Ko govorimo o antibiotikih, si večina ljudi predstavlja tablete ali zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Toda ali ste vedeli, da so naši predniki že pred stoletji uporabljali naravne antibiotike za boj proti okužbam? Namesto laboratorijsko ustvarjenih zdravil so se obrnili na naravo in našli načine za zaščito svojega zdravja. Našim prednikom ni bilo na voljo sodobnih zdravil, zato so uporabljali rastline in druge naravne snovi, ki imajo močne protibakterijske in protivnetne lastnosti.
V zadnjem desetletju je uporaba antibiotikov tako narasla, da je dosegla sam vrh. Nikoli prej v zgodovini ni obstajalo toliko tablet in zdravil kot jih pozna današnje človeštvo. Prvi farmacevtski antibiotiki so se na tržišču pojavili šele leta 1940, pred tem pa je obstajalo veliko naravnih pripravkov – zelišč in živil, ki so na dnevni osnovi zagotavljali naravno zaščito pred virusnimi okužbami in boleznimi. Naši predniki so tako uporabljali naravne antibiotike, ki so temeljili na naravnemu boju proti okužbam. Morda je čas, da razmislimo o njihovi ponovni uporabi. O katerih živilih govorimo?
Kaj so naravni antibiotiki?
Naravni antibiotiki so snovi, pridobljene iz rastlin, čebel, mineralov ali drugih naravnih virov, ki imajo sposobnost uničevanja bakterij ali preprečevanja njihovega razmnoževanja. V času, ko sodobni antibiotiki še niso obstajali, so se ljudje zanašali na te naravne vire za zdravljenje okužb, ran in bolezni. Zanimivo je, da so mnogi od teh naravnih antibiotikov danes znanstveno potrjeni kot učinkoviti.
Kako delujejo naravni antibiotiki?
Naravni antibiotiki delujejo na podoben način kot farmacevtski antibiotiki – ubijajo bakterije ali preprečujejo njihovo rast. Mnogi izmed njih imajo tudi protivnetne, protiglivične in protivirusne lastnosti. To pomeni, da ne le, da se borijo proti okužbam, ampak tudi pomagajo telesu, da se hitreje opomore. Na primer, česen vsebuje spojino alicin, ki je znana po svojih antibakterijskih učinkih, medtem ko med vsebuje encime, ki tvorijo naravni vodikov peroksid.
Origano
Verjetno origano uporabljate za zaščito svoje najljubše italijanske jedi brez, da bi se zavedali kakšne neverjetne zdravilne koristi ima, kajne? Poleg svojih antibakterijskih učinkov origano izboljšuje prebavo in celo pospešuje izgubljanje odvečne telesne teže. Olje, ki ga namreč najdemo v omenjeni začimbi se je izkazalo za več kot uspešno v boju proti nalezljivim bakterijam. Slednja lastnost je več kot odlična za zdravljenje prebavnih in glivičnih okužb. Origano je namreč veliko več kot zgolj začimba!
Jabolčni kis
Jabolčni kis je naravni antibiotik, ki so ga naši predniki uporabljali kot čistilno sredstvo in zdravilo za različne težave. Zaradi svoje kislosti jabolčni kis uničuje bakterije in zavira njihovo rast. Uporabljali so ga za razkuževanje ran, zdravljenje okužb in celo za lajšanje bolečin v grlu. Jabolčni kis je še danes priljubljeno naravno zdravilo, ki se pogosto uporablja za čiščenje in krepitev imunskega sistema. Nekateri zjutraj pijejo jabolčni kis na tešče.
Zaznamujejo ga antibiotične in antiseptične lastnosti, ki na naraven način nevtralizirajo organizem in mu povrnejo ravnovesje. Vse to na naraven način! Poleg tega pomaga tudi pri ohranjanju želene telesne teže, pri zniževanju ravni holesterola ter pri zniževanju tveganja za nastanek in razvoj rakavih obolenj.
Med
Že stari Rimljani so ga na bojišču uporabljali za celjenje ran ter v boju proti okužbam. Med še danes velja za najbolj učinkovit naravni antibiotik saj ga zaznamujejo antimikrobne, protivnetne in antiseptične lastnosti. Vsebuje namreč encim, ki sprošča vodikov peroksid, v procesu pa posledično preprečuje okužbe ter ustavlja množenje slabih bakterij. Če želite torej povišati raven svojega imunskega sistema medu dodajte ščepec cimeta saj boste s tem povišali število belih krvničk.
Kurkuma
Kurkuma je že tisočletja pomemben del tradicionalne medicine v Indiji in drugih azijskih državah. Glavna učinkovina v kurkumi je kurkumin, močan antioksidant in protivnetno sredstvo, ki prav tako deluje protibakterijsko. Poleg svoje bogato rumene barve je znana tudi po svojih zdravilnih lastnostih. Primerna je tako za zunanjo kot tudi za notranjo uporabo zaradi česar je odlična izbira za uničevanje bakterij. Naši predniki so jo uporabljali za zdravljenje ran, okužb in vnetij. Danes se kurkuma pogosto uporablja kot naravni dodatek za krepitev imunskega sistema in zaščito pred okužbami.
Česen
Česen je ena najstarejših zdravilnih rastlin, ki so jih uporabljali naši predniki. Že v starih civilizacijah so ga cenili zaradi njegovih zdravilnih lastnosti. Egipčani, Grki in Rimljani so česen uporabljali za zdravljenje ran, okužb in celo kuge. Alicin, aktivna snov v česnu, je odgovoren za njegove močne protimikrobne lastnosti. Čeprav ima močan vonj, je česen izjemno učinkovit v boju proti bakterijam, virusom, zajedalcