Nasveti za nakup sobnih rastlin

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Nasveti za nakup sobnih rastlin

Soseda mi je nekaj časa nazaj potožila, da se je njena hči zelo jezila, zaradi sobnih rož, ki jih ima. Namreč soseda gre čez poletje in tudi pozimi za kar nekaj tednov od doma in seveda je skrb za rastline prepuščena hčeri. Hčer pa ne bi rada hodila poleti vsak dan zalivati rože v prazno stanovanje. Vsekakor nismo mnenja, da se gre odreči vsem rastlinam zaradi samih težav z oskrbo, ampak da vrste rastlin prilagodimo našemu življenjskemu slogu.

Ljudje največkrat kupujemo z očmi, torej če nam je kaj lepo nas bolj pritegne k nakupu. Tudi nakupovanje sobnih rastlin ni izjema. Pa ravno tu bi pri nakupu morali imeti smernice kakšne rastline ustrezajo našemu prostoru.

1. Svetloba

Če imamo malo oken oziroma malo naravne svetlobe v prostoru so za naš dom primernejše rastline, ki jim taki pogoji ustrezajo in obratno, če imamo veliko svetlobe, sončne pripeke pa take, ki te pogoje prenesejo.

Torej, če pogledamo rastline, ki uspevajo in jim celo zelo ustrezajo svetla mesta na južni ali vzhodni stran hiše ali stanovanja; flamingovec, lirasti gumovec, drobnolistni gumovec, različne pileje, kijevka,  različne poprovke, difenbahija, nefrolepis, zajčja deteljica, večina kaktej, kitajski oslez, abutilon,   …

Rastline, ki so primernejše za manj sončne prostore na severnemu oknu, kjer je praviloma svetlo, vendar manj sončno; drevoljub, gorska palma, kanarski datljevec, ščitovka, bršljanasta aralija, ananas, spatifil, kalateja, usambarka, praprot gnezdovnica, nefrolepis, nevestica oz. stefenotis…

Nakupovanje sobnih rastlin

2. Potreba po vodi

Pozorni moramo biti tudi na potrebe po vodi, če nismo ravno vestni kar se tiče zalivanja ali smo večkrat dlje časa odsotni raje izberemo take sobne rastline, ki prenesejo tudi daljša obdobja brez vode. Ravno tako, ni treba,  da smo brez rož, če smo večkrat tekom leta za nekaj dni odsotni od doma. Glede potreb po vodi pa se lahko držimo splošnega načela, da rastline z mehkimi in velikimi listi potrebujejo več vode kot tiste, ki imajo manjše in debelejše liste.V primeru, da nekaterim rastlinam primanjkuje stalne vlage in se substrat osuši, začnejo veneti in izgubljajo liste.

Seveda pa to ne pomeni, da prenesejo stoječo vodo in prevelike količine le te. Popolne izsušitve zemlje ne prenesejo družinska sreča oziroma soleirolija, brovalija, krožnički, hortenzija, vzpenjavi gumovec, cinerarija, trobentica, spatifil, vodenka, monstera, fuksija, zajčja deteljica, navadna pisana kopriva, premenjalnolisti ciperus, azeleja, svinčenica, drevoljub, …Nekatere rastline pa lahko zdržijo dalj časa brez vode. Poleg očitnih kaktej so tu še tolstica, sabljika in kalanhoja.

3. Zemlja oz. substrat za rože

Če pa spadamo med ljudi, ki radi vse rože, za katere smo se odločili, da jih bomo presadili naenkrat ter za to hočemo uporabiti za vse enak substrat, pa moramo paziti, da ne izberemo rastlin, ki potrebujejo specialni substrat in ga moramo zato posebej pripraviti ali kupiti. Rastline, ki jim ugaja kisla zemlja ali zemlja z malo apnenca so azeleja, ehmeja, brunfelzija, flamingovec, guzmanija, kamelija, navadna gardenija, navadna hortenzija, navadni kavovec, krožnički, pomarančevec, …

Torej, preden se odpravimo po nakupih premislimo kakšen življenjski slog imamo in kakšne razmere v stanovanju oziroma v prostoru za katerega izbiramo sobno rastlino.

Najboljše gorivo za vsak dan

Bodi Eko
-
0
Najboljše gorivo za vsak dan

Včasih pride dan, ko preprosto nimamo energije za nič. Oči se nam zapirajo in najraje bi zaspali kar na računalniški tipkovnici. Raziskave kažejo, da večini ljudi raven energije znatno upade med drugo in tretjo uro popoldne. Takrat večina poseže po kavi ali različnih (največkrat sladkih) prigrizkih iz avtomata. Slaba stran tega je, da smo po njih kaj kmalu spet lačni in (morda še bolj) utrujeni.

Kako se torej zoperstaviti takim padcem energije in poskrbeti, da boste ves delovni dan v popolni pripravljenosti:

  • Vsak dan zajtrkujte.
  • Kosilo naj bo primerno hranilno uravnoteženo. Če ne jeste dovolj, boste hitro spet lačni, in obratno – če boste pojedli preveč, boste ravno tako brez energije in zaspani.
  • Poskrbite za vsaj osem ur kakovostnega spanca.
  • Izogibajte se različnim slaščicam, ki bodo povzročile hiter dvig in padec sladkorja v krvi.
  • Na delu si vsako uro vzemite nekaj trenutkov in se dobro pretegnite – to vas bo poživilo in lažje se boste spet lotili novih delovnih nalog.
  • Izogibajte se živilom, ki vsebujejo veliko soli in maščobe.
  • Redno se gibajte. Imeli boste več energije.

Poleg vsega naštetega je zelo pomembno tudi to, kakšno hrano uživate.

Hrana gorivo

Orehi in mandlji

Že zjutraj si privoščite pest mandljev. Mandlji namreč pomagajo stabilizirati krvni sladkor in tako skrbijo, da imamo ves dan dovolj energije. Kadar se znajdete pred zahtevno miselno nalogo, posezite po orehih, ki pozitivno vplivajo na razpoloženje in miselne funkcije.

Avokado in oljčno olje

Z avokadom boste hitro pregnali lakoto. Zdravju prijazne mono nenasičene maščobne kisline v avokadu in oljčnem olju nam pomagajo, da ostanemo siti dlje. Oleinska kislina v oljčnem olju nam tudi pomaga, da lažje zdržimo med enim in drugim obrokom. V avokadu najdemo tudi veliko kalija, ki skrbi za optimalno delovanje ledvic in uravnava krvni tlak, ter vitamin B9, ki sodeluje pri presnovnih procesih, pri sintezi eritrocitov, znižuje vrednost homocisteina in zato preprečuje aterosklerozo. Avokado si lahko privoščite za zajtrk ali dopoldansko malico. Lahko mu dodate malo oljčnega olja ter sol in poper – okusen in hranljiv obrok je pripravljen.

Trdo kuhana jajca

Raziskava iz leta 2010, ki je bila objavljena v strokovni reviji Appetite, je pokazala, da trdo kuhana jajca odlično nasitijo ter nas oskrbijo z obilico beljakovin. So nadvse priročna in jih je tudi zelo preprosto pripraviti. Lahko si jih skuhate že nekaj dni prej in jih potem shranite v hladilniku. Lahko jih pojeste brez vsega ali pa jih potresete z mleto papriko, soljo in poprom, za piko na i pa jim lahko dodate še malo limoninega soka.

Borovnice

Za posladek po kosilu si lahko privoščite skodelico slastnih borovnic, ki jim dodamo stepeno smetano. Borovnice pozitivno vplivajo na naše miselne sposobnosti – so polne antioksidantov, ki se uspešno borijo proti prostim radikalom ter vplivajo na rast novih možganskih celic.

Temna čokolada

Če vam popoldne znatno pade raven energije, ki ga spremlja še stres, si privoščite košček temne čokolade, ki spodbuja izločanje endorfinov, ti pa skrbijo za vaše boljše razpoloženje. Temna čokolada je tudi polna antioksidantov, ki ščitijo celice pred poškodbami prostih radikalov, poleg tega pa temna čokolada pomaga tudi zniževati povišan krvni tlak. Vendar bodite pri uživanju zmerni. Omejite se na košček ali dva.

Citrusi

Vonj po citrusih nas odlično predrami in torej pozitivno vpliva na našo budnost, kar je v dneh, ko bi najraje kar zaspali za delovno mizo. Citrusi so ravno tako polni naravnih sladkorjev, ki poskrbijo, da hitro dobimo potrebno energijo. Poleg tega so citrusi tudi polni prehranskih vlaknin, ki med drugim pozitivno delujejo na našo prebavo. Raziskava iz leta 2006, objavljena v strokovni reviji Journal of Medicinal Food, je ravno tako pokazala, da lahko uživanje grenivke pred obrokom pozitivno vpliva na izgubo telesne teže. Namig za odlično malico: Grenivko narežite na koščke, poleg pa si privoščite še nekaj žlic skute.

Zelena – zakladnica številnih zdravilnih lastnosti

Bodi Eko
-
0
Zelena – zakladnica številnih zdravilnih lastnosti

Zelena (Apium graveolens) je zelenjava, ki se pogosto znajde na jedilnikih ljubiteljev zdrave prehrane. Njena sveža zelena stebla so polna hranil, zato ni naključje, da je tako priljubljena in uporabljena tudi v prenekaterem zdravem smutiju. Zelena je znana po svoji nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti vlaknin in hidratacijskih lastnostih, zaradi česar je idealna izbira za tiste, ki želijo ohraniti zdravo telesno težo ali izboljšati svoje zdravje.

Zeleno uvrščamo v družino kobulnic, obstaja pa več vrst in podvrst te zelenjave. Stebelna ali belušna zelena ne naredi gomoljev, njeno steblo pa je krepkejše. Gomoljna zelena je njeno nasprotje – okusni in aromatični gomolji se odlično podajo v juhe, omake … Poznamo pa tudi listno zeleno, ki je prepoznavna predvsem po svojih aromatičnih listih. Je zelo nezahtevna rastlina, zato jo je precej preprosto gojiti.

Zelena je več kot le sestavina v solatah

Ko pomislimo na zeleno, se mnogim od nas zazdi kot nekaj samoumevnega, kar dodamo solatam ali drugim jedem za dodatno teksturo in nežen okus. Vendar pa je zelena več kot le osnovna sestavina v kuhinji. Ta skromna zelenjava je polna presenetljivih zdravstvenih koristi, ki bi jih morali vsi poznati.

Hranilne vrednosti zelene

Zelena je izjemno hranljiva zelenjava, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Ena skodelica narezanih stebel zelene (približno 101 gram) vsebuje le okoli 16 kalorij, 3 grame ogljikovih hidratov, manj kot 1 gram beljakovin in zelo malo maščob. Vendar pa rastlina izstopa po svoji visoki vsebnosti vlaknin, ki prispevajo k občutku sitosti in podpirajo zdravo prebavo. Je tudi dober vir vitamina K, ki je ključen za strjevanje krvi in zdravje kosti. Poleg tega vsebuje vitamin A, vitamin C, kalij, folate in antioksidante, kot so flavonoidi in fitokemikalije, ki ščitijo telo pred oksidativnim stresom.

Zelena (Apium graveolens) je zdrava zelenjava

Zakaj je zelena tako koristna zelenjava

  • Zeleno so poznali že stari Egipčani, Grki in Rimljani in jo tudi s pridom uporabljali ter cenili. Zelena je bila za Grke sveta rastlina – uživali so jo kot afrodiziak, z njo pa so zdravili tudi alkoholnega mačka.
  • Zelena predstavlja idealno kombinacijo vitaminov skupine B. Vitamini iz B-kompleksa namreč varujejo naš živčni sistem in zdravje le pod pogojem, če jih je v presnovi udeleženih več skupaj. Prav tako v zeleni najdemo veliko vitamina C in E.
  • Stebelna zelena je odlično živilo, kadar želite malo popaziti na svojo težo. Njeno steblo namreč vsebuje le 10 kilo kalorij. Lahko jo uživate surovo, si iz nje pripravite različne solate, juhe …
  • Zelena zmanjšuje vnetja. Če imate težave z bolečinami v sklepih, astmo ali aknami, le vključite več te čudovite zelenjave v svoj jedilnik.
  • Zelena za mirne živce. Vsebuje številne minerale, med katerimi še posebej izpostavljamo magnezij. Poleg tega v zeleni najdemo še različna eterična olja, ki vplivajo na boljše počutje. Če zeleno uživamo zvečer, pozitivno vpliva na naš spanec.
  • Prav tako redči sluzi v dihalnih poteh in tako lajša njeno izločanje, zato je še posebej dobrodošla ob različnih prehladnih obolenjih.
  • V listih zelene najdemo tudi precej kalija, ki ga naše telo nujno potrebuje za svoje nemoteno delovanje.
  • Pozitivno vpliva tudi na kislinsko-bazično ravnovesje v telesu.
  • Dobro dene naši prebavi. Vsebuje malo kalorij, poleg tega pa zaradi obilice netopnih vlaknin odlično vpliva tudi na našo prebavo. Deluje tudi kot blag diuretik in odlično čisti naše telo. Polna je eteričnih olj, ki ščitijo, čistijo in razstrupljajo naše telo.
  • Zelena v jetrih pospešuje nastajanje in izločanje seča in sečne kisline iz sklepov, zato naj jo uživajo bolniki s protinom.
  • Vsebuje tudi veliko natrija in kalija ter kalcija in magnezija v pravilnih razmerjih. Ko torej pripravljate kakšno jed iz zelene, jo solite manj.
  • Znižuje raven slabega holesterola ter skrbi za zdrav krvni tlak. Strokovnjaki priporočajo, pri težavah s slednjim uživate predvsem surovo zeleno. Kitajska tradicionalna medicina zeleno že stoletja uporablja za zniževanje povišanega krvnega tlaka, to pa potrjuje tudi vedno več novejših raziskav.
  • Odlična je za dober vid. Z enim steblom zelene lahko pokrijemo do 10 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu A, ki pomaga ščititi oči in preprečuje s starostjo povezano poslabšanje vida.
Zakaj je zelena tako zdrava zelenjava

Skromna, a zelo zdrava

Zelena morda ni najbolj ekstravagantna ali eksotična zelenjava na trgu, vendar je njena skromnost tisto, kar jo naredi še posebej posebno. S svojimi številnimi zdravstvenimi koristmi in vsestransko uporabnostjo v kuhinji je zelenjava, ki si zasluži več pozornosti. Naj bo to v obliki sveže solate, zelenjavnega napitka ali kot dodatek juham, je odličen in zdrav način za popestritev vaše prehrane.

Bogata z vitamini in minerali

Zelena je bogata z esencialnimi vitamini in minerali, vključno z vitaminom K, vitaminom C, kalijem in folati. Vsak od teh hranil igra ključno vlogo pri podpori našega zdravja, od ohranjanja zdravja kosti do podpore delovanju imunskega sistema.

