Bela Vrba – Naravni aspirin, ki učinkovito lajša bolečine

Bela vrba je zdravilna rastlina, ki so jo včasih s pridom uporabljali za lajšanje bolečin, saj vsebuje podobno snov kot aspirin. Leta 1828 so nemški in francoski znanstveniki izolirali glavno učinkovino v vrbi – salicin. Deset let pozneje so iz njega izdelali salicilno kislino, kemijsko sorodnico močnejšega protibolečinskega in protivnetnega zdravila – acetilsalicilne kisline, bolj znane pod imenom aspirin. A nekateri še danes bolečine, če le niso prehude, lajšajo s pripravki iz vrbovega lubja.

Bela vrba (Salix alba) uspeva v Evropi, srednji Aziji in severni Afriki. Najpogosteje raste v bližini voda – na barjih in močvirjih, ob poteh rek in potokov. Zraste od 20 do 25 metrov visoko. Njeno deblo doseže premer do 60 centimetrov.

• Lubje je na deblu sivo in z leti razpoka, medtem ko je na vejah gladko in svetlejše sive barve. Krošnja drevesa je velika in sestavljena iz značilnih dolgih visečih vej. Mladi poganjki so rdečkaste barve in so izredno upogljivi.
• Listi so suličasti in dolgi od sedem do deset centimetrov. Na obeh koncih so zašiljeni. Po zgornji strani so svetleče zeleni in po spodnji poraščeni z gostimi kratkimi belimi dlačicami. Ravno po značilni beli barvi spodnjega dela listov je to drevo dobilo ime bela vrba. Listni peclji so kratki in listni rob je drobno narezan.
• Bela vrba cveti marca in aprila. Cvetovi so združeni v mačice. Moške mačice so dolge okoli sedem centimetrov in imajo po dva prašnika in rumene prašnice. Ženski cvetovi so manjši in rahlo povešeni. Cvetovi se pojavijo približno ob istem času kot listi.
• Plodovi bele vrbe so majhne okroglaste tvorbe, polne semen, ki imajo na zgornjem koncu šopke majhnih belih dlačic.

Bela vrba deluje blago in počasi

V zdravilne namene uporabljajo vrbovo lubje. Skorjo je treba olupiti spomladi z mladih vej dreves, starih od dve do pet let, jo dobro posušiti in hraniti v zaprtih posodah. Suha skorja bele vrbe ima značilen aromatičen vonj in grenek, trpek okus. Vrbovo lubje vsebuje salicin, ki ga telo pretvori v salicilni alkohol in nato v dobro znano protivnetno snov – salicilno kislino. Bela vrba deluje počasneje in je šibkejša kot acetilsalicilna kislina, a njeni učinki trajajo dlje in imajo manj slabih učinkov na želodec.

Poleg salicina so v vrbovem lubju še flavonoidi in protoantocianidini (zgoščene čreslovine), ki slovijo po svojih celilnih lastnostih. Vrbove mačice imajo estrogeno delovanje, ki pa ga doslej niso izkoriščali. Vrbovo lubje dobimo na tržišču v obliki kapsul, tablet, praška, kot posušeno zel oziroma čaj ter kot tinkturo. Če je le mogoče, kupite izvleček lubja bele vrbe, ki vsebuje 15 odstotkov salicina. Bela vrba je pri ljudeh pogosto zamešana z drugimi rastlinami, ki blažijo vnetja, kot sta vražji krempelj (Harpagophytum procumbens) in črni ribez (Ribes nigrum).

Bela vrba zdravi od glavobola do driske

Bela vrba ima številne učinke, med katerimi najpogosteje omenjajo blaženje vnetja, bolečin in zniževanje povišane telesne temperature. Nekateri menijo, da bi morali njen pripravek imeti v svoji domači rastlinski lekarni predvsem bolniki z revmatičnimi težavami. Med drugim jo priporočajo:

• pri povišani telesni temperaturi. Japonski znanstveniki so leta 2002 izvedli poskuse, ki so potrdili, da salicilna kislina (nastala med pretvorbo salicina v črevesju) znižuje povišano telesno temperaturo, ne da bi škodljivo vplivala na želodec.
• za celjenje ran in razjed, saj naj bi delovala razkužilno
• za pomoč ob driski in proti črevesnih okužbah
• ob gripi
• pri vnetjih dlesni in mandeljev – lahko grgramo čaj na osnovi vrbovega lubja.
• za lajšanje osteoartričnih težav. V Nemčiji so leta 2001 raziskovalci potrdili, da vrbovo lubje zmerno lajša bolečine pri ljudeh z osteoartritisom. Druga, nedavna raziskava je potrdila, da je uporaba lubja bele vrbe tudi varna. Med 41 bolniki z dolgoletnim artritisom, ki so dva meseca dobivali lubje bele vrbe (pa tudi druga zelišča), so le trije imeli neželene posledice, na primer glavobol ali želodčne težave, vendar so se tako odzvali tudi tisti, ki so jemali placebo.
• pri materničnih krčih, neredni menstruaciji.

