerem ga pridobivajo. Tudi čebele so si med seboj različne, zato na sestavo matičnega mlečka vplivajo tudi njihove biološke raznolikosti. Matični mleček je sicer bele ali bledo rumene barve in precej gosto tekoč . Ima tudi značilen vonj ter nenavaden okus, ki je rahlo sladko-kisel s priokusom pekočega. Starejši kot je, bolj je tudi gost, če pa pride v stik z zrakom, pa včasih tudi spremeni barvo.

Ta kraljevska tekočina, ki je prehrana za čebelje matice, naj bi bila skrivnost za to, da lahko matice doživijo od pet do sedem let, medtem ko delavke in troti dočakajo največ osem tednov. Aprila lani so znanstveniki odkrili tudi skrivnostno komponento v matičnem mlečku, ki daje to neverjetno moč čebelam maticam. Dolgo jih je zanimalo, katera snov v matičnem mlečku je tista, ki določa, da se iz oplojenega jajčeca razvije spolno razvita samica – matica.

Najprej so to pripisovali hormonom, potem pa »osumili« proteine. Japonski entomolog Masaki Kamakura je uspešno izoliral protein, ki je za to odločilen, in ga imenoval rojalaktin. Z njim je krmil ličinke, ki so se razvile v normalno oblikovane matice. Krmil je tudi ličinke sadne muhe, ki so postale večje, plodnejše, pa tudi živele so dlje od svojih vrstnic.

Sestava

Matični mleček vsebuje beljakovine, encime, hormone, aminokisline, maščobe, sladkorje, vodo in vitamine. Njegova natančna sestava ni znana, ve pa se, da vsebuje 17 različnih aminokislin, od 12 do 15 odstotkov ogljikovih hidratov, 12 odstotkov beljakovin in od 5 do 6 odstotkov maščob ter vodo, od vitaminov pa v njem najdemo pantotensko kislino (vitamin B5), biotin, inositol, folno kislino ter vitamine C, B1, B2, B6 in niacin. Po zaslugi številnih učinkovin matični mleček izjemno ugodno vpliva tudi na človeško zdravje. Uporablja se ga za zdravljenje bolezni in za lajšanje zdravstvenih težav – tako duše kot tudi telesa.

Sestavine:

  • 12‒15 % ogljikovih hidratov (saharoza, fruktoza, glukoza, riboza)
  • 12‒13 % beljakovin
  • 5‒6 % maščob
  • veliko vitaminov, zlasti iz skupine B
  • veliko mineralov: železo, mangan, fosfor, kalij, natrij, kalcij, kobalt, magnezij, cink, žveplo, silicij …
  • 17 aminokislin
  • matičnemu mlečku lastna kislina, ki je edinstvena

Previdno ravnanje

Ker se čebelice hranijo z medom in cvetnim prahom, ga nagonsko tudi shranjujejo. Pri matičnem mlečku nimajo takšne uporabe, zato ga ne proizvajajo v velikih količinah in ga niti ne shranjujejo. Danes obstajajo posebni postopki, s katerimi lahko čebele spodbudijo k večjemu izločanju kraljevske tekočine. Pri pobiranju matičnega mlečka za zdravilne namene mora čebelar paziti na čistočo, ki mora biti popolnoma neoporečna. Tudi matični mleček mora shranjevati v sterilnih steklenih kozarcih in na temnem in hladnem prostoru (približno 2 °C).

Toplota, svetloba in kemična sredstva mu lahko pošteno škodujejo, v stiku z zrakom pa se kaj hitro izsuši, strdi, postane lepljiv in rjavkaste barve. Če pride v stik z vlago, lahko hitro splesni in postane tarča za bakterije, saj se veže z vodo.

Znanstveniki pravijo, da je matični mleček edini naravni proizvod, ki prodira skozi ovojnico nadledvične žleze in jo uspešno čisti strupov. Prodiral naj bi tudi skozi možgansko ovojnico in regeneriral celice! Uspešno krepi imunski sistem, telesu daje energijo in poveča budnost ter s tem izboljšuje koncentracijo. Pomaga tudi pri razstrupljanju telesa in hitrejšem okrevanju, pripisujejo mu tudi izboljšavo splošnega počutja in povečanje psihofizične moči. Poleg tega, da blagodejno vpliva na srce, želodec in jetra, pa pomaga tudi ženskam, ki trpijo zaradi simptomov menopavze. Učinkuje celo pri pomanjkanju vitaminov in blaži živčno razrvanost.