Podpora zdravju srca

Zahvaljujoč spojinam, kot so ftalidi, zelena pomaga sprostiti mišične stene arterij, kar omogoča širši prehod in zmanjšuje krvni tlak. Prav tako pripomore k zmanjšanju ravni LDL (slabega) holesterola, kar zmanjšuje tveganje za bolezni srca.

Antioksidativne lastnosti

Zelena vsebuje številne antioksidante, kot so flavonoidi, tannini in fenolne kisline, ki ščitijo naše celice pred škodljivimi prostimi radikali. To ne le pomaga preprečevati prezgodnjega staranja, temveč tudi zmanjšuje tveganje za kronične bolezni.

Podpora prebavnemu sistemu

Visoka vsebnost vlaknin v zeleni spodbuja zdravo prebavo, preprečuje zaprtje in podpira zdravje črevesja. Z rednim uživanjem zelene lahko pomagate ohranjati redno in zdravo prebavo.

Zmanjšuje vnetja

Zelena vsebuje spojine, kot je luteolin, ki ima protivnetne lastnosti. To je lahko koristno za ljudi z vnetnimi stanji, kot so artritis ali astma.

Hidracija telesa

Z več kot 95% vodne vsebnosti je zelena odlična izbira za hidracijo telesa, še posebej v vročih poletnih dneh. Vsebuje tudi esencialne elektrolite, ki pomagajo uravnavati ravnovesje tekočin v telesu.

Zelena

Uporaba zelene v kuhinji

Zelena je izjemno vsestranska zelenjava, ki jo lahko uporabite na različne načine. Ena izmed najbolj priljubljenih načinov je uživanje surove zelene kot prigrizek. Sveža stebla zelene so hrustljava in sočna, lahko pa jih namakate v humus, arašidovo maslo ali jogurtove omake za dodaten okus.

Zelena je tudi odlična sestavina za solate, kjer doda svežino in teksturo. Kombinirate jo lahko s sestavinami, kot so jabolka, orehi, feta sir in suho sadje za pripravo okusnih in hranljivih solat. Poleg tega je zelena nepogrešljiva v juhah, enolončnicah in zelenjavnih obarah, kjer prispeva k bogastvu okusa in aromi.

Drug način uporabe zelene je v smutijih in sokovih. Zelena je priljubljena sestavina v zelenih smutijih, kjer se odlično poda k drugim zelenim sestavinam, kot so špinača, kumare in ingver. Zelena pomaga osvežiti napitek in doda hranilno vrednost.

Uporabni nasveti:

  1. Zeleno lahko svežo kupujemo praktično vse leto. Pri nas poznamo predvsem gomoljno zeleno. Gomoljno zeleno moramo pred uporabo vedno dobro zdrgniti in obrezati. Ko jo razrežemo, jo pokapamo z limoninim sokom, saj tako zavarujemo njene učinkovine.
  2. Voda, v kateri se je zelena kuhala, je odlično zdravilo proti kašlju, lahko pa jo uporabimo tudi pri pripravi omak, juh ali rižot.
  3. Zelena je odličen prigrizek, nariban gomolj pa se dobro poda k siru ali skuti ter jogurtu in kruhu. Prav tako se odlično ujema z jabolki, orehi ali lešniki.
  4. Največ zdravilnih snovi iz zelene bomo dobili, če jo bomo uživali surovo ali jo sočili. Za boljši okus lahko soku dodamo korenček in/ali jabolko.

Zdrav zajtrk: pripravite popoln obrok že zjutraj

Bodi Eko
-
0
Zdrav zajtrk: pripravite popoln obrok že zjutraj

Če je včasih veljalo, da je kraljevski zajtrk najboljši izbor za dober začetek dneva, so mnenja nutricionistov danes večinoma nasprotna. Kraljevski zajtrk – da, kar se tiče izbranosti sestavin, in ne, kar se tiče velikosti.

Zajtrk – najpomembnejši obrok dneva

V knjigi S prehrano do zdravja (1998) dr. Dražigoša Pokorn poudarja pomen števila dnevnih obrokov na zdravje. V razpredelnici razporeditve dnevnih obrokov hrane glede na priporočeni odstotek energije navaja štiri različna mnenja, ki se med seboj najbolj razlikujejo prav v priporočeni energijski vrednosti zajtrka. Medtem ko je v kar dveh stolpcih priporočena energijska vrednost zajtrka izenačena z energijsko vrednostjo večerje si vrednosti v drugih dveh stolpcih nasprotujeta – ena priporoča, naj bo zajtrk energijsko najmočnejši obrok dneva, druga svetuje, naj bo prvi jutranji obrok energijsko občutno nižji od ostalih. Navodila nutricionistov se zadnja leta občutno nagibajo v prid drugemu. K temu je nedvomno veliko prispevala zloraba mita o obilnem zajtrku, ki je, še posebej v deželah, kjer imajo velike težave s previsoko telesno težo prebivalstva, postal izgovor za jutranje prenajedanje.

Kljub temu da knjige, kot je Dieta z velikimi zajtrki (The Big Breakfast Diet) profesorice iz Virginije, dr. Daniele Jakubowicz, zatrjujejo, da je s pomočjo velikih zajtrkov mogoče celo uravnavati telesno težo, saj človek, ki zjutraj poje veliko, kasneje uživa manj hrane, so rezultati nekaterih raziskav na to temo ravno nasprotni: ljudje, ki veliko pojedo zjutraj, bodo vsaj toliko pojedli tudi za kosilo in večerjo.

Zajtrk

Zakaj so zmerni zajtrki bolj zdravi

Sodobni nutricionisti v prid zmernim oz. raje manjšim kot večjim zajtrkom navajajo raziskave, v skladu s katerimi naš metabolizem potrebuje počitek. Počitek se običajno (razen če jemo pozno zvečer) odvija ponoči, prva stvar, ki jo po počitku zaužijemo, pa je za prebavne organe nekakšna budnica. Za telo naj bi bilo bolj zdravo, da se metabolizem prebuja nežno in počasi, kot pa da ga že prva dnevna porcija hrane popolnoma izmuči. S to mislijo številne veje alternativne medicine priporočajo, naj bo prva stvar, ki jo zaužijemo v dnevu, kozarec navadne vode. Mnenja o tem, kako poln naj bo krožnik zdravega zajtrka, se od strokovnjaka do strokovnjaka razlikujejo, vsi pa so si edini, da mora krožnik vsebovati uravnotežen nabor hranilnih snovi. Trenuten trend zdrave izbire za zajtrk namesto krožnikov svetuje kozarce – namesto običajnega kruha v kombinaciji s sirom ali mesom pa priporoča sveže pripravljene smoothieje. Pravila zdravega zajtrka so enaka kot splošna pravila zdrave prehrane: malo maščob, zmerna količina ogljikovih hidratov in beljakovin ter čim več sadja in zelenjave.

Zdrav zajtrk je pomemben

Vsi strokovnjaki se strinjajo še v eni stvari – v tem, da je zdrav zajtrk kot obrok izjemno pomemben. To potrjujejo tudi številne raziskave, v skladu s katerimi ljudje, ki zajtrkujejo manj, verjetno trpijo za prekomerno težo ali povišanim holesterolom, redkeje imajo srčni infarkt in manj verjetno zbolijo za diabetesom tipa 2. Uravnotežen prvi obrok pripomore tudi k lažjemu opravljanju miselnih nalog, zato strokovnjaki še posebej odsvetujejo izpuščanje zajtrka šolarjem in študentom. Razlog, da nekaterim jutranji obrok ne prija, je po mnenju strokovnjakov lahko zgolj pretirano uživanje hrane prejšnji večer.

Kava ali čaj?

