Kravje mleko – ali je res popolna hrana?

Včasih so nas učili, da je kravje mleko popolna hrana za ljudi. Z novimi študijami in dokazi svetovnih zdravnikov, priznanih raziskovalcev in uglednih inštitutov pa dokazujemo ravno nasprotno. Poraba mleka in mlečnih izdelkov je dejavnik, ki prispeva k skoraj dvema ducatoma bolezni pri otrocih in odraslih.

Številni zdravniki in prehranski strokovnjaki dokazujejo, da kravje mleko povzroči pomanjkanje železa – anemijo, alergije, driske, bolezni srca, črevesja, krče, krvavitve iz prebavil, vnetje sinusov, izpuščaje, akne, pogostejše prehlade, artritis, sladkorno bolezen, vnetje srednjega ušesa, osteoporozo, astmo, avtoimune bolezni in še več – celo pljučnega raka, multiplo sklerozo in ne-Hodgkinov limfom.

Kravje mleko

Oglasi o »odlični hrani«

Naše »izobraževanje o prehrani« v šoli (ki je delno financirano tudi s strani mlečne industrije), nas je učilo, da so mlečni izdelki ena od štirih osnovnih skupin živil, ki jih vsi potrebujemo za pravilno prehrano. Mlečni izdelki so zelo dobro zasidrani kot ena glavnih sestavin obrokov v naših vrtcih, šolah in bolnišnicah.

Kravje mleko se spodbuja s sloganom kot »odlična hrana« za ljudi, predvsem za naše otroke.  Te objave ljudem še vedno dajejo tako močan poudarek na zdravje naših otrok, da nekateri oz. večina ljudi še vedno vidi oglase za mlečne izdelke kot objave, ki služijo našemu zdravju, in ne kot oglase, ki so usmerjeni le v večjo prodajo in dobiček. »Mleko je popolna hrana.«, »Mleko krepi …« in podobni slogani služijo svojemu namenu, saj še vedno porabimo ogromne količine denarja za vsakodnevno uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Promocije, lobiranje, »prehranska vzgoja« in dobri odnosi z javnostmi obrodijo sadove mlečne industrije in s tem dojemanje ljudi, da je kravje mleko zdrava hrana. Te propagande so tako zelo močne, da celo ljudje, ki ne jedo mesa, mislijo, da morajo uživati mlečne izdelke, da bi si zagotovili dovolj beljakovin in kalcija ter se ne zavedajo nevarnosti, da je njihovo zdravje zaradi tega v veliko večji nevarnosti, kot bi bilo, če ne bi pili mleka in uživali mlečnih izdelkov.

Mnenja strokovnjakov

Mnogi zdravniki in prehranski strokovnjaki pa v zadnjem času dokazujejo, da sta ravno kravje mleko in mlečni izdelki razlog za številne resne bolezni.

Frank A. Oski, zdravnik in avtor knjige »Ne popij svojega mleka!«, direktor oddelka za pediatrijo na Johns Hopkins University School of Medicine in predstojnik otroške bolnišnice Johns Hopkins, navaja, da je pitje kravjega mleka povezano z anemijo, krči in diarejo, je vzrok različnih oblik alergij, težav s hormoni, aknami, depresijo in rakom. Je povod za aterosklerozo in srčne napade.

Tudi številni drugi trdijo, da mlečni izdelki preprosto niso dobri za človeka. Mleko je dejavnik, ki prispeva k zaprtju, kronični utrujenosti, artritisu, glavobolom , mišičnim krčem, debelosti, alergijam in težavam s srcem. V Washingtonu priznan pediater navaja, da bi odstranitev mlečnih izdelkov iz prehrane največ doprineslo k zdravju ljudi. Tudi ginekologinja dr. Christiane Northrup iz Yarmoutha v Mainu navaja, da mlečni izdelki povzročajo neravnovesje hormonov, ženske težave, težave s kilogrami in ščitnico ter težave s prebavo, dihali in odvečno sluzjo, kar povzroča slab imunski sistem in veliko lažjo obolevnost.

Materino mleko

Materino mleko

Prav vsi bolniki, ki trpijo za astmo, depresijo, nečisto kožo, prebavnimi težavami, slabim razpoloženjem itd. bi morali iz prehrane izpustiti mlečne izdelke. Tudi v centru Holistic vsakomur sestavimo individualni jedilnik in po vzoru svetovnih alternativnih klinik vsem priporočamo izpustitev mlečnih izdelkov. Večini opravimo testiranje intolerance na kravje mleko in mlečne izdelke, in pri 95 % nam rezultati testov potrdijo, da mleko in mlečni izdelki zanje niso primerni. Prav nikogar ni, ki bi po 14 dneh prišel nazaj in ne bi priznal, da se resnično počuti in je tudi videti bolje.

Vsi sesalci, vključno s človekom, naj bi se v obdobju otroštva hranili z mlekom svoje mame. Vsaka vrsta sesalcev proizvaja svojo edinstveno vrsto mleka, posebej zasnovano za krepitev imunskega sistema in zagotavljanje prehrane za svoje otroke, vse dokler se njihova porodna teža trikrat ne poviša. Mleko torej je naravno, a v ustreznem kontekstu. To je povsem naravna hrana za otroke sesalcev, vključno s človekom, ki se hranijo izključno z mlekom iz prsi svoje mame. Če torej govorimo o materinem mleku za dojenčke, je mleko »odlična hrana.« V obdobju otroštva, ko nimamo zob za uživanje trde hrane in moramo okrepiti naš imunski sistem, je prav tako res, da »takrat vsakdo od nas potrebuje mleko«.

Kaj pa dojenčki in kravje mleko?

Vendar mlečna industrija te izjave uporablja popolnoma izven konteksta in žalostno je, da večina ljudi izjavam, da je mleko izvrstno in zdravo živilo za otroke in odrasle, še vedno verjame in jih tudi upošteva. Posledice so vsem jasno vidne – vedno več obolevnosti, kroničnih obolenj, raka, hormonskih neravnovesij, alergij, vnetij, debelosti in depresije. Mleko vsake vrste sesalcev je posebej zasnovano za zaščito imunskega sistema določene vrste. Prav tako vsako segrevanje, sterilizacija ali kakršna koli sprememba mleka uničuje njegove varstvene prednosti.

Študije dokazujejo, da imajo otroci, ki so v prvem letu svojega življenja hranjeni s kravjim mlekom, kar 20-krat večjo možnost za smrt v prvih mesecih življenja. In sprašujem se, zakaj naj bi kravje mleko potem kar naenkrat postalo tako zelo zdravo in priporočljivo.
Resnično je ogromna razlika med človeškimi otroci in otroci teleta ter s tem tudi med kravjim in človeškim mlekom. Dr. Taylor ugotavlja, da človeški dojenčki približno 180 dni podvajajo svojo porodno težo in da je v človeškem mleku od 5 do 7 odstotkov beljakovin. Teleta zahtevajo le 45 dni za podvajanje svoje porodne teže in kravje mleko ima 15 odstotkov beljakovin.

Kravje mleko

Pomembni kazein

Poleg tega, da je razlika v višini beljakovin v teh dveh različnih vrstah mleka, so velike razlike tudi v sestavi teh beljakovin. Primarna vrsta beljakovine v kravjem mleku je kazein. Kravje mleko ima 20-krat več kazeina kot materino mleko, zato so beljakovine iz kravjega mleka težke oz. nemogoče za absorpcijo in prebavo pri ljudeh. Zaradi tega prihaja do alergij, vnetij, oslabljenega imunskega sistema … Simptomi vključujejo astmo, zamašen nos, kožne izpuščaje, okužbe pljuč, razdražljivost in utrujenost.

Prav tako večina odraslega svetovnega prebivalstva ne prenaša laktoze, mlečnega sladkorja, saj ga ne moremo prebaviti. Za prebavo potrebujemo encim laktazo, ki pa ga kot odrasli nimamo. To dejstvo dokazuje, da nam narava nikoli ni namenila uživanja izdelkov, ki vsebujejo mlečne beljakovine. Npr. encim v kravjem mleku, imenovan ksantin-oksidaza, povzroča težave samo takrat, ko je mleko homogenizirano in povzroča bolezni srca in ožilja.
Zagovorniki mleka najbolj poudarjajo pomembnost kalcija v mleku, vendar dr. William Ellis pojasnjuje, da imajo ljudje, ki pijejo mleko vsak dan, vedno najnižjo raven kalcija v krvi. Dodaja tudi, da nizka raven kalcija v krvi ustreza razdražljivosti in glavobolom ter mišičnim krčem.

