Jadranka Juras: “Živim veganstvo”

    Jadranka Juras je poleg petja za svoje poslanstvo vzela tudi osveščanje javnosti o družbenih problemih in tega se drži od začetka kariere pa vse do danes. Že v časih, ko so bile izjave o empatiji do živali ali življenju v sožitju do okolja sprejete z začudeno dvignjenimi obrvmi, češ »kaj se pa tale gre«, je glasno zagovarjala svoja prepričanja. Na njeni spletni strani tako poleg informacij o najnovejših glasbenih podvigih najdete tudi povezave do različnih organizacij, ki se trudijo za lepši vsakdan – ne le človeka, pač pa tudi živali.

    Ste ena redkih slovenskih znanih osebnosti, ki že od začetka kariere osvešča javnost o različni družbeni in ekološki problematiki. Ste načrtovali, da boste svojo slavo izkoristili v ta namen ali se je vse skupaj zgodilo čisto spontano?
    Kot prvo menim, da nisem »slavna«, in sploh ne vem, kaj naj bi pomenilo biti »slaven«. Opravljam zgolj delo ali bolje rečeno življenjsko poslanstvo, ki je namenjeno širši publiki – za izvajanje glasbe namreč potrebujem poslušalstvo. Poleg izvajanja glasbe pa izkoriščam pozornost poslušalstva tudi za informiranje o družbenih problematikah. To se je zgodilo spontano, taka sem pač od nekdaj, moj načrtovan izbor pa je bil zgolj ta, da v medije ne lansiram stvari, ki ljudem ne dajo misliti (recimo: kje najraje nakupujem, koliko čevljev in ljubimcev imam v omari in takšnih reči), temveč zgolj stvari, ki nagovarjajo k samostojnemu razmišljanju.

    Slovenija vas je spoznala predvsem kot borko za zaščito pravic živali. Na katerih drugih eko področjih ste še dejavni?
    Nisem borka, saj ima beseda »borka« negativno konotacijo. Ne borim se, samo dajem v vednost in ravnanje. Seveda živim svoje življenje v skladu s tem, sodelujem v društvu za zaščito živali, s katerim vsako leto pospremimo veliko število živali v nove domove, živim in razmišljam vegansko, skušam ne preveč obremenjevati okolja s svojim življenjem, nisem impulzivni potrošnik in podobno.

    PREBERITE TUDI:  Z uredbo proti invazivnim tujerodnim vrstam
    Jadranka Juras
    Že v časih, ko so bile izjave o empatiji do živali ali življenju v sožitju do okolja sprejete z začudeno dvignjenimi obrvmi, češ »kaj se pa tale gre«, je glasno zagovarjala svoja prepričanja.

    Kateri ekološki problem se vam zdi trenutno še posebej pereč?
    Meni osebno se zdi najbolj pereč ekološki problem povezan z izkoriščanjem in ubijanjem živali za hrano – bodisi za meso ali za mlečno industrijo ali za jajca. Sicer pa me najbolj žalosti pomanjkanje empatije pri ljudeh.

    Kako se ga lotevate?
    Kot rečeno – živim veganstvo. Vegansko pomeni, da iz svojega načina življenja izvzemam vse, kar bi bilo povezano z izkoriščanjem živali. Ne jem mesa, jajc, mlečnih izdelkov, ne kupujem izdelkov iz usnja, volne, krzna, svile, ne kupujem kozmetike, ki vsebuje živalske sestavine ali bi bila testirana na živalih, ne obiskujem cirkusov, živalskih vrtov … seveda iz življenja poskušam izključiti tudi vse, kar bi bilo povezano z izkoriščanjem človeka.

    Katera od ekološko naravnanih organizacij vam je še posebej blizu?
    Ekološko naravnanih organizacij ne poznam zelo veliko. Nobena mi ni posebno blizu, hkrati pa vse.

    Ste sodelovali v akciji »Očistimo Slovenijo«?
    Seveda sem in to akcijo zelo pozdravljam. Spoznala sem tudi glavno organizatorko akcije, ki je ženska na pravem mestu oz. s srcem na pravem mestu.

    Se vam zdi, da je k ekološkim problemom potrebno pristopiti aktivistično, individualistično ali kako drugače?
    K problemom je po mojem mnenju najprej potrebno pristopiti individualistično tako, da postaneš sprememba, ki jo želiš videti. Samo s takim pristopom se lahko doseže trajnostno spremembo. Sama poleg tega pristopam tudi aktivistično, ker je aktivizem nekaj, čemur sem naklonjena že od malih nog.

    Ali uporabljate eko čistila, kozmetiko?
    Da.