Večina zagovornikov zdrave prehrane prisega na čaj ali zeleno kavo, čeprav je po nekaterih študijah tudi kava lahko dobra izbira. V zmernih količinah črna kava namreč po nekaterih raziskavah ščiti pred Parkinsonovo in alzheimerjevo boleznijo. Najbolj očiten pozitiven učinek pitja kave je energija, ki vam jo da dišeči črni napitek. Stranski učinki kave so lahko težave s srcem, nekatere raziskave pa pitje kave povezujejo tudi z osteoporozo. Negativni učinek jutranje kave je padec energije, ki po nekaj urah sledi prvotnemu dvigu. Pitje čaja naj bi bilo bolj zdravo od pitja kave, vendar pa imajo črni in zeleni čaji prav tako lahko stranske učinke na zdravje. Pitje čaja v skladu z nekaterimi raziskavami ščiti pred diabetesom 2 in rakom na jajčnikih. Zeleni čaj vsebuje antioksidante in naj bi organizem ščitil pred staranjem, glavkomom in drugimi boleznimi oči. Vendar pa po mnenju strokovnjaka dr. Bryana P. Walsha čaj pri nekaterih povzroča zmedo v imunskem sistemu. Meni, da moramo biti pri izbiri zdrave pijače ali hrane previdni, saj vse ni zdravo za vsakogar.

Bolj kot vnaprejšnje zagovarjanje določenih živil, ki naj bi bila bolj zdrava od drugih, Walsh priporoča sledenje pravilom zdrave prehrane ob hkratnem poslušanju telesa. Črni in zeleni čaj vsebujeta manj kofeina kot kava in sta s tega vidika boljša izbira. Kljub temu pa nobenega od treh ni priporočljivo uživati v času nosečnosti. Med napitke, ki jih lahko pijete zjutraj ali kadarkoli brez dileme, sodijo sadni čaji, naravni sokovi in voda.

Zajtrk

Predlogi za zdrave zajtrke

Sadje in sir
Narežite jabolko na rezine, sir na kockice in oboje lično razporedite po krožniku. Po želji dodajte nekaj lešnikov ali orehov.

Omleta iz tofuja
Narežite papriko in nasekljajte čebulo ter ju zmešajte s tofujem. Dodajte sojino omako, malce popra in žličko olivnega olja. Popecite na ponvi.

Sadna solata
Zmešajte na koščke narezana jabolka, pomaranče, hruške, banane ali drugo sadje, ki ga imate radi. Sadje lahko pripravite prejšnji večer in ga poškropite z limoninim sokom, da bo ostalo slastno in lepega videza do jutra.

Mediteranska omleta
Nasekljajte čebulo in jo prepražite. Dodajte na kose narezane paradižnike, ko se zmehčajo, prelijte oboje z jajci, ki ste jih pred tem razžvrkljali v posodi. Postrezite s polnozrnatim kruhom.

Cimetov smoothie
Čez noč v vodi namočite žlico lanenih semen. Narežite 2 jabolki in eno banano. Vse skupaj stresite v mešalnik in dodajte dve žlički cimeta. Dodajte četrtino kozarca vode. Zmešajte v gladko zmes.

Bananine palačinke
Z vilicami 1 banano speštajte v gladko zmes. Dodajte 2 žlici kokosove moke in malce cimeta. Dobro premešajte. Oblikujte v obliko palačink. Če ste presnojedec, pustite palačinko eno uro na soncu in nato pojejte. Ostali lahko palačinke popečete na kokosovem olju ali na maslu.

Kokosov priboljšek
V mešalniku zmešajte 1 dcl kokosovega mleka, 1 dcl kokosove moke in pest jagod (lahko zamrznjenih).

Namaz iz avokada
Olupite in očistite avokado. Dodajte prejšnji dan namočena olupljena sončnična semena. Zmešajte v mešalcu.

4 pravila zdravega zajtrkovanja

  1. Ne jejte sladkorja. Jutranje uživanje sladkih jedi (sem sodi tudi obvezen del kontinentalnega zajtrka – marmelada) sunkovito dvigne glikemični indeks, ki nato prav tako hitro upade. Ta reakcija povzroči, da postanete po zajtrku zelo hitro zopet lačni. Nekatere raziskave uživanje sladkorja za zajtrk povezujejo tudi s slabšo miselno dejavnostjo čez dan.
  2. Beljakovine so zdrave, toda ne vse in ne v neomejenih količinah. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da jutranji vnos salam, klobasic, hrenovk in drugih predelanih ali zelo mastnih mesnin ni nič bolj zdrav, kot če bi našteto jedli tekom dneva. Zdrav jutranji vir beljakovin so lahko losos, tuna, trdo kuhano jajce ali jogurt. Če ste vegan ali presnojedec zaužijte rastlinske beljakovine – v trgovinah z zdravo prehrano so na voljo številni rastlinski proteini, na primer konopljin protein, ki ga lahko dodate soku ali smoothieju.
  3. Ne glede na to, kakšnemu režimu prehrane ste zavezani, naj največjo količino hrane, ki jo zaužijete za zajtrk, predstavljata sadje in zelenjava. Če se boste odločili za zajtrk uživati izključno sadje in zelenjavo, si lahko, da ne boste lačni, pomagate z različnimi semeni (sončničnimi, sezamovimi itd.), ki so prav tako pomemben del vsakega zdravega zajtrka, saj prispevajo k odlični prebavi in uravnovešajo raven holesterola v telesu.
  4. Nikoli ne izpustite zajtrka. Ne glede na to, kaj se bo zjutraj znašlo na vašem krožniku, strokovnjaki menijo, da je še vedno bolj zdravo, da jeste vsaj nekaj, kot da zajtrka sploh nimate. Če zjutraj nimate časa, je lahko zdrav zajtrk že jabolko, ki ga pojeste na poti v službo.

Zdrave zamenjave

  • žemlja ali bel kruh – polnozrnato pecivo
  • polnomastni sir, sir za mazanje – beli siri, siri z manj maščobe
  • čokoladni kosmiči – musli
  • marmelada – sadni smoothie
  • omleta, jajce na oko – mehko kuhano jajce

Herbarij – izdelajmo si svojo knjigo rastlin

Jolanda Kramar
-
0
Herbarij – izdelajmo si svojo knjigo rastlin

Ključni poudarki:

  • Herbarij je zbirka posušenih rastlin na papirju, označenih z imenom, mestom, datumom in avtorjem nabiranja.
  • Postopek vključuje nabiranje, sušenje med papirjem in označevanje – primeren kot družinska in učna dejavnost.
  • Pomembni so varstvo redkih vrst, uporaba fotodokazov pri teh, ter izbira primernih rastlin v juniju.

Herbarij je zbirka posušenih rastlin ali delov rastlin, ki so prilepljene na list papirja. Vsaka rastlina v herbariju mora biti označena z imenom rastline, zapisom, kdo jo je nabral, in z zapisom, kdaj in kje je bila nabrana.

Nabianje rastlin za herbarij

Pomladni in poletni čas sta idealna za izlete v naravo. Otroke lahko zanju spodbudimo z dodatnimi aktivnostmi, s pomočjo katerih se bodo v naravi zabavali in se hkrati tudi nekaj naučili. Ena od možnosti za poučno zabavo je izdelava herbarija.

V Sloveniji je najstarejši herbarij nastal v Ljutomeru leta 1696, uredil pa ga je zdravnik Janez Krstnik Flysser. V znanosti se herbariji uporabljajo za preučevanje rastlinskih vrst in njihove geografske porazdelitve. Herbariji so danes, v času spreminjanja podnebja, še posebej pomembni, saj znanstveniki z njihovo pomočjo opazujejo spremembe v vegetaciji skozi čas. Herbarije pri delu uporabljajo različni znanstveniki, med njimi botaniki in klimatologi.