Čebelar

Zdravilni učinki matičnega mlečka

Med že od nekdaj velja za zlato tekočino, ki blaži marsikatere težave. Čaj z medom, žlička medu ali pa celo medu s cvetnim prahom, lahko delajo čudeže za kašljajoče ali prehlajene. Če je med čudovit in cvetni prah samo njegova nadgradnja, je matični mleček tisto, kar je po tej »lestvici« še više. Čeprav je naravna in razkošna hrana, pa ima izjemno zapletene sestave. Znanstveniki pravijo, da je pravi vrhunec naravne biosinteze zaradi čudežne kombinacije hranljivih in drugih sestavin, ki so pravzaprav popolnoma specifične za matični mleček, saj vsebuje vse elemente, ki so potrebni za rast, razvoj in normalno delovanje. Tudi človeškega organizma.

Priporočljiv je tako za odrasle kot otroke, mnogi strokovnjaki pa poudarjajo, da je dober tudi zato, ker so zlasti otroci in najstniki nagnjeni k izbiri slabe prehrane. Matični mleček kot dopolnilo je zato kot nalašč za reševanje takšne zagate, saj ima sicer visoko hranilno vrednost (z vitamini, minerali, nenasičenimi maščobami in aminokislinami), vendar so vse snovi v naravni obliki, kar omogoča, da jih telo precej zlahka prebavi. Kot smo omenili, izboljšuje koncentracijo, zato se mladi lažje učijo, odrasli pa več in bolj kvalitetno delajo, hkrati pa se izboljša tudi spomin. S svojo sposobnostjo umirjanja in blaženja živčnih napetosti pa pomaga, da smo bolj mirni in bolje razpoloženi ter tudi lažje spimo.

Uživanje matičnega mlečka ugodno vpliva pri težavah šibkih kosti, boleznih koronarnih arterij, diabetesu, visokem krvnem tlaku, motnjah endokrinega sistema, anemiji, artritisu, astmi, porušenju hormonskega ravnovesja, povišanem holesterolu, impotenci, vnetjih, težavah s spominom in imunskim sistemom, bolečinah v jetrih, izčrpanosti, težavah v menopavzi, pri napadih panike, Parkinsonovi bolezni, zaostanku v rasti, gubah, bakterijskih infekcijah, celjenju ran in utrujenih očeh. Ker pospešuje odstranjevanje strupov iz telesa, krepi imunski sistem in se je za zelo učinkovitega izkazal pri lajšanju stranskih učinkov kemoterapije. Matični mleček tudi regenerira celice v možganih in je edini naravni proizvod, ki prodira skozi ovojnico nadledvične žleze in jo očisti strupov.

Vpliv na plodnost

Eden od koristnih učinkov, ki jih pripisujejo matičnemu mlečku, je njegov vpliv na plodnost. Pri čebelah uživanje matičnega mlečka namreč sproži razvoj razmnoževalnih organov. Matica, ki se hrani z matičnim mlečkom, je ena najbolj plodnih samic na svetu. Na dan lahko izleže tudi do 2000 jajčec. Nekateri menijo, da matični mleček vpliva tudi na plodnost človeka. Nekaj raziskav je potrdilo, da so pari, ki so imeli težave z zanositvijo, po terapiji z matičnim mlečkom zanosili hitreje kot tisti, ki ga niso zaužili. Pri moških matični mleček povečuje količino in gibljivost spermijev.

Naravni antidepresiv

Matični mleček razen telesa zdravi tudi dušo. Redno uživanje matičnega mlečka pomaga odpravljati negativna čustva, na primer žalost in strah. Uporablja se kot dodatna pomoč pri zdravljenju blažjih psihičnih motenj, depresije, nevrotičnih motenj in manične depresije. Uživanje matičnega mlečka pozitivno učinkuje na razpoloženje pri ženskah v menopavzi. Za boljšo koncentracijo ga uporabljajo študentje pred izpiti. V stresnih obdobjih, kot so žalovanje, upokojitev, odraščanje, selitev ali izguba službe, uživanje matičnega mlečka ublaži negativna občutja.

Vpliv na imunski sistem

Po zaslugi trans-10 hidroksi-2 decenske kisline (HDA), ki jo najdemo samo v matičnem mlečku, le-ta spodbuja delovanje imunskega sistema in pomaga uničevati viruse. Zato je odličen pripomoček za zaščito pred gripo in prehladi oziroma za pomoč pri zdravljenju. Kako točno matični mleček deluje, še ni popolnoma raziskano, domneva pa se, da HDA spodbuja bele krvničke (ki so del imunskega sistema), da uničujejo viruse, med drugim tudi viruse herpesa in hepatitisa.

10 naših najljubših pozitivnih učinkov matičnega mlečka

  1. nadziranje holesterola
  2. hitrejše celjenje kože
  3. varovanje proti raku na dojkah
  4. delovanje proti osteoporozi
  5. urejanje nivoja krvnega sladkorja
  6. protivnetno delovanje
  7. krepljenje imunskega sistema
  8. zaščita jeter
  9. povečanje in izboljšanje delovanja možganov
  10. oksidantsko delovanje