Pomanjkanje kalcija

Ena izmed najbolj resnih težav, ki jih povzroča pomanjkanje kalcija, je osteoporoza. 25 odstotkov 65-letnih žensk trpi zaradi osteoporoze. Njihove kosti postanejo krhke in drobljive. Naša prodorna oglaševanja mlečne industrije pa poudarjajo, da si bomo z velikimi količinami mleka zagotovili močne in zdrave kosti.

Čeprav ima mleko veliko kalcija, je absorpcija kalcija v organizem veliko manjša, saj telo večino mineralov porabi za nevtraliziranje kislosti, namesto za absorpcijo kalcija. Način nepravilnega prehranjevanja povzroča kislost telesa (kandida – napihnjenost, prebavne težave …). Za njegovo ponovno nevtraliziranje telo črpa minerale iz kosti (ker jih s prehrano ne vnesemo dovolj) in rezultat je nastanek osteoporoze. Razlog za težave s kostmi ni v pomanjkanju kalcija, temveč drugih vitaminih in mineralih, brez katerih se kalcij ne more uspešno vezati.

Brez silicija, vitamina K, vitamina D, cinka, bora, magnezija in drugih vam zadostna količina kalcija prav nič ne pomaga. Tudi večina kalcijevih tablet je bolj škodljivih kot koristnih. Naše telo tega kalcija ne more uporabiti, saj je večinoma anorgansko pridelan in se, namesto da bi se nalagal v naše kosti, nalaga na njih (kot apnenec). Podobno velja za druge anorganske spojine, kamor spadajo tudi številni sintetični preparati, ki jih dobimo v obliki šumečih tablet, ali kalcij, dodan mleku, sokovom in drugim izdelkom. Jemanje večine kalcijevih pripravkov osteoporozo pospeši, ker poškodujejo črevesno floro in tako onemogočijo, da bi celo kalcij iz hrane uspešno prehajal iz črevesja v telo.

Pomanjkanje železa

Pomanjkanje železa

Hrana je resnično močno orožje za marsikatero bolezen! Jejte čim več surove, nepredelane hrane. Uživajte v svežem sadju, temni listnati zelenjavi, morskih ribah in oreščkih, popijte dovolj vode in se vsak dan gibajte na svežem zraku, jejte zmlet črni sezam, laneno olje in detoksikacijska ajurvedska zelišča. Tudi čaj iz divjega ovsa je izjemno učinkovit. Obstaja neposredna povezava med menopavzo in razvojem osteoporoze. Vedno bolj zgodnje menopavze (pred starostjo 45) in vse daljša obdobja, v katerih je raven hormonov nizka, lahko povzročijo izgubo kostne mase.

Resna težava, ki jo povzroča uživanje kravjega mleka, je pomanjkanje železa – anemija. Dr. Oski ugotavlja, da 15‒20 odstotkov otrok, mlajših od dveh let, trpi za anemijo pomanjkanja železa. Kravje mleko prispeva k temu stanju na dva načina:

  • vsebuje izredno malo železa; prehrana s premalo železa pa povzroča krvavitve iz prebavil in prebavne težave, kar povzroča izgubo plazme in rdečih krvničk, kar povzroča anemijo.
  • sluz, ki jo ustvarjajo mlečni izdelki, povzroča astme, težave z dihali, vnetja sinusov ter zaprtja.

Številni zdravniki se strinjajo, da odstranjevanje mleka in mlečnih izdelkov iz prehrane dokazuje olajšavo za imunski sistem. Prav tako zdravniki eksperimentirajo z dietami brez mlečnih izdelkov ter ob njih na pacientih spoznavajo velike prednosti. Tudi pri nas sodelujemo z zdravnikom, ki svojim pacientom priporoča naše prehranske jedilnike ter smernice, ki so prilagojene posamezniku.

Zaščitite se pred boleznimi

Zdravniki in prehranski strokovnjaki ugotavljajo, da antigeni v kravjem mleku prispevajo k artritisu, bolečinam v sklepih in mišicah, oteklinam, revmi … V študiji, objavljeni v skandinavski reviji za revmatologijo, so dokazali, da so ljudje z revmatoidnim artritisom, ki so bili na prehranski terapiji z zelenjavno-sadnimi sokovi, z dodatkom ajurvedskega dopolnila detox, s tremi veganskimi obroki na dan in s pitjem čaja iz divjega ovsa, močno zmanjšali svoje bolečine. Ko so začeli uživati mlečne izdelke, se je njihovo zdravstveno stanje močno poslabšalo. Prav tako mleko in mlečni izdelki pospešujejo nastanek avtoimunih bolezni ter slabšega delovanja trebušne slinavke ter proizvodnje inzulina.

Uživanje mleka in mlečnih izdelkov zaradi visokega odstotka mlečnih beljakovin vodi k limfomu, obliki raka imunskega sistema, ki ga je tudi med ljudmi v našem centru zelo veliko. Pri nas vsem priporočamo uživanje zelenjavno- sadnih sokov, vsakogar povabimo, da pride k nam in poskusi užitek ob pripravi in pitju takšnih sokov. Za dojenčke seveda priporočamo pitje materinega mleka, po prenehanju dojenja pa ni prav nobenega razloga, da bi pili mleko druge živalske vrste. Raje si stisnite korenčkov sok in z njim resnično poskrbite za vnos pomembnih vitaminov in mineralov ter se tako zaščitite pred boleznimi.

Prehrana brez mlečnih izdelkov

Študija na Harvardu je na primer pokazala, da uživanje živalskih beljakovin in maščob povečuje raka na črevesju za 300 odstotkov, uživanje mleka in mlečnih izdelkov močno pospešuje razvoj raka na jajčnikih in prsih (zaradi razgrajevanja laktoze v galaktozo), uživanje mesa zelo povečuje tveganje, da bo moški zbolel za rakom na prostati … Uživanje mlečnih izdelkov je vzrok močnih menstruacij, predmenstrualnega sindroma, nerednih menstruacijskih ciklov, težav s čezmerno težo, neplodnosti, aken, cist, fibroznih prsi in raka na prsih.

Prehranjevanje brez mleka in mlečnih izdelkov dokazano pomaga pri diabetesu, povišanem holesterolu, boleznih srca in žilja, osteoporozi, depresiji, migrenah, hormonskemu neravnotežju, žolčnih in ledvičnih kamnih, astmi, alergijah, raku in številnih drugih težavah. Prav tako velika večina mlečne prehrane vsebuje antibiotike ter rasne in druge hormone, ki nastajajo iz živalskih beljakovin in delujejo enako kot inzulin. Sproščanje več inzulina povečuje neustavljivo željo po sladkem. Enako je z rastnimi hormoni, le da takrat, ko se znižajo, občutimo potrebo po živalskih beljakovinah, mleku, siru, jogurtih ali skuti.
Na podlagi številnih neodvisnih raziskav in po priporočilih največje ameriške nutricionistične organizacije ADA (American Dietetic Association) je prehrana brez mleka in mlečnih izdelkov ne samo zdrava, temveč tudi priporočljiva, saj dokazano zmanjšuje tveganje za vse kronične bolezni, ki so najpogostejši vzrok smrti pri nas.

Previdno s prehrano

Samo s spremembo prehrane bi preprečili kar 86 odstotkov vseh bolezni, to pa je številka, ki bi morala predramiti vsakogar. Zanimivo se mi zdi, da kljub napredku sodobne družbe diabetes, rak ter bolezni srca in žilja pri nas tako zelo naraščajo. Z veseljem pa opažam, da se vedno več ljudi zaveda, da mleko in mlečni izdelki ne sodijo med zdravo in priporočljivo prehrano. Pri nas največ ljudi umre zaradi bolezni srca in žilja, raka dojk, prebavil in jeter. Vedno več je diabetesa, osteoporoze, težav z jetri in ledvicami, depresije, debelosti in težav s hormoni. In vse te bolezni so zelo povezane s prehrano. Za posledicami teh bolezni umre kar 86 odstotkov vseh ljudi, in če ne bomo v zvezi s prehrano ničesar spremenili, se bo odstotek v prihodnje le še povečeval. S spremenjeno prehrano lahko vse te bolezni preprečimo, zelo zmanjšamo njihovo napredovanje ali se jih celo za vedno znebimo.