Herbarij

Navduševanje otroka za herbarij

Otroka k izdelavi herbarija spodbudimo že doma, kjer mu razložimo, kaj herbarij pravzaprav je. Razložimo mu postopek, kako narediti herbarij, in mu po možnosti pokažemo že izdelan del bodoče zbirke. Ker je na vsaki rastlini v herbariju napisan tudi tisti, ki je rastlino nabral, lahko pri izdelovanju herbarija sodeluje vsa družina. Na ta način bo imel otrok še več veselja, saj bo lahko z družinskimi člani tekmoval v tem, kdo nabere več rastlin, kdo najde bolj zanimivo rastlino in podobno. Če se v bližini vašega doma nahaja muzej, v katerem si je mogoče ogledati herbarij, otroka vsekakor peljite tudi tja.

Dan pred izletom

Preden se odpravite na izlet v naravo, skupaj z otrokom prelistajte knjigo o rastlinah. Poiščite knjigo, ki vsebuje vrste rastlin, za katere pričakujete, da jih boste našli na tistem območju. Navdušite otroka za kakšne še posebej zanimive vrste – na primer za kakšno zdravilno rastlino, rastlino s posebej lepim cvetom, redko rastlino in podobno. Če imate knjigo o rastlinah v želeni obliki, bo zelo priročno, če jo boste vzeli s seboj na izlet. Koristila vam bo tudi v vlogi žepnega herbarija, torej kot ovitek, v katerem boste prenašali manjše rastline.

Odprava

Na izlet, namenjen izdelavi herbarija, vzemite vrečko, v katero boste shranjevali rastline, zvezek iz nepovoščenega papirja, kamor boste po poti zlagali posebej občutljive primerke, svinčnik, s katerim boste zapisali, kje ste rastlino nabrali in kdo jo je nabral. Če boste nabirali vsi družinski člani, bo najbolje, če bo imel vsak s seboj svoj zvezek. Vzemite s seboj kakšno žepno knjigo o rastlinah ali navadno knjigo, ki jo med izletom pustite v avtu. Tako lahko vrste rastlin, ki ste jih nabrali skupaj z malčki, preučite v času kosila (ali jim pustite, da vrste preučijo oni in jih tako za nekaj časa zamotite).

Domača obdelava herbarija

Rastline, ki ste jih shranili v vrečki, doma previdno položite med dva lista nepovoščenega papirja in vse skupaj obtežite s knjigami. Pri žepnem herbariju lahko obtežite kar zvezek in vam ni treba prestavljati rastlin. Prostor, kjer boste doma shranjevali herbarije, naj bo suh in zračen. Ko se rastline posušijo, jih nalepimo v pravi herbarij. Poleg rastline prepišemo ime in priimek nabiralca, datum nabiranja, kraj nabiranja in ime rastline.

Če je otrok še majhen, se herbarija lotite bolj igrivo. Namesto podatkov o rastlini zapisujte tisto, kar si je otrok zapomnil ob nabiranju (npr. to rožico je oči nabral za mamico). Bolj ustvarjalni se lahko herbarija lotite na umetniški način – nabrane rastline vse prilepite na velik list papirja v želeni obliki (šopek, obraz, hiša …) in razstavite umetnino doma.

Herbarij

Katere rastline ne smejo manjkati v herbariju?

Junij je za izdelavo herbarija še posebej primeren, saj so travniki in gozdovi posuti s cvetovi. Prav od tod izhaja staro slovensko ime za junij – rožnik. Med rastlinami s posebej ličnimi cvetovi boste na travnikih in v gozdovih našli rjavordečo krvomočnico (Geranium phaeum), navadno kukavico (Orchis morio), travniško kozjo brado (Tragopogon pratensis), kalužnico (Caltha palustris) in vrednikov jetičnik (Veronica chamaerys). Če želite ustvariti dišeči herbarij, iščite rastline z izrazitim vonjem. Mednje na primer sodijo žajbelj, sivka in vijolica. vsekakor morate v herbarij uvrstiti tudi liste avtohtonih slovenskih dreves.

Herbarij redkih, zavarovanih rastlin

Ker zavarovanih redkih rastlin kajpak ne smete nabirati, lahko namesto tega iz njih naredite ‘foto herbarij’. Namesto, da bi rastlino utrgali, jo ovekovečite s fotoaparatom. Če boste sličice natisnili v fotokopirnici (kar sploh ni zelo drago), boste ob navadnem herbariju lahko uživali še v lepotah foto herbarija. V Sloveniji so nekatere domorodne rastline ogrožene in jih ne smemo nabirati.

Preden se lotite izdelovanja herbarija, preučite, katerih rastlin ne smete nabirati. To je dobra priložnost, da otrokom predstavite nevarnost izumiranja rastlinskih vrst. Tudi pri nabiranju običajnih rastlin otroke poučite, naj ne nabirajo več, kot potrebujejo.

Delavnice o rastlinah, na katere lahko vpišete otroke, prirejajo:

  • Botanični vrt Univerze v Ljubljani
  • Arboretum Volčji Potok
  • Prirodoslovni muzej Slovenije

Kje po svetu si lahko ogledate zanimive herbarije?

  • Pariz: Muséum National d’Histoire Naturelle
  • New York: New York Botanical Garden
  • London: Royal Botanic Gardens
  • Ženeva: Conservatoire et Jardin botaniques de la Ville de Genève

Ne pozabite

  1. Ko odhajate v naravo, sebe in otroka zaščitite pred klopi z repelenti ali s primernimi oblačili.
  2. Ko sušite rastline, po potrebi menjajte papir. Vsekakor rastlino nalepite na drugo podlago po tem, ko je že posušena, saj bo stari papir naguban in neprivlačnega videza.

Preberite tudi: 5 zlatih pravil za nabiranje zdravilnih zelišč

Solata – med prvimi in zadnjimi vrtninami

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Solata – med prvimi in zadnjimi vrtninami

V Sloveniji verjetno ni vrtička, na katerem ne bi našli solate. Solata je ena izmed vrtnin, ki jo med prvimi jemo spomladi in med zadnjimi v jeseni. Zgodnje sorte solat smo sicer že posejali, vendar solato lahko sejemo še vse v jesen. Znanih je veliko sort solat, vendar vse sejemo in gojimo na približno enak način. Tekom pomladi, poletja in zgodnje jeseni bomo tako lahko sejali  sorte različnih barv, okusov in hrustljavosti. Solate sicer razdelimo v pet glavnih skupin, to so glavnate, rozetaste, mehkolistne, zimske solate in solata hrastov list.

Solata na našem vrtu

Paziti pa moramo, da od sredine maja do sredine avgusta ne sejemo več mehkolistnih sort, saj v dolgih in vročih poletnih dneh ne bomo preveč uspešni. Solato lahko gojimo tako na gredah kot v koritih in loncih. Če sejemo na grede, lahko semena sejemo v vrste ali povprek. Sejemo 1‒2 mm globoko. Da bomo imeli solato vedno na voljo, jo sejemo v razmakih 14 dni. Sejemo jo lahko vse od marca do septembra.

V kolikor bomo sadili sejančke oziroma sadike solate, le-te presadimo, ko imajo od pet do šest listov. Manjše sorte sadimo 15 cm, večje pa 30 cm narazen. Paziti pa moramo tudi na starost semena, saj seme  s staranjem izgublja energijo.