    S katerimi ‘zelenimi’ ravnanji še skrbite za lepši svet na vsakdanji ravni?
    Zelo malo se vozim z avtom, uporabljam predvsem kolo, pogosto tudi električni skuter. Vode porabim zelo malo, se ne kopam v banji, le tuširam, pipe se vedno zapirajo, racionalno perem perilo in ga sušim na zraku, elektriko uporabljam zmerno, ugašam luči, ne likam, malo uporabljam pečico, TV je zelo redko prižgan, čez noč izključujem vse aparate iz vtičnice. Ločujem odpadke, uporabljam recikliran papir (tudi recikliran wc papir in papirnate robčke), rož in zelenjave ne škropim z agresivnimi, naravi in zdravju škodljivimi sredstvu (zelo redko sploh posežem po kakšnem škropljenju), nimam klime, kupujem večinoma izdelke iz domače proizvodnje, zelenjavo in sadje pri naših kmetih, zelo zelo redko posegam po farmacevtskih zdravilih in živim vegansko.

    PREBERITE TUDI:  Način prehranjevanja prispeva h globalnemu segrevanju

    Zakaj ste se odločili za veganski način prehranjevanja?
    Zato, ker nisem mogla/znala/želela opravičiti trpljenja in pobijanja, ki ga je moje nevegansko življenje povzročalo živim čutečim nečloveškim bitjem.

    Se srečujete z očitki, da je takšen pristop pretiran? Kako ravnate v takšnem primeru?
    Seveda se srečujem, vendar čedalje manj, ker tudi sama že nekaj let nimam več potrebe drugim razlagati o temu, če nisem vprašana. Zdaj so mi raznorazni komentarji smešni in se nimam več potrebe odzivati na njih drugače kot z nasmeškom in razumevajočim pogledom. Očitke doživljam bolj v tem smislu, da je ljudem v restavracijah in drugje nerodno, nelagodno, ker pred menoj jedo meso, in potem se na vse načine izgovarjajo pred mano – ne da bi jim jaz kar koli sploh rekla. Že zgolj moja prisotnost jih vznemirja, morda sem njihova slaba vest. (smeh) Sama sem popolnoma pomirjena s svojim načinom razmišljanja, kar se veganstva tiče, in me komentarji od zunaj ne vznemirjajo več, niti me ne spravljajo v kakršne koli dvome o veganstvu.

    V zadnjih tednih je Slovenijo šokirala smrt otroka, katerega starša sta bila vegana. Večji del medicinske stroke je krivdo pripisal veganskemu načinu prehranjevanja. Kaj menite o tem?
    Vsa ta procesija se mi zdi nepotrebna, nestrpna in pa popolnoma zlobirana – da ne rečem, da zlorablja svoj položaj v družbi – tako da o tem nimam nobenega mnenja. Medicinska stroka je pred leti za vsak kihec predpisovala antibiotike v dogmatski zaverovanosti, da so antibiotiki dobri. Danes vemo, kako je s tem. Sicer pa ta lobistično dogmatska privrženost ni samo v medicinski stroki. Pojavlja se v vseh porah družbe, ker ljudje verjamejo samo tistemu, kar preberejo, kar so jih učili v družbi, polni mitov in predsodkov. Majhen odstotek ljudi je, ki te dogme izprašajo in se zanimajo za resnico, za tisto, kar je za temi miti in dogmami.

    PREBERITE TUDI:  Prehrana pri gripi in prehladu

    Kateri je vaš najljubši okoljevarstveni dokumentarec?
    Earthlings (po naše »Zemljani«) in pa govor Garyja Yourofskega o veganstvu.

    Kaj v njem vas je še posebej pretreslo?
    Družbeno sprejemljiva in celo legitimizirana neverjetna krutost do živih čutečih bitij.

    Verjamete, da bodo podnebne spremembe pogubile človeštvo?
    Ne. Človeštvo samo bo pogubilo človeštvo.

    Tri eko pravila, ki jih boste vsekakor predali svojim otrokom:

    1. Bodi sprememba, ki jo želiš videti.
    2. Veganstvo.
    3. Empatija.

     

    Pogovarjala se je: Ajda Janovsky
    Foto: Maja Slavec

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    2 KOMENTARJI

    1. jadranka ti si carska radi te imamo ker imaš tudi ti rada živali zato si res dobra vemo da si dobra po srcu.

    2. Popolnoma se stinjam z Jadranko in nasplošno cenim takšne ljudi. Že prej sem se izogibala mesu, a ko sem odrastla in se začela zavedati sem čisto opustila živalske produkte. Gledala sem tudi dokumentarec Earthlings, ki ga res priporočam, saj marsikdo sploh ne ve kako pride tisti zrezek na njihov krožnik.
      Glede vprašanj ljudi zakaj sem vegan se tudi jaz le še nasmiham in mi je malo mar za to kar mislijo o meni. govorijo namreč da je to nezdrav način življenja in da sama nič ne morem naredit, v smislu ”rešitve” teh živali. Mogoče res ni z mano vse ok, ker ne morem videti mesa na svojem krožniku, v bistvu mi je slabo že če ga vidim na mizi, ampak takšna sem, če me ljudje ne morejo sprejeti takšne kot sem je to njihov problem ne moj.

    Comments are closed.