Prehrana brez mleka in mlečnih izdelkov je zdrava za vsakogar, v katerem koli obdobju življenja, tudi med nosečnostjo in v otroštvu. Na takšen način se zmanjša tveganje za številne bolezni, saj si s prehodom na takšno prehrano uspešno znižamo raven holesterola v krvi, močno zmanjšamo tveganje za bolezni srca, znižamo previsok tlak, močno zmanjšamo nevarnost previsokega tlaka, tveganja za nastanek diabetesa, osteoporoze, artritisa, vnetnih procesov, bolezni jeter, ledvic in raka. Te informacije prihajajo iz ameriške dietetične organizacije, največje svetovne organizacije strokovnjakov za živila in prehrano.

Lešnikovo mleko

Rastlinska mleka kot alternativa kravjemu mleku

Sojino mleko
Sojino mleko je bogato s fitoestrogeni, ki v telesu povzročajo nastajanje estrogena. Izogibajte se mu vsi, ki imate ali ste imeli raka, miome, ciste, endometriozo, težave z neplodnostjo in s prostato. V manjših količinah si ga lahko privoščite ženske v menopavzi, vendar ne tiste z omenjenimi boleznimi.
Seveda preverite, da kupite mleko iz gensko nespremenjene soje, predvsem pa z njim ne pretiravajte, saj resnično v telesu spodbuja nastajanje estrogena in s tem še niža vrednosti progesterona. Raje ga nadomestite s katerim koli drugim rastlinskim mlekom.

Ovseno mleko
Ne uživajte ga tisti, ki težko prebavljate gluten. Drugače pa ovseno mleko krepi delovanje živčnega sistema, vsebuje vitamin E, folne kisline ter minerale – bogato je z železom, s kalcijem, z vitaminom A, z niacinom, z vitaminom C, s proteini in z jodom, zato je primeren za vse, ki vam ščitnica premalo deluje.

Riževo mleko
Primerno je za vse, ki imate prebavne težave, saj je izredno lahko prebavljivo in vsebuje veliko več vitaminov ter mineralov kot riž.

Mandljevo mleko
Mandljevo mleko je najbolj podobno materinemu mleku in je zelo primerna zamenjava za naše najmlajše. Njegovo razmerje med sladkorji in beljakovinami je idealno za vse naše potrebe.

Lešnikovo mleko
Lešnikovo mleko uporabljajte predvsem v sladicah, mislijih in namesto kakava.

Kvinojino mleko
To mleko vsebuje vse potrebne beljakovine oz. vseh osmih esencialnih aminokislin, zato je popoln nadomestek živalskih aminokislin in je posebej primerno za vse športnike in ženske s težavnimi menstruacijami.

Ekokviz 2013: tekmovanje v znanju o energiji in energetiki

V okviru mednarodnega programa Ekošole in pod pokroviteljstvom Elektro-Slovenija, d.o.o.,  danes, 26. marca, v prostorih Gimnazije in srednje šole Kočevje poteka državno tekmovanje »Ekokviz za srednje šole«. Tema letošnjega kviza sta energija in energetika, zato pomeni ta nacionalni projekt pomemben prispevek h krepitvi energetske pismenosti med srednješolsko mladino.

ekokviz

Na letošnjem Ekokvizu se bo v znanju o energiji in energetiki pomerilo 188 srednješolk in srednješolcev iz 36 srednjih šol (gimnazij, poklicnih in strokovnih srednjih šol) iz vse Slovenije, ki so dosegli najboljše rezultate na februarskem tekmovanju na šolski ravni. Med ključnimi temami, na katere so se srednješolke in srednješolci pripravljali za tekmovanje na državni ravni, so viri energije, pomen energije za vsakdanje življenje, električna energija in tehnologije za njeno proizvodnjo ter pomen prenosa električne energije in njenih čezmejnih pretokov. Tekmovanje bo potekalo v dopoldanskih urah, sledilo mu bo predavanje g. Enesa Halilovića, vodje Republiškega centra vodenja elektroenergetskega sistema RS iz podjetja Elektro-Slovenija, d.o.o., na temo »Vodenje EES«. Slavnostna razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo ob 14.30 uri.

Nov učni pripomoček: zemljevid elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije

Elektro Slovenija, d.o.o. (ELES), sistemski operater prenosnega omrežja RS, je kot glavni sponzor Ekokviza za srednješolce pripravil nov učni pripomoček, ki ga bodo poleg tekmovalcev na državnem tekmovanju prejele tudi vse srednje šole in gimnazije, vključene v državni Ekokviz. Gre za zemljevid elektroenergetskega omrežja Republike Slovenije, ki na enostaven in razumljiv način prikazuje prenosno omrežje električne energije ter podatke o proizvodnji, prenosu in distribuciji električne energije v Sloveniji. Učenci se bodo tako lahko na enem mestu seznanili s pretokom električne energije od elektrarne do porabnika.

Pomen razumevanja dejavnosti prenosa električne energije

ELES se je kot sistemski operater prenosnega omrežja električne energije odločil podpreti državno tekmovanje v znanju srednješolk in srednješolcev o energiji in energetiki, saj si prizadeva za krepitev energetske pismenosti med šolajočo mladino. Zaveda se pomena, ki ga ima razumevanje vloge sistemskega operaterja prenosnega omrežja na učinkovito izvajanje Elesovega temeljnega poslanstva: zagotavljanja varnega, časovno neprekinjenega in kakovostnega prenosa električne energije v RS in v Evropo.

Zdravljenje bolečin z zdravilnimi zelišči

Na bolečine v mišicah običajno reagiramo tako, da sežemo po analgetikih, farmacevtskih preparatih za umirjanje bolečin, ki kmalu obnovijo prijetno počutje brez zbadanja in kljuvanja. Toda bolečina je le simptom nekega bolj skritega problema: nategnjene mišice ali kite zahtevajo mirovanje, da se pozdravijo; bolečina nas le opozori, da moramo kolikor mogoče omejiti svoje gibanje.

Zeliščna zdravila zmorejo ob umirjanju bolečin še marsikaj drugega. Mnoge rastline na primer odpravljajo škodljive posledice poškodb ali degenerativnih bolezni in prinesejo značilni občutek sproščenosti; nekatere blažijo napetost v mišicah, druge sproščajo krče, tretje pa zdravijo vnetja in okužbe. Pomoč zelišč pri zdravljenju osteoartritisa lahko na primer obsega uporabo gabezovega mazila za odpravljanje poškodb in degenerativnih pojavov na kosteh, nato zelišča s protivnetnim delovanjem, kot je vrba, pa oslada ali hudičevega kremplja za blaženje bolečin in čistilnih rastlin, kot so zelenina semena ali kislica, za odstranjevanje strupenih snovi, ki se lahko naberejo v sklepih in prispevajo k slabemu počutju. V kitajskem zdravilstvu pripisujejo revmatične bolečine zunanjim »zlom«, kot so vročina, vlaga ali mraz. Zato jih zdravijo z zelišči, ki »ogrevajo« oziroma »hladijo« in krepijo energijo ter tako varujejo telo pred nadaljnjimi napadi teh »zlih« sil.

Bolečine v sklepih
Bolečine v sklepih lahko zdravimo tudi z nekaterimi zdravilnimi zelišči.

Izvini in izpahi

Izvini in izpahi so poškodbe sklepov in mišic, vključno s poškodbami hrbtenice. Ključni simptomi so: bolečina, ki sledi očitni poškodbi ali pretiranemu naporu, otečeni sklepi ali udi ter rane in modrice. Če se bojimo, da gre za zlom, ali če ostanejo simptomi dalj časa nespremenjeni, je nujna zdravniška pomoč.

Najbolj učinkovita zdravilna zelišča, ki pomagajo pri izvinih in izpahih, so arnika (Arnica montana) – cvetovi, gabez (Symphytum officinale) – nadzemni deli in korenine ter timijan (Thymus vulgaris) – eterično olje.

Arnika pospešuje celjenje in uničuje mikrobe ter povzroči reabsorpcijo pri notranjih krvavitvah zaradi ran in poškodb. Kremo na osnovi arnike nanesemo na prizadeto območje ali uporabimo v razredčeno arnikino tinkturo namočeno blazinico kot vroči obkladek. Pri homeopatskem zdravljenju pa uporabljamo zdravilo Arnica 6x na 1‒2 uri. Arniko uporabljamo samo. Vedeti pa moramo, da je ne smemo uporabljati pri odprtih ranah in da homeopatsko Arnico uporabljamo samo interno.