Kdaj solata najbolje uspeva?

Solata zelo dobro uspeva na temperaturi med 10 in 20 oC. V poletnem času, ko so višje temperature, nam tako solata hitro preide v cvet. Kar pa tudi lahko izkoristimo tako, da jo pustimo, in ko seme skoraj dozori, poberemo cvetna stebla in semena dosušimo ter jih shranimo za naslednje leto. Cvetna stebla obrnemo z glavo navzdol, na senčnem  in zračnem mestu, pod njimi položimo kos tkanine, da prestrežemo posušena semena, preostala, ki se držijo še na cvetnem steblu, pa rahlo otresemo. Seme shranjujemo v papirnati ali vrečki iz tkanine na suhem, temnem in zračnem prostoru. Pri izbiri cvetov, ki jih bomo pustili za seme, izberemo tiste rastline, ki med vsemi izstopajo po dobrem zdravju, ki gredo pozno v cvet ter so vam všeč po izgledu in okusu.

Kako skrbimo za čim boljši pridelek?

Solate uspevajo na rodovitnih tleh, ki zadržujejo vodo. Posevku solate dodajamo kompost. V suhem vremenu ali ko nekaj dni ni dežja jo zalijemo. Zalivamo obilno, ne škropimo po listih, zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da ne spodbujamo razvoja sive ali pepelaste plesni. Listnato  solato lahko pobiramo že  šest tednov po setvi, za pobiranje glavnate pa moramo počakati malo dlje, in sicer  8‒10 tednov. Če raste solata počasi, je moramo gnojiti z dušičnimi gnojili, vendar bodimo zmerni. Preobilno gnojenje je lahko vzrok za napad bolezni ali koreninskih uši, kar vpliva na nižji pridelek. Kot dušično gnojilo lahko uporabimo tudi gnojilo iz kopriv, ki si ga sami pripravimo. Gnojilo iz kopriv je še posebej primerno za listnato zelenjavo, ki potrebuje več dušika.

Solata je cenjena vrtnina v prehrani tudi zaradi vsebnosti zmerne količine grenčin in citronske kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij.

Kratek nasvet: Koprivno gnojilo

Za ta namen nabiramo mlade rastline od pomladi do poletja, vendar take, ki so brez semen. V leseno ali plastično posodo damo nabrane koprive ter jih prelijemo s postano vodo ali deževnico. Posodo prekrijemo s tkanino ali mrežo, tako da preprečimo, da bi v vodo padle razne živali. Posodo damo na sončno mesto, večkrat na dan jo premešamo, da omogočimo boljši razkroj. Prevrelka se med vrenjem peni. Prevrelko navadno razredčimo v razmerju 1 : 10, ko potemni in se ne peni več. To se zgodi nekje po tednu in pol do treh tednih. Prevrelka je učinkovita vse do konca rastne sezone na vrtu.

Grahovec – zelišče, ki krepi imunski sistem

Bara Hieng
-
0
Grahovec – zelišče, ki krepi imunski sistem

Grahovec (Huang Či) – zelišče, ki krepi imunski sistem, pomaga v boju proti okužbam dihal in spodbudi imunsko odpornost pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi raka.

Grahovec (Astragalus membranaceus), ki izvira iz Kitajske, se že več kot 2000 let uporablja v tradicionalni kitajski medicini za uravnovešenje življenjske energije či. Ta rastlina vsebuje vrsto sestavin, ki krepijo človeški imunski sistem, zato jo uporabljajo tako za preprečevanje kot za zdravljenje bolezni. Zelišče je sladkega okusa in deluje kot ogrevalno krepčilo. Kitajci posušene rezinice korenine radi dodajajo juham kot sladilo, a preden juho pojedo, iz nje poberejo koreninice, saj so le-te žilave in jih je težko prežvečiti.

Čeprav je zaradi sladko dišečih, bledorumenih cvetov in nežne rasti bolj slabotnega videza, je v resnici grahovec zelo trdoživa rastlina. Za medicinske namene je najpomembnejši del te rastline korenina, ki je prepolna zdravilnih snovi, med drugim tudi polisaharidov, skupine ogljikovih hidratov, ki so verjetno zaslužni za njene krepčilne vplive na imunski sistem. Korenine grahovca nabirajo, ko je rastlina stara štiri do sedem let.

 

Grahovec - Astragalus membranaceus
Grahovec – Astragalus membranaceus (foto: Wikimedia Commons)

Iz grahovca izdelujejo poživljajoč in krepčilni tonik, ki izboljša splošno zdravstveno stanje  tako, da okrepi odpornost telesa na bolezni, poveča življenjsko moč in vzdržljivost ter spodbuja splošno dobro počutje. Grahovec je tako značilno energijsko krepčilo, ki je celo bolj učinkovito kot pravi ženšen (Panax ginseng). Deluje tudi kot antioksidant, saj pomaga organizmu preprečevati oziroma odpravljati škodo, ki jo v celicah povzročijo prosti radikali in močno zmanjšuje negativne učinke stresa na naše zdravje. Ima tudi protivirusne in antibiotične lastnosti.

Grahovec je še zlasti učinkovit v boju proti prehladu, gripi, bronhitisu in okužbam obnosnih votlin, saj virusom prepreči, da bi se ugnezdili v dihalnih poteh. Podobno kot ehinaceja (E. purpurea, E. pallida, E. angustifolia) lahko uniči škodljive bakterije, takoj ko se pojavijo prvi simptomi okužbe dihal. Če se bolezen kljub temu razvije, jo grahovec lahko skrajša in ublaži njeno moč. Ljudje, ki pogosto bolehajo za boleznimi dihal, bi ga morali redno jemati, da preprečijo ponovitev.

Kitajci grahovec množično uporabljajo za obnovo imunskega sistema pri rakavih bolnikih, ki so se zdravili s kemoterapijo ali obsevanjem. Ta praksa postaja vse bolj razširjena tudi na Zahodu. V Ameriki so raziskovali učinkovitost tega zelišča pri obnavljanju porušenega delovanja imunskega sistema pri rakavih bolnikih. Klinični poskusi so pokazali, da so si rakavi bolniki po kemoterapiji ali obsevanju hitreje opomogli in so živeli dalj časa, če so med zdravljenjem jemali pripravke iz grahovca in številnih drugih, podobno delujočih zelišč in protirakavih snovi. Grahovec namreč v telesu poveča tvorbo limfocitov T, makrofagov, naravnih celic ubijalk, interferona in drugih imunskih celic. Domnevajo, da ta rastlina tudi zavaruje kostni mozeg pred imunosupresivnimi učinki kemoterapije, obsevanja, toksinov in virusov.  Ker grahovec spodbuja imunski odziv, pride v poštev tudi za zdravljenje bolnikov, okuženih z virusom HIV.

Grahovec širi žile in povečuje pretok krvi, kar je koristno pri obvladovanju pretiranega potenja (denimo ponoči) in krvnega tlaka ter lahko ugodno vpliva na srce. Ločeni študiji na Kitajskem sta namreč pokazali, da lahko grahovec koristi srčnim bolnikom. Prva študija je ugotovila, da lahko zaužitje grahovca najpozneje 36 ur po srčnem napadu spodbudi delovanje levega srčnega prekata – komore, ki potiska kri, obogateno s kisikom, po vsem telesu. Druga študija pa je preučevala, ali lahko ta rastlina prepreči bolečine v prsih (angino pektoris). Grahovec so v ta namen primerjali z nifedipinom, zdravilom na recept, ki ga uporabljajo v enake namene in grahovec se je izkazal za uspešnejšega od omenjenega konvencionalnega zdravila.