Bela vrba – Grenko zdravilo

Bela vrba ima grenak okus. Proti vročini, gripi, glavobolu, bolečinam in revmatizmu naj bi uporabljali prevretek, kapsule ali tinkturo na osnovi bele vrbe. A ker lubje vsebuje le odstotek salicina ali manj, bi verjetno morali popiti več litrov prevretka, da bi učinkoval. Zato je bolj smiselno jemanje kapsul, praška ali tinkture s standardiziranim izvlečkom. Tako jemanje je lažje tudi zato, ker ima lubje grenak okus. Za zdravljenje razjed in ran priporočajo obkladke na osnovi bele vrbe. Pri revmatičnih težavah si lahko pripravimo kopel, pri potenju rok in nog ali pri belem toku pa delne kopeli. Proti materničnim krčem in bolečim menstruacijam uživamo poparek.

Mazilo na osnovi bele vrbe je primerno za vtiranje v kožo pri bolečinah mišic in sklepov ter pri površinskih ranah. Navodila za pripravo oziroma jemanje so naslednja:
PREVRETEK pripravimo tako, da enega do tri grame lubja stresemo v skodelico mrzle vode. Zavremo, kuhamo 10 minut, nato precedimo in trikrat na dan popijemo pred jedjo po eno skodelico.
POPAREK. Pet gramov poganjkov in/ali listov prelijemo s skodelico vode. Namakamo 10 minut, nato precedimo in popijemo skodelico pred vsakim obrokom (ali skodelico pred spanjem proti nespečnosti).
KAPSULE (260 miligramov praška vrbovega lubja). Trikrat na dan vzamemo tri kapsule s kozarcem vode.
TINKTURA. Spijemo po 40 kapljic v kozarcu vode trikrat na dan.
OBKLADEK pripravimo tako, da krpo namočimo v prevretek in nato položimo na prizadeto mesto dva- ali trikrat na dan.
KOPEL. Pripravimo nekoliko močnejši prevretek iz 100 gramov vrbove skorje v litru vode. Pokrit naj stoji 20 do 30 minut, ki ga dodamo kopeli.

Bela vrba ni za vse

Bela vrba deluje zdravilno, vendar kot pri vseh zdravilnih rastlinah, tudi pri njej previdnost ni nikoli odveč. Ne jemljite lubja hkrati z aspirinom ali nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, saj lahko dodatno poudari njihove stranske učinke. Tudi uporaba pri otroku ali mladostniku, mlajšem od 16 let, iz varnostnih razlogov ni primerna zaradi sorodnosti z acetilsalicilno kislino, za katero je znano, da pri otrocih lahko povzroči nevarno bolezen jeter ali možganov, tj. Reyev sindrom, ki je lahko usoden.

Preveliki odmerki bele vrbe lahko povzročijo slabost, bolečine v želodcu in črevesju, omotico in kožni izpuščaj. Če opazite kateregakoli od teh znakov, zmanjšajte količino ali zelišče sploh nehajte jemati. Če znaki ne izginejo, se posvetujte z zdravnikom. Čezmerna uporaba prevretka lahko povzroči ustni oprh (sor). Čreslovine (tanini), ki jih vsebuje, pa lahko dražijo želodčno in črevesno sluznico.

Vrbovo lubje ni primerno za nosečnice ali doječe matere, otroke ali bolnike z astmo, želodčno razjedo, s sladkorno boleznijo ali z obolenjem ledvic in jeter. Vrbe tudi ne smejo jemati ljudje, ki so alergični na salicilate (na primer na aspirin). Ne sme se je jemati hkrati z zdravili za odvajanje vode, zniževanje krvnega tlaka ali za redčenje krvi.

Protibolečinska zelišča

Če vam bela vrba ne pomaga, lahko za lajšanje bolečin poskusite z drugimi zelišči, na primer brestovolistnim osladom (Filipendula ulmaria), belim vratičem (Tanacetum parthenium), ingverjem (Zingiber officinale), mačjim krempeljcem (Uncaria tomentosa, U. guianensis) ali kurkumo (Curcuma longa).

Iz zgodovine

Pripravke iz lubja bele vrbe in nekaterih njenih sorodnic so kot zdravilo za zbijanje temperature, lajšanje oteklin in bolečin ob vnetjih sklepov poznali že Egipčani in Sumerci. V antiki pa je tako zdravilo opisal Hipokrat. Tudi na Kitajskem že stoletja poznajo zdravilne učinke lubja bele vrbe. Na Zahodu pa so šele v 18. stoletju odkrili, da lubje te rastline lajša bolečine in znižuje telesno temperaturo.