Gabez spodbuja rast celic v veznem tkivu in kosteh ter znižuje količino rdečih krvnih telesc pri ranah in poškodbah. Z gabezovo kremo ali gabezovim mazilom natremo prizadeto mesto tako pogosto, kot je priporočeno. Gabez lahko uporabljamo tudi kot pripravek iz 25 ml ulitega olja in 5‒10 kapljic sivkinega, timijanovega ali brinovega eteričnega olja, saj spodbuja krvni obtok in blaži bolečine. Gabez uporabljamo le pri čistih ranah, njegova dolgotrajna uporaba pa ni priporočljiva.

Timijan preprečuje krče, spodbuja dotok krvi v tkiva in pospešuje njihovo obnavljanje. Uporabljamo ga tako, da deset kapljic timijanovega olja zmešamo z 20 ml vode in uporabimo kot vroči obkladek ali pa damo 5 kapljic olja v vročo kopel. Če timijanovemu olju primešamo še 5‒10 kapljic sivkinega, rožmarinovega ali žajbljevega eteričnega olja in dodamo 25 ml mandljevega ali sončničnega olja, dobimo masažno olje za boljši krvni obtok in blaženje bolečin. Vedeti pa moramo, da je masiranje s timijanom prekmalu po poškodbi lahko škodljivo.

Gabez
Gabez spodbuja rast celic v veznem tkivu in kosteh ter znižuje količino rdečih krvnih telesc pri ranah in poškodbah.

Artritis in revmatizem

Poznamo dve poglavitni vrsti artritisa: osteoartritis ‒ z otečenimi in bolečimi sklepi največkrat zaradi poškodb in obrabe hrustanca‒ in revmatoidni artritis, za katerega je značilno vnetje več sklepov in potrebuje strokovno zdravljenje. Revmatizem je skupno ime za bolezni, ki povzročajo bolečine in togost mišic, lumbago pa za bolečine v križu. Simptomi postanejo v vlažnem vremenu očitnejši. Ključni simptomi artritisa in revmatizma so otrdelost in bolečine v sklepih, škrtanje v sklepih, otečeni ali deformirani sklepi ter vročični in skeleči sklepi (pri revmatoidnem artritisu).

Najboljša zelišča so angelika (Angelica archangelica) – eterično olje in korenine, hudičev krempelj (Harpagophytum procumbens) – korenine, mrzličnik (Menyanthes trifoliata) – listi in vrba (Salix alba) – lubje.

Angelika velja za rastlino, ki greje in spodbuja. Priporočajo jo pri »mrzlih« oblikah osteoartritisa in revmatizma. Blazinica, namočena v razredčeni tinkturi ali poparku na osnovi angelike, služi kot vroči obkladek. Priporočajo tudi prevretek angelike ali 5 kapljic angelikinega olja v kopeli. Prevretku angelike lahko dodamo tudi zelenina semena ali malo rujevega pepela. Če zmešamo po 5‒10 kapljic angelikinega in rožmarinovega olja ter primešamo 25 ml osnovnega olja, dobimo masažno olje, ki ga lahko uporabimo za masiranje bolečih mest. Angelike se moramo izogibati med nosečnostjo.

Močno protivnetno delovanje hudičevega kremplja primerjajo z učinkom kortizona. Hudičev krempelj se bolje obnese pri osteoartritisu in degenerativnih procesih kot pri revmatoidnem artritisu. Med akutno fazo priporočajo dnevno od 1 do 3 g praška v kapsulah, do 15 ml tinkture na osnovi hudičevega kremplja ali ustrezno kombinacijo obojega. Tinkturo hudičevega kremplja lahko zmešamo z enakimi količinami tinktur drugih rastlin s protivnetnim in čistilnim delovanjem, kot so angelika, mrzličnik, šentjanževka ali zelenina semena.

Angelika
Angelika greje in spodbuja, zato jo priporočajo jo pri »mrzlih« oblikah osteoartritisa in revmatizma.

Mrzličnik čisti, hladi in zdravi vnetja. Je primerno zelišče za »vroče« oblike artritisa in bolečine v mišicah. Priporočen dnevni odmerek mrzličnika znaša do 8 ml tinkture. Uporabljajo tudi poparek mrzličnika ali mešanico 10 g zmečkane rastline v 100 ml rdečega vina. Mrzličnik lahko zmešamo s črnim kačjim korenom ali zeleninimi semeni, in sicer tako, da pripravimo poparek iz 2 delov mrzličnika in 1 dela drugih rastlin ali pa dodamo tinkturi mrzličnika protivnetno zelišče, kot je oslad.

Vrba vsebuje veliko salicilatov (snovi s protivnetnim delovanjem, ki hladijo razgrete sklepe). Dobro se obnese v akutnih fazah in pri bolečinah v mišicah. Uživamo do 5 ml tekočega izvlečka vrbe trikrat dnevno ali v kombinacijah z drugimi tinkturami. Dodamo lahko tinkture drugih rastlin s protirevmatičnim ali čistilnim delovanjem, kot so angelika, črni kačji koren, lignum vitae (Guaiacum officinalis), kislica ali repinec.

zelena
Zelena odstranjuje sečno kislino iz sklepov, zato je še posebej učinkovita pri protinu.

Protin

Protin je presnovna bolezen, navadno povezana s kopičenjem sečne kisline v sklepih zaradi napačne prehrane. Ključni simptomi protina so: otečeni, vneti, zelo boleči sklepi, pogosto tudi nožni palci in pete. Najbolj učinkoviti zdravilni rastlini pri protinu sta zelena (Apium graveolens) – semena in navadni vrednik (Teucrium chamaedrys) – nadzemni deli.

Zelena odstranjuje sečno kislino iz sklepov, zato jo priporočajo pri protinu in težavah z artritisom. Uporabljamo jo tako, da pripravimo poparek iz ene žlice semen in 500 ml vode ali pa jo kombiniramo z drugimi tinkturami. Dodamo lahko diuretike, kot sta konjska griva ali rman v tinkturah. Pripravimo lahko tudi poparek iz enega dela lignum vitae in 2 delov zeleninih semen. Vedno uporabimo le nepredelana semena zelene, katerih pa se moramo izogibati med nosečnostjo.

Navadni vrednik je grenak tonik za izboljšanje prebave in diuretik. Uporabljamo ga tako, da pripravimo poparek ali zaužijemo do 15 ml tinkture na dan. V kombinaciji z rmanom in zeleninimi semeni v poparku navadni vrednik spodbuja izločanje sečne kisline. Vedeti moramo še to, da ne smemo preseči predpisane doze navadnega vrednika.

Kaki – zdrav zlati sadež za jesenske dni

Kaki je sadež jeseni in nekoč hrana bogov. Je vitaminska bomba, tako bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, da jo vsekakor moramo uvrstiti na jedilnik naše jesenske prehrane. Številne zdravilne lastnosti sestavin, ki jih vsebuje, ugodno vplivajo na naše zdravje in s tem izboljšajo tudi naše počutje. Je vsestransko uporaben tako v naravni kozmetiki in v kulinariki, zato si ga moramo vsekakor privoščiti!

Ključni poudarki:

  • Kaki vsebuje 5-krat več vitamina C in 30-krat več vitamina A kot jabolko, kar prispeva k zdravju oči, kože, dlesni in imunskega sistema.
  • Bogastvo antioksidantov, kot so galokatekini in ketekini, ter vlaknin pomaga pri prebavi, zmanjšuje vnetja in podpira srčno-žilno zdravje.
  • Redno uživanje kakija lahko zniža raven holesterola, očisti jetra in ledvice ter poveča odpornost proti stresu in utrujenosti.
  • V naravni kozmetiki se uporablja za nego suhe in občutljive kože; maska iz kakija, skute in medu izboljša ten in mehča kožo.
  • Kaki je vsestransko uporaben v kulinariki: primeren je za pripravo marmelad, sladic, kisa, vina ter kot suho sadje za zimske dni.

V začetku meseca novembra nastopi čas za obiranje kakija. V Strunjanu v tem času, sedaj že kar tradicionalno, pripravijo praznik posvečen kakiju. Obiskovalci si lahko na nekajdnevni prireditvi ogledajo in poskusijo različne sorte, na pokušino pa so tudi marmelade in sladice pripravljene iz tega res okusnega sadeža. Vrstijo se razna predavanja in delavnice, tudi glasbenih dogodkov ob večernih urah ne manjka. Najbolj priljubljena sorta kakija je vanilija.

Zadnja leta gojenje kakija ni več omejeno samo na Slovensko primorje, Goriško in Vipavsko. Vedno več se ga zasaja tudi po preostalih delih Slovenije.

Kaki je pravi zaklad vitaminov in mineralov

Naredili so primerjavo glede vsebnosti vitamina C in A glede na naš univerzalen sadež – jabolko. Raziskave kažejo, da vsebuje 5-krat več vitamina C kot jabolko ter tretjino manj kot limone in pomaranče. Kaki vsebuje pa kar 30-krat več vitamina A kot jabolko, kar je le malo manj kot marelice, ki so res bogate z njim. Vitamin A ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj. Vsebnost tega vitamina v sadežu je tako visoka, da že z dvema sadežema pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu.

Vsebuje tudi kompleks vitamina B (B1 – ki pretvarja krvni sladkor v energijo, B2 – pobudnik za normalno delovanje presnove, B6 – med drugim tudi krepi obrambni sistem). Poleg vitaminov vsebuje kaki še minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen in še druge rudnine. Prav tako tudi antioksidante, predvsem galokatekine in ketekine, ki preprečujejo vnetja in infekcije, ter veliko vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo, in izredno malo maščob in beljakovin.

Okrogli plodovi, ki so v zrelem stanju oranžni do rdečkasti, so lahko prebavljivi in zelo hranljivi. Po energijski vrednosti ga lahko primerjamo z bananami. Vsebujejo veliko sladkorjev, vitamine A, C, B1 in B2, ter minerale kalij, fosfor, magnezij, kalcij in železo. Imajo tudi zdravilno vrednost, saj pomagajo pri zaprtju in hemoroidih.

Kakiji

Zdravilne lastnosti kakija

  • ureja prebavo, pozitivno vpliva na črevesje in hemoroide,
  • okrepi delovanje pljuč in srca,
  • učinkuje antimutagensko in antikarcinogensko,
  • znižuje količino holesterola, čisti ledvice in jetra,
  • povečuje obrambni sistem organizma,
  • deluje proti utrujenosti,
  • povečuje odpornost proti stresu.

Kaki za lepšo polt in proti celulitu

Ali ste vedeli, da je kaki v ta namen uporabljala že boginja ljubezni in lepote Afrodita? Uporabljala ga je za lepši ten in bolj mehko kožo. Iz njegove vsebine si lahko pripravite masko v kombinaciji z žlico skute in medu, kar koristi suhi in občutljivi koži. Ta pripravek je ugoden tudi za nego vratu in dekolteja.

V kombinaciji z grobo mleto kavo deluje kot piling, ki ga nanesemo na s celulitom prizadete dele telesa. Priporoča se uporaba 3-krat tedensko kar 3 mesece, vidne izboljšave pa se kmalu opazijo.

Kaki pa je lahko tudi sladica. Zreli plodovi vsebujejo 12–18 % sladkorjev (največ je glukoze, fruktoze, arabinoze, zelo malo je saharoze). Čemu je lahko sladica? Če čutimo potrebo po sladkem, se nam po zaužitju kakija zelo hitro povrne energija. Osebe s sladkorno boleznijo pa morajo biti pri odmerkih zelo previdne, saj je po energijski vrednosti primerljiv z mandarinami, grozdjem in celo bananami.

Pestra uporaba kakija v kulinariki

Uporaba kakija za pripravo dobrot je zelo pestra in raznolika. Plodovi so uporabni za marmelado, pripravo kakijevega vina, kisa, žganja, raznih krem ter peciva. Razrezanega na rezine lahko posušimo in ga uporabljamo kot suho sadje za uživanje v hladnih, zimskih večerih.

vložen kaki

Recept: Kakijeva krema

  • 1 kaki (lahko tudi dva)
  • sok polovice limone
  • 2 žlici jogurta
  • malo javorjevega sirupa

Kaki očistimo, razrežemo in stresemo v električni mešalnik. Dodamo sok limone, žlici jogurta in zmešamo v gladko kremo. Če imamo radi bolj sladko, si lahko privoščimo malo javorjevega sirupa. Gladko kremo nalijemo v ohlajene kozarce.

Iz kje prihaja kaki?

Kakijeva domovina je pravzaprav Vzhodna Azija, saj izvira iz gora centralne Kitajske, od koder se je razširil na Japonsko, Korejo, Ameriko in še daleč naprej. Na Kitajskem ga gojijo že več kot 1000 let in so tako razvili več kot 2000 sort. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870 in od tedaj ga pridelujejo povečini v sredozemskih državah. V naše Primorje so ga prinesli v letih pred prvo svetovno vojno. Največ ga pridelajo v Strunjanski dolini, kjer vsako leto v začetku novembra priredijo Praznik kakijev.

Pametno drevo

Kaki raste predvsem v krajih, kjer so doma breskve in vinska trta. Raste tudi na Štajerskem, kjer so gorice z vinsko trto. Njegovo botanično ime (Diospyros kaki) v stari grščini pomeni hrana za bogove.

Kaki raste na drevesu, ki v višino doseže v povprečju od 3 do 15 metrov. Prijajo mu zmerne zime, blaga poletja in zavetne lege, vendar prenese tudi zelo nizke temperature (pod –18 °C), če ne trajajo predolgo. Za rast potrebuje veliko vode, zacveti pa pozno pomladi, proti koncu maja oziroma v začetku junija, in cvetenje traja 14–20 dni. Cvetovi so zelo privlačni za čebele, pozneje pa se iz njih razvijejo majhni plodovi, ki jih drevo, če jih je preveč, samo odvrže. Ohrani jih le toliko, kot ima zanje na razpolago hrane. Veje ima precej krhke, zaradi česar moramo biti pri obiranju zelo previdni.

Naravi prijazna pridelava kakija

Drevesa kakijev so odporna na škodljivce in jih ni treba škropiti s kemičnimi pripravki. Prav zaradi tega so ti sadeži še toliko bolj priporočljivi in bolj zdravi. Za zorenje kaki potrebuje dolgo in toplo jesen. Plodovi se obarvajo od oranžno rumene do oranžno rdeče barve, so gladki in imajo obliko paradižnika ali jabolka. Nekateri imajo v sredini semena, podobna mandljevim pečkam. Nezreli plodovi so trpkega okusa, skoraj težko užitni. Zmehčajo in obarvajo se v bližini jabolk, zrele plodove pa lahko nekaj časa hranimo v hladilniku.

Kakijevo sočno meso je zakladnica sestavin, koristnih za naše zdravje. Sezona kakijev je razmeroma zelo kratka, pa vendar dovolj dolga, da si lahko z njim vitaminsko obogatimo naš poznojesenski (vsakdanji) jedilnik.

Kakijeva marmelada

Drevo kakija na našem vrtu

Drevo z razprostrto krošnjo, katero so zanesli v Evropo iz Japonske in Kitajske, lahko zraste tudi do 10 metrov visoko. Veliki, svetleči, temnozeleni listi podolgovate oblike, so lep okras preko pomladi in poletja. Zgornja stran listov je usnjata in gladka, spodnja pa rjava in svilnata. V jeseni, ko postanejo rumeni, oranžni, škrlatni in rdeči, je drevo čudovito. Kaki v maju in juniju zacveti. Majhne rumenkasto bele cvetove, sestavljene iz štirih venčnih listov, ščitijo štirje veliki čašni listi.

Cvetovi izraščajo iz listnih pazduh na enoletnem lesu, običajno jih je ena do pet na vejo. Ko se cvetovi odpirajo, so tudi že vidni nastavki plodov. Cvet je odprt le nekaj dni, nato se venčni listi posušijo in nudijo plodu neke vrste zaščito. Čez nekaj časa otrdijo in odpadejo. Oktobra krasijo gole veje zlati plodovi in ni čudno, da so kaki najprej, tudi pri nas, gojili kot okrasno rastlino.

Namenite mu sončno lego

Kaki (Diospyros kaki) uspeva na vseh tistih legah, kjer uspevata vinska trta in breskev. To so večji del dneva s soncem obsijane lege. Tla morajo biti bogata s humusom in dobro odcedna. Slabo prenaša zastajanje vode in prevelike količine kalcija v tleh.

Oskrba med rastjo

Mlada drevesa v daljšem sušnem obdobju zalivamo, saj ne prenesejo suše. Dobro je, če tla zastremo z organsko zastirko, kot so slama, seno, listje. Tako bo manj nevarnosti za izsušitev – tla bodo bolje zadrževala vlago, pa tudi pleveli se ne bodo razraščali. Vsake tri mesece gnojimo z gnojilom, ki ne vsebuje veliko dušika. Pomembna sta predvsem fosfor in kalij ter mikroelementi.

V obdobju mirovanja prenese temperature do – 18 stopinj Celzija. Drevo v krajih, kjer je nevarnost hladnejših zim, zaščitimo pred zmrzaljo. Še posebej to velja za mlade rastline, ki so občutljivejše. Spomladanske pozebe za cvetove niso nevarne, saj zacveti dokaj pozno. So pa nevarne za mlade poganjke. Le ti pozebejo že, če se temperatura spusti samo nekaj stopinj pod ničlo.

Po cvetenju plodov ne redčimo, saj za to poskrbi drevo samo. Če za vse plodove ne zmore zagotoviti dovolj hrane, odvečne kmalu po cvetenju odvrže. V avgustu, ko plodovi dosežejo debelino 5 cm, se čiščenje ponovi.

Kaki je drevo, ki nima bolezni, zato ne potrebuje nobene zaščite. Zadnja leta se pojavljajo škodljivci japonski kapar, sredozemska muha in volnata uš, vendar tudi ti ne povzročajo takšne škode, da bi bilo potrebno in upravičeno uporabiti sredstva za zaščito.
Ker drevo začne brsteti šele v sredini maja, in cveti razmeroma pozno, šele v juniju, ga lahko sadimo tudi spomladi.

Pri mladem drevesu  pobiramo pridelek prvič po treh do petih letih.

Drevo kakija

Obrezovanje kakija

Drevo obrezujemo le v prvih letih, ko oblikujemo ogrodje. Najprimernejša gojitvena oblika pri ekstenzivni pridelavi je navadna piramidalna. Kasneje je dovolj, če odstranjujemo poškodovane, navzkrižno rastoče, pregoste ali nerodovitne veje. Če želimo ustvariti manjše drevo in oblikovati lepo krošnjo, poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta. Obrezujemo spomladi, ko so brsti že napeti. Kaki ima zelo trhel les, zato pri obrezovanju ne stopamo na veje.

Obiranje sadežev

Čas obiranja pri večini sort kakija nastopi v mesecu novembru. Viri navajajo, da plodovi prenesejo temperature do – 3°C. Naša izkušnja je malo drugačna. Eno leto so naše kakije ujele temperature malo pod ničlo. Plodovi, ki so bili bolj na udaru, so dobili črno kožico in na tistem mestu začeli kasneje med medenjem gniti. Zato sedaj skrbno spremljamo vremenske napovedi in plodove poberemo pred prvo slano.

Plodove obiramo tako, da odrežemo s škarjami pecelj čim bliže plodu. Ob obiranju je kožica rumena do oranžna, ko se plod umedi pa postane močno oranžna. Meso je rumenooranžno, pri nekaterih sortah tudi rjavkasto. Plod lahko ima več ali manj vlaken, ki so enakomerno razporejena po plodu, v mesu pa je lahko tudi več ali manj rjavih taninastih pik – oboje je odvisno od sorte. Plodovi lahko vsebujejo seme, ali pa so brez. So sorte, ki se lahko jedo še v trdem stanju, taki sta pogostejša sorta ‘Vanilija’ in redkejša ‘Čokolatino’ in sorte, pri katerih moramo počakati, da se umedijo in zmehčajo. Pri slednjih je najpogostejša in najstarejša sorta ‘Tipo’, obstajajo pa še ‘Hiratana’, ‘Fuji’, ‘Jiro’, ‘Hachiya’ in ostale.

Kakije po obiranju shranimo v nizke platoje in le v eno vrsto, da se ne poškodujejo in zmehčajo zaradi lastne teže. V kleti se bodo sadeži umedili po 14 dneh. Shranjeni v polivinilaste vrečke in na temperaturi okoli nič stopinj Celzija, se ohranijo tudi do dva meseca. Če želimo čas medenja skrajšati, plodove shranimo v kuhinji skupaj z zrelimi jabolki.

Viri in raziskave
  • Shazia Yaqub, Umar Farooq, Afshan Shafi, Kashif Akram, Mian Anjum Murtaza, Tusneem Kausar, Farzana Siddique Kemija in funkcionalnost bioaktivnih spojin, prisotnih v kakiju, Journal of Chemistry, February 2016. https://doi.org/10.1155/2016/3424025

Domači zeliščni čaji

Prsti so otrpli od mraza, iz nosu pa kaplja. Bi se prilegel topel čaj, širok lonček, ki ogreje roke, iz njega pa se omamno kadijo dišeči hlapi? Prav zato vam tokrat ponujamo nekaj receptov za domače zeliščne čaje, ki so seveda veliko boljši od tistih, ki jih lahko kupimo v trgovini.

Spominjam se tetine kuhinje, velikega zidanega štedilnika, na katerem je bil vedno lonec s čajem. Vsako jutro je izlila njegovo vsebino v vedro s hrano za pujske in nalila svežo studenčnico. Malo se je razgledala po vsebinah številnih skrbno zavezanih vrečk iz blaga, pogledala v nebo, kot da bi med oblaki in prvimi sončnimi žarki iskala namig. Potem pa je iz vsaj treh vrečk vzela po eno pest suhih cvetov in listov in jih ob žebranju molitve z zamaknjenim izrazom na obrazu spustila v vodo. Ta obred je bil vedno enak in vendar vsakokrat drugačen. Začutila je energijo prehajajočega dne, posušena zelišča pa so ji pomagala, da se z njo uskladi. Mešanica je bila vsak dan malo drugačna, čarobni napitek, ki je tako nastajal, pa nas je vse navdal z radostnim pričakovanjem novega dne. Pregnal je še zadnje ostanke zaspanosti in zbistril um za nove podvige.

Zdravilni čaj

Nabiranje rastlin in plodov

Rože za čaj smo vedno nabirali ob točno določenih dnevih in urah. Mnogo let kasneje sem ugotovila, da se temu reče »biodinamični način« in da to ni novodobna modna muha. Ta starodavni način je skozi generacije pomagal ljudem pri pridelavi in spravilu pridelka, pri sečnji lesa, nabiranju gozdnih plodov in čajev ter tudi striženju las in nohtov.

Od zgodnje pomladi do pozne jeseni smo ob posebnih dnevih nabirali zdravilne rastline. Ob dnevih za cvet smo točno opoldne nabirali cvetove najprej vijolic, potem lapuha, nato še bezga, zlatega regrata, šipka, kamilice, ognjiča in na koncu še šentjanževke. Takrat imajo cvetovi največ eteričnih olj in največjo zdravilno moč. Tudi liste smo nabirali ob takih dnevih. Skrbno prebrane in očiščene rastlinice smo sušili pod streho v senci na posebni mizi, ki je bila namenjena le tovrstnim opravkom. Nameščena na prepihu je bila »miza za čaje« zelo priljubljena v vročih poletnih dneh, zato pomočnikov pri pripravi in sušenju nikoli ni manjkalo.

Posušene, a še vedno živih barv smo rože previdno pospravili v platnene vrečke, te pa v večje pločevinaste škatle, ki so se nepredušno zaprle. Miške in molji naj si kar sami naberejo svoje rožice!

Sušenje plodov

Nabiranje in sušenje plodov je še malo bolj zahtevno, ker traja več dni. Borovnice, maline in gozdne jagode smo najraje kar pojedli, a ko smo se nasitili, smo odnesli teti nekaj lončkov slastnih sadežev, da jih je posušila na krušni peči. Najbolj ugodni dnevi za to so dnevi za plod. Tako se sadeži tudi lepo ohranijo, v čaju ali kompotu pa se njihov okus in aroma popolnoma povrneta.

Korenine koprive, kolmeža, sleza smo izruvali na dan za korenino, saj so v tistih dneh vsi vitalni sokovi shranjeni v korenini. Še bolje je, če je takrat oblačno. Še danes so mešanice domačih čajev nekaj posebnega in vsako zimo se pojavi nekaj novih. Stare recepture se vračajo in nas spominjajo na otroštvo.

Vsakdo si lahko sam naredi svojo mešanico. Pomembno je le, da pri tem ne hiti, temveč v miru začuti vonjave zelišč in prisluhne, kaj sporočajo. Ne pozabimo, da so rastline z nami že tisočletja in njihova energija je usklajena z našo na prav čudežen način. V tem okolju sobivamo in se srečujemo z istimi težavami in radostmi. Vsak dan prinese nekaj novega, zato bo čajna mešanica verjetno vsak dan čisto malo drugačna.

Zimski čaj

Nahod

Pri nahodu je treba veliko piti, zato se prileže čaj iz listov poprove mete, kamilice in vrbovega lubja. To tudi prežene glavobol. Da se spotimo in hitreje obnovimo odpornost, pa poskrbi čaj iz bezgovih in lipovih cvetov. Topla postelja in počitek sta najboljše zdravilo. V Srbiji sem slišala rek, da nahod traja en teden, če ga zdraviš, če ga ne zdraviš, pa traja 7 dni. Narave se pač ne da priganjati.
S počitkom poskrbimo, da se nahod ne bo razvil v hujše vnetje grla in žrela. Pri tem pomaga čaj iz timijana (materine dušice), korenine in listov sleza, listov ozkolistnega trpotca, grgranje žajbljevih listov.

Komarčkov med

Komarčkov med vedno ublaži dražeči kašelj in omogoči mirno spanje.
Priprava komarčkovega medu je dokaj preprosta:
20 g svežih zdrobljenih plodov komarčka zmešamo z 200 g akacijevega (ali kakega drugega cvetličnega) medu in pustimo stati 10 dni. Nato med precedimo. Uživamo ga 2- ali 3-krat na dan po eno čajno žličko. Preden ga pogoltnemo, ga malo povaljajmo po ustih. Odličen in učinkovit je tudi kot napitek: čajna žlička medu v skodelici tople vode.

Regratov med

Regratov med ni pravi med, temveč zgoščen sirup iz sladkorja in rumenih cvetnih lističev regrata.
Na dan za cvet naberemo približno 2 litra cvetov, jim potrgamo cvetne lističe, zeleni del pa zavržemo. V kozarec na dno vsujemo najprej 2 jušni žlici surovega nerafiniranega trsnega sladkorja, na to damo za 1 cm cvetnih lističev, nato še 3 žlice sladkorja, pa spet plast cvetov in tako izmenično, dokler kozarec ni poln. Zapremo ga s kosom bombažnega blaga, ki ga dobro zavežemo, da notri ne prilezejo mravlje ali muhe. Kozarec pustimo na soncu vsaj 3 tedne. V tem času se sladkor raztopi v soku iz cvetov, na vrhu pa ponovno kristalizira. Če je mogoče, sirup precedimo, ostanek iz cvetov lahko uporabimo za čaj. Regratov med damo bolniku 1- ali 2-krat na dan po eno čajno žličko. Tudi majhnim otrokom ga lahko damo, le sorazmerno manjšo količino.

Črni bezeg

Zimsko veselje, sankanje, smučanje in kepanje včasih položi v posteljo še tako neugnane navihance. V takih primerih nam je mama skuhala čaj iz plodov črnega bezga. To nam je povrnilo moči. Bezgove jagode imajo ogromno železa in vitamina C. Tudi sicer je sirup iz bezgovih jagod odličen proti slabokrvnosti.

Zimski čaj

Najraje smo imeli zimski čaj iz malin, robidovih listov, šipkovih plodov in mete. Mama je dodala še eno nageljnovo žbico in košček limonine lupinice. Ob takem čaju se je vsak prehlad polegel, najrajši pa so ga imeli tudi gostje.

Župani o Evropski direktivi podeljevanja koncesij

Ljubljana, 21. marec. Ob  predlogu direktive podeljevanja koncesij, na katerega se je evropska javnost odzvala s peticijo, je soavtor evropske direktive o vodah, evroposlanec Philippe Juvin, pojasnil, da naj bi največjo odgovornost za uspešno izvajanje sistema podeljevanja koncesij nosile lokalne skupnosti. Zato so se pri društvu Planet Zemlja z anketnim vprašalnikom obrnili na najvišje predstavnike vseh 212 slovenskih občin in jih povprašali po njihovem mnenju o direktivi, ki bo zaradi peticije, ki je v mesecu dni uspela zbrati milijon podpisnikov, še zaposlovala evroposlance. Odzvalo se je 15% občin, ki so v glavnem seznanjene z novo direktivo, v njej pa ne prepoznajo nobene dodane vrednosti.

voda evropa

Z novo direktivo EU je po naših raziskavah seznanjenih več kot 75  vprašanih občin, medtem ko jih polovica vprašanih ni vedela, da je slovenska vlada omenjeno direktivo podprla brez javne razprave. Stanje vodnih zajetij je v večini občin dobro, prav pri vseh pa je takšna tudi kvaliteta vode – pitna in dobra.
O doprinosu prihajajoče direktive nihče od vprašanih nima pozitivnega mnenja, saj se bojijo, da bo to privedlo do privatizacije vode, kar bo povzročilo slabšo kvaliteto življenja državljanov, posledično pa povzročilo še več težav.
Več kot 90 odstotkov vprašanih se strinja, da bi država morala odpreti javno razpravo na omenjeno temo podeljevanja koncesij, saj naj bi imela javnost pravico do izražanja mnenja. Tovrstno javno razpravo bi 28 vprašanih županov v svoji občini podprlo, medtem ko preostali dogodek na temo že pripravljajo.
Da mora voda ostati javno dobro, so si enotni vsi župani. Njihova želja in obenem cilj pa je tudi doseči dobro ali še boljšo kvaliteto vode, predvsem pa v svoji občini videti zadovoljne in zdrave občane.

Lesena stojala za sušenje zelišč

Varstveno delovni center (VDC) Tončke Hočevar iz Ljubljane, javni socialni zavod z najstarejšo – več kot 40-letno – tradicijo v Sloveniji je namenjen skrbi za varstvo in zaposlovanje odraslih oseb, ki zaradi prirojenih mentalnih in telesnih motenj v svojem razvoju niso uspeli doseči take izobrazbe in samostojnosti, da bi mogli živeti sami in se zaposliti v redni delovni proces. Zavod nudi na petih lokacijah na območju Ljubljane 251 mest za vključitev v dnevno varstvo, ki vsebuje vodenje in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Od tega jih 92 potrebuje celodnevno varstvo, ostali pa prihajajo v delavnice vsak dan od doma. Uporabniki zavoda radi delajo in si želijo biti zaposleni, s tem imajo boljšo samopodobo, kar jim daje občutek samopotrditve in aktivne vključenosti v družbo. Še posebej vznemirjeno završi med njimi, ko izvedo, da prihaja novo delo. Pri svojem delu izbirajo naravne in prijazne materiale, ki vabijo k otipu in igri. Prihodek od prodaje izdelkov je denarna nagrada za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju.

stojalo za sušenje zelišč

Kvalitetne lesene zaboje in lesena stojala za sušenje zelišč in ostale izdelke lahko kupite na VDC Tončke Hočevar, Vodnikova cesta 56, Ljubljana, oziroma jih pokličete na telefon 01 583 88 58 in 031 776 751.

Vabljeni in dobrodošli!

Pomanjkanje energije in nabiranje maščob okoli trebuha

Pozdravljeni,
imam težave s pomanjkanjem energije, nabirajem maščob okoli trebuha, povišanim holesterolom, suho kožo in nožnico ter prebavo. Ker sem pri hoji hitro zasopla, lasje se mi zelo redčijo in sušijo, sem posumila na slabše delovanje ščitnice. Dala sem si analizirati kri, vendar mi je zdravnik rekel, da je vse v mejah normale. Ali mi priporočate analizo hormonov iz sline, ker sem slišala, da je bolj natančna? In ali glede na rezultate dobim tudi priporočila, katera hrana je zame primerna, saj res ne vem več, kaj je dobro in zdravo ter kaj ne?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Helena

mašćobe in holesterol

Helena, pozdravljeni!
Res je prehrana tista, ki nadzoruje naše delovanje, saj nadzoruje zgradbo hormonov, od njih pa je odvisno naše počutje, zdravje in celotno delovanje. Tudi ščitnica je odvisna od delovanja hormonov. Najbolj individualno napisano prehrano dobite ob analiziranju hormonov iz sline, s čimer spoznate, katera je tista hrana, ki vam pomaga uravnovesiti vaše hormone.
Uporaba sline za določevanje plazemske ravni steroidnih hormonov se je v zadnjih letih močno povečala – kot preventivna ali kurativna metoda zdravljenja, hujšanja ali le ohranjanja dobrega počutja.

Testiranju hormonov iz sline so dokazali zanesljivost in celo superiornost nad konvencionalnimi serumskimi testiranji.
Vrednost sline kot medija za spremljanje stanja v telesu je v enostavnem zbiranju, shranjevanju in pošiljanju, neinvazivnosti in primernosti za večkratno vzorčenje. To je še posebej pomembno za steroidne hormone, kjer so značilna dnevna in mesečna nihanja v koncentracijah. S tovrstnimi analizami lahko spremljamo cikle plodnosti, menopavze, stresa in druge pojave, ki se tekom dneva spreminjajo.

S testiranjem sline na priročen, točen in poceni način določamo steroidne hormone v telesu. Znanstvene študije so pokazale močno povezavo med ravnijo steroidnih hormonov v slini in v krvi, ki je biološko aktivna (vstopa v možgane, maternico, kožo in prsi).
Vzorec sline za testiranje lahko (za razliko od vzorca krvi) dobimo kjer koli in kadar koli. Poleg tega so hormoni v slini zelo stabilni in zato lahko vzorce hranimo pri sobni temperaturi do 14 dni, ne da bi to kakor koli vplivalo na točnost rezultatov. To je zelo pomembno pri zbiranju in pošiljanju vzorcev.

Steroidni hormoni v krvi se večinoma (95‒99 %) vežejo na beljakovinske prevoznike (vežejo se na globulin in albumin). Raven hormonov v slini pa predstavlja količino hormonov, ki je trenutno na voljo za ciljna tkiva. Raziskave so pokazale jasno povezavo med simptomi in ravnijo hormonov v slini. Za testiranje hormonov iz seruma so potrebne zelo občutljive testne metode.

Prednosti testiranja hormonov iz sline:

  • Slina za testiranje (za razliko od seruma) ne vsebuje beljakovin, na katere se vežejo hormoni. Hormoni so prosti.
  • Vzorci se zbirajo na bolnikovem domu, kar omogoča časovno uskladitev. To je pomembno zlasti pri kortizolu, ki ga je potrebno vzorčiti v specifičnem času dneva ali noči.
  • Omogoča pogostnost vzorčenja, na primer med menstrualnim ciklusom, za ugotavljanje težav s plodnostjo.
  • Raven hormonov se lahko oceni v času aktivnega dodajanja hormonov.
  • Pri zbiranju sline se izognemo stresu, ki spremlja odvzem krvi, in s tem povečanju ravni hormona, zlasti kortizola.
  • Hormoni v slini so pri sobni temperaturi stabilni do 2 tedna, kar omogoča udobno pošiljanje vzorca po vsem svetu.
  • Testiranje s slino je cenejše od testiranja s serumom.
  • Testiranje s serumom podcenjuje količino progesterona, ki se dostavi v tkivo.
  • Testiranje je priporočljivo tudi pri spremljanju hormonske terapije in prilagajanju odmerkov, če je to potrebno.

Testiranje s slino uporabljamo za:

  • Ugotovitev hormonskega neravnovesja pred pojavom simptomov ali bolezni(težave s ščitnico, neplodnost, mena, andropavza, kronična utrujenost, debelost, diabetes, Cushingov sindrom, Addisonova bolezen, rak …).
  • Opredelitev posebnega neravnovesja hormonov, povezanega s simptomi.
  • Vzpostavitev hormonskega ravnovesja pred kirurškim posegom ali začetkom terapije.
  • Vpogled v raven hormonov, kar omogoča individualno doziranje hormonov.
  • Spremljanje zgodovine poteka spreminjanja ravni hormonov in simptomov za nadaljnje testiranje.
  • Pripravo jedilnika oz. prehranske terapije.
  • Preventivo pred boleznimi.

Testiranja iz sline:
Velika prednost testianja sline je, da z njim ugotovimo osnovni vzrok problema.

  1. Na primer: eno testiranje se imenuje test stresa in preobremenjenosti nadledvičnih žlez, ki meri raven kortizola in DHEA hormona. V zvezi s kortizolom so dobljene vrednosti dober pokazatelj, da ima nekdo težave z nadledvično žlezo. Ljudje z oslabljenimi nadledvičnimi žlezami imajo zjutraj nizko raven kortizola, ko naj bi bil visok, drugi pa imajo previsoko vrednost kortizola že zjutraj. Oboje nakazuje na stanje preobremenjenosti nadledvičnih žlez in na ogroženost dobrega delovanja ščitnice.
  2. Drugo testiranje je analiza ženskih in moških spolnih hormonov, saj neravnovesje teh hormonov povzroča veliko težav, vključno z delovanjem žleze ščitnice. Na primer: če ima nekdo ima presežek estrogena ali premalo progesterona, lahko to vodi v bolezen, imenovano estrogenska dominanca, ki je vzrok tudi za obolenje ščitnice, avtoimune bolezni ščitnice … Za določitev delovanja ščitnice je pogoj analiziranje spolnih hormonov, saj le tako lahko vzpostavimo normalno hormonsko ravnovesje in posledično uredimo delovanje ščitnice.
  3. Prednost analiziranja sline je, da je postopek neinvaziven, preprost in narejen v zavetju vašega doma.

Listi na lončnicah bledijo

Na nekaterih lončnicah na okenski polici sem opazila, da so listi postali drugačne barve oziroma nimajo več leska, ki so ga imeli prej. Listi so nekako pikčasto bledi. Kako naj to popravim?
Julija, LesceLončnica
Glede na to, da ste poškodbe opazili sedaj, ko smo v kurilni sezoni, in glede na opisane poškodbe, sklepamo, da gre za škodljivca, ki ga poznamo pod imenom rdeči pajek oziroma pršica.
Omenjenemu škodljivcu namreč odgovarja izrazito suh in vroč zrak, ki pa nastane ravno v teh dneh. Škodljivec je zelo majhen, zato ga težko opazimo oziroma za to potrebujemo lupo. Na začetku napada tega škodljivca lahko na rastlinah opazimo pikčasta razbarvanja, ki nastanejo zato, ker izsesava rastlinski sok. Ta pikčasta razbarvanja se pozneje začno vedno bolj združevati, listi pa dobijo srebrnkast ali bakren odsev.
Rastlinam lahko pomagamo tako, da jih ne postavljamo na preveč vroče strani ali v bližino vročih radiatorjev ter da liste redno, to je vsaj enkrat na dan, pršimo s postano vodo. Škropimo jih lahko tudi s koprivno brozgo, ki deluje kot blag insekticid. Med listi ali med stebelci rastline naredijo pajčevini podobne mreže, ki jih skrbno brišemo. Če pa je rastlina močno prizadeta in so vsi listi že spremenjene barve, pa jo je najbolje kar zavreči ali pa vsaj prestaviti proč od zdravih rastlin, dokler se ne rešimo škodljivca, sicer se bo preselil še na sosednje rastline.

Rjave pike na jabolkih

Poleg zelenjavnega vrta imam nekaj sadnega drevja. Na plodovih jabolk so se pojavile vdrte rjave pike, ki so rjave tudi znotraj in to meso je spremenjeno. Jabolka so skoraj neužitna. Kaj naj naredim?
Jože S., Kobarid

jabolka in  rjave pike

Kolikor lahko razberem iz opisanih težav, gre najverjetneje za pojav grenke pegavosti ali grenke plutavosti. To je bolezen, ki je posledica nekaterih fizioloških motenj. Povezujejo jo s pomanjkanjem kalcija v prehrani drevesa ter s sušo. Znaki bolezni se običajno razvijejo med skladiščenjem.
Ko enkrat ugotovimo, da gre za to motnjo oziroma bolezen, je priporočljivo, da v naslednjih rastnih sezonah (tekom poletja) drevo zastiramo in zalivamo, kar ublaži pojav bolezni. Za zastiranje lahko uporabimo pokošeno travo, čisto slamo … Takega drevja tudi ne obrezujemo premočno. Če se bolezen pojavlja že nekaj let zaporedoma, pa je priporočljivo, da drevo od sredine junija, v 14-dnevnih presledkih, škropimo s kalcijevim pripravkom. S škropljenjem nadaljujemo vse do časa tik pred obiranjem. Izogibamo se škropljenju v veliki vročini.
Plodove moramo obirati v optimalni zrelosti, ker se na zgodaj obranih plodovih pojavljajo grenke pege precej intenzivneje in bolj zgodaj. Ko so plodovi obrani, jim moramo hitro zagotoviti čim bolj ustrezne razmere shranjevanja, pri čemer je posebno pomembna zračna vlažnost.