Grahovec
Kitajci posušene rezinice korenine radi dodajajo juham kot sladilo

Grahovec poveča gibljivost semenčic pri moških ter zaradi diuretičnega delovanja pomaga pri odpravljanju zastajanja tekočin v telesu (npr. otečene noge) in zmanjšuje občutek žeje ter s tem spodbuja telo k normalnemu delovanju. Pripravki iz grahovca zdravijo zdrknjene organe, predvsem maternico, in pomagajo pri pretiranih krvavitvah iz nje. Grahovec je tudi krepčilo za kri in zdravilo za slabokrvnost. Za še večjo zdravilno moč se grahovec pogosto uporablja skupaj z zelišči, kot so ginseng (Panax ginseng, Panax quinquefolius), sladki koren (Glycyrrhiza glabra) in ehinaceja.

Na tržišču najdemo grahovec v obliki kapsul, tablet, tinkture in kot posušeno rastlino/čaj. Priporočljivo je, da posegamo samo po proizvodih, ki vsebujejo standardiziran izvleček grahovca z 0,5 % glukozidov in 79 % polisaharidov. Grahovec lahko jemljemo ob kateremkoli dnevnem času, s hrano ali brez nje.

Za krepitev imunskega sistema se priporoča naslednje: tri tedne vsak dan dvakrat zaužijemo po 200 mg izvlečka grahovca. Nadaljujemo s tremi tedni ehinaceje, tremi tedni mačjega krempeljca (Uncaria tomentosa, Uncaria guianensis) in še tremi tedni lapača (Tabebuia impetiginosa). Nato celoten cikel ponovimo. Pri akutnem bronhitisu pa je priporočeno uživati 200 mg grahovca štirikrat na dan, dokler se simptomi ne ublažijo.

Prehranska dopolnila iz grahovca lahko brez nevarnosti uporabljamo v kombinaciji s konvencionalnimi zdravili. Zanimivo pa je predvsem to, da celo po večtisočletni uporabi na Kitajskem, obstaja le malo (če sploh kaj) negativnih poročil o zdravljenju s to rastlino.

Potrudite se in hrano za svojega malčka pripravite sami

Bodi Eko
-
0
Potrudite se in hrano za svojega malčka pripravite sami

Prehrana naših najmlajših je zelo pomembna, bolj, kot si sploh lahko zamislite. In prav je, da se kot starši potrudite in svojemu malčku zagotovite kakovostno, zdravo in naravno hrano, polno hranil, ki jih še kako potrebuje za rast in razvoj.

Domača otroška hrana

Otroci so majhni odrasli. Če otroka ne seznanite z raznolikostjo živil, kako lahko od njega pričakujete, da bo kot večji sploh jedel zelenjavo (na primer)? Zavedajte se, da kakršne prehranske temelje otroku postavite v otroštvu, take bodo tudi njegove prehranske odločitve v odrasli dobi. Kako lahko od otroka pričakujete, da bo z veseljem zagrizel v sveže jabolko, če pa ste mu do zdaj ponudili le kupljeno jabolčno kašico? Namig: Priprava domače jabolčne kašice je zelo preprosta in hitra, predvsem pa cenovno bolj ugodna možnost od kupljene.

Otroka že od začetka navajajte na zdravo hrano. Otrokove okušalne brbončice se še razvijajo in navajajo na nove okuse, zato je zelo pomembno, na katerih živilih boste osnovali njegovo prehrano. Otroku ponudite živila, za katera želite, da jih bo užival tudi pozneje v življenju.

Bodite mu za vzor. Otroci nas ves čas opazujejo in kot gobice srkajo vse informacije iz okolja. Ko vidijo, kakšno hrano izbirate vi, bodo taka živila izbrali tudi sami. Če ne jeste zelenjave in se nad njo zmrdujete, se ne čudite, da je ne želijo jesti tudi vaši otroci.

Priprava otroške hrane je zelo preprosta. Ko začne malček uživati gosto hrano, začenjajo številni starši močno komplicirati. Brez potrebe. Pomembno je, da otroku živila uvajate postopno ter da so ta naravna in ekološka. Ko na primer sebi kuhate krompir, le odvzemite nekaj žličk in iz njih pripravite pire za svojega malčka. Ni treba, da zanj popolnoma posebej pripravljate obroke – pomembno je le, da hrana ni soljena ali kako drugače začinjena.

Hrana je ljubezen. S tem, ko svojemu otroku ponudite naravno in nepredelano hrano, ki mu jo pripravite z veliko skrbnosti in ljubezni, mu tudi pokažete, koliko vam pomeni. Hrana je veliko več kot zgolj »gorivo«.

Doma pripravljena hrana – manj alergij

Na ameriški kliniki Mayo so opravili raziskavo, v kateri so se ukvarjali prav s pomenom prehrane v prvem letu otrokovega življenja. Med drugim so poseben poudarek dali povezavi med izborom hrane in pojavom različnih alergij na hrano.

Rezultati so pokazali, da bolj hranilno bogata ko je bila malčkova prehrana (če je torej vsebovala veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov), redkeje so se pojavljale različne alergijske reakcije na hrano. Raziskovalci so se še posebej osredotočili prav na primerjavo prehrane malčkov, ki so uživali veliko zelenjave, sadja in drugih doma pripravljenih jedi, s prehrano malčkov, katerim so starši dajali predvsem predpripravljeno in drugo močno industrijsko predelano hrano. Razlika je bila očitna.

Dragi starši, zavedajte se, kako pomembno vlogo imate. S svojimi odločitvami in izbirami postavljate temelje otrokovemu zdravju in njegovim prihodnjim prehranjevalnim navadam:

  • Hrano za svojega malčka pripravljajte iz svežih in naravnih sestavin ter poskrbite, da bodo otrokovi obroki tudi hranilno karseda uravnoteženi. Otrok potrebuje čisto vsa hranila, torej ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe. V velikem loku se izogibajte konzervirani hrani, ki zagotovo vsebuje veliko soli.
  • Določena živila lahko skuhate in spasirate ter nato shranite v hladilniku ali celo zamrznete. Tako boste imeli obrok za svojega malčka vedno pri roki in se ne boste pustili presenetiti.
  • Če že kdaj kupite kakšno predpripravljeno otroško kašico, pri nakupu glejte na to, da resnično vsebuje čim manj sestavin.

Dihajte trebušno

Bodi Eko
-
0
Dihajte trebušno

Trebušno dihanje prinaša številne pozitivne lastnosti za naše zdravje in je pravi izvir dobrega počutja. Pri ljudeh, ki redno vadijo trebušno dihanje (torej vsaj 10 minut na dan), naj bi obstajalo manjše tveganje za razvoj raka ter bolezni srca in ožilja. Trebušno dihanje prav tako pozitivno vpliva na bolj učinkovito soočanje s stresom in na splošno vpliva na boljše zdravje in počutje. Globoko trebušno dihanje je prav tako eden od najbolj preprostih  in najmanj zamudnih načinov, kako poskrbeti za svoje zdravje. Vendar se številni ljudje žal še vedno ne zavedajo, kako zelo pomembno je redno globoko trebušno dihanje.

Trebušno dihanje

Pri trebušnem gibanju se trebuh ob vdihu napne, ob izdihu pa se splet usloči. Trebušna prepona, mišice jedra in medrebrne mišice lahko le tako najbolj učinkovito opravljajo svoje delo. Trebušno dihanje je za novorojenčke nekaj najbolj naravnega, vendar pa večina ljudi z leti pozabi, kako pravilno in globoko dihati. Prav je, da se zavedamo pomena in vse pozitivnih učinkov, ki nam jih prinaša trebušno dihanje in smo nanj spet bolj pozorni.

Številne raziskave kažejo prenekatere pozitivne lastnosti, ki jih prinaša globoko trebušno dihanje, mi pa izpostavljamo tiste najpomembnejše:

  1. Popolna ekspanzija in kontrakcija trebušne prepone povzroči, da kisika polna kri preplavi telo, kar vpliva na takojšnje dobro počutje in večjo mentalno ostrino. Zelo pomembno je, da znate globoko dihati tudi v najbolj kaotičnih in stresnih situacijah, saj boste na ta način hitreje umirili notranjo napetost in zbrali svoje misli. Ko se boste naslednjič znašli v prometnem zamašku ali v dolgi vrsti na banki, poskusite nekajkrat globoko vdihniti in izdihniti – videli boste, da boste hitro bolj mirni in bolje razpoloženi.
  2. Trebušno dihanje zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Pomaga namreč uravnavati raven holesterola v krvi – znižuje raven slabega in zvišuje raven dobrega holesterola.
  3. Redno trebušno dihanje naj bi močno zmanjšalo tveganje za razvoj rakavih obolenj.
  4. S pomočjo trebušnega dihanja močno zmanjšamo raven stresnega hormona kortizola.
  5. Trebušno dihanje nam pomaga zmanjšati hlepenje po močno predelanih ogljikovih hidratih (hitri hrani).
  6. S trebušnim dihanjem močno zmanjšamo tveganje za razvoj sladkorne bolezni.
  7. Trebušno dihanje močno izboljša tudi kakovost spanca.
  8. Trebušno dihanje pozitivno vpliva na delovanje limfnega sistema.
  9. S pomočjo trebušnega dihanja močno upočasnimo procese staranja.
  10. Z globokim trebušnim dihanjem krepimo imunski sistem, saj to vpliva na tvorbo limfocitov T.
  11. Trebušno dihanje izjemo pozitivno vpliva tudi na naše razpoloženje, saj dviguje raven serotonina, ki mu ne rečemo zaman kar hormon sreče.
  12. S pomočjo globokega trebušnega dihanja bomo močno izboljšali tudi svoje miselne sposobnosti in sposobnost koncentracije.
  13. Ko globoko trebušno dihamo, naše telo dobi več kisika, dihanje se umiri in upočasni, mi pa imamo takoj več življenjske energije.
  14. S pomočjo trebušnega dihanja na nek način masiramo telesne organe, zato ti bolj učinkovito odstranjujejo različne strupene snovi iz telesa.
  15. Ko se naučimo uporabljati mišice, ki nadzorujejo dihanje, lahko tako močno zmanjšamo stres in anksioznost. Različne dihalne vaje so v primeru tovrstnih težav res v veliko pomoč.
  16. Pljuča in srce se nahajajo nad trebušno prepono, jetra, vranica, želodec, mehur ter tanko in debelo črevo pa so pod njo. Ko trebušno dihamo, dajemo trebušni preponi možnost, da se svobodno premika in tako masira notranje organe, zaradi česar ti dobijo več krvi, tekočine in kisika.

Čebula ne sme manjkati v nobeni kuhinji

Bodi Eko
-
0
Čebula ne sme manjkati v nobeni kuhinji

Čebula je že stoletja odlično sredstvo za zdravljenje prehlada in gripe – lahko jo uživamo surovo, pečeno, praženo ali prekuhano. Čebulo pridelujejo že 6000 let in v tem času si je popolnoma upravičeno pridobila sloves živila, ki je lahko v pomoč pri številnih boleznih. Čebula med drugim vsebuje cink, magnezij, selen, sulfide in acetilsalicilno kislino. Ugodno vpliva na  želodec, črevesje, pomaga proti napenjanju, krepi imunski sistem, spodbuja tvorbo hormonov, krepi srce in preprečuje krvne strdke.

Čebula za zdravo srce in ožilje

Čebula se dobro obnese pri različnih okužbah, deluje kot blago odvajalo, znižuje krvni tlak, bila pa naj bi tudi močan afrodiziak. Prav tako čisti kri, pomirja ter pomaga pri nespečnosti in razdražljivosti. Številne raziskave prav tako potrjujejo, kako zelo koristna je čebula pri uravnavanju ravni holesterola v krvi. Še posebej učinkovita je pri zviševanju ravni dobrega (HDL) holesterola. Raziskave so pokazale, da je pri tem še posebej učinkovita surova čebula, prav tako se bolj priporočata bela ali rumena čebula, ki imata ostrejši okus od rdeče čebule.

Čebula je prav tako naravni antikoagulant, zato raztaplja krvne strdke in skrbi za zdravo srce in ožilje. Strdki v žilah lahko motijo oskrbo s kisikom, zaradi česar začnejo propadati celice v možganih ali srčni mišici. Čebula pa močno pospeši raztapljanje strdkov, hkrati pa tudi preprečuje, da bi se celice zlepljale med sabo. Opravljene so bile že številne raziskave, s katerimi so dokazali, kako zelo pozitivno čebula deluje na zdravje našega srca in ožilja.

Ljudje, ki uživajo več čebule in česna, naj bi imeli bolj zdravo srce in ožilje. Neka indijska raziskava je na primer pokazala, da imajo ljudje, ki pogosteje uživajo ti dve živili, veliko boljšo krvno sliko, kot tisti, ki česna ali čebule sploh ne uživajo. Najboljšo krvno sliko so imeli tisti, ki so na teden zaužili približno pol kilograma čebule. Vendar tudi manj čebule ravno tako zagotavlja dobro obrambno pred vedno bolj razširjenimi boleznimi srca in ožilja.

Čebula v kuhinji

Odličen naravni antibiotik in razkužilo

Čebula je prav tako odličen naravni antibiotik. Ta zelenjava in njeni izvlečki namreč uničujejo celo vrsto bakterij, med njimi tudi E.coli in salmonelo. Čebula deluje tudi antiseptično. Tri ali štiri minute žvečenja čebule naj bi zagotovile popolno sterilnost povrhnjice v ustni votlini. Kot zanimivost povejmo, da so sovjetskim vojakom med drugo svetovno vojno rane pogosto razkuževali kar z zmleto čebulo. Bolečina naj bi zelo hitro popustila, rane pa naj bi se tudi zelo hitro zacelile.

Čebula je s svojimi antibiotičnimi lastnostmi zelo učinkovita pri lajšanju bolečin v grlu in ob prehladu. Snovi v čebuli raztapljajo sluz v pljučih, ki ta maši in nam tako otežuje dihanje. Sluz se zahvaljujoč čebuli hitreje pomika iz pljuč v grlo in mi jo lahko izkašljamo, kar še posebej pomaga pri resnejših prehladnih obolenjih in bronhitisu.

Možnosti zdravljenja raka s pomočjo čebule

V zadnjih dveh desetletjih raziskovalci zelo vneto  preučujejo tudi možnost zdravljenja raka s čebulo. Čebula namreč vsebuje žveplove spojine, ki zavirajo rast rakavih celic. Nekatere raziskave so že pokazale, da naj bi čebula zavirala raka ustne votline na kulturah živalskih celic. Veliko raziskav se ukvarja tudi s proučevanjem sulfidov v čebuli in česnu, ki naj bi bile koristne snovi v boju proti raku.

Raziskava, ki je bila marca leta 2006 objavljena v strokovni reviji International Journal of Cancer, je pokazala, da je čebula učinkovita tudi pri preprečevanju raka na prebavilih.

1...887888889...1.152Stran 888 od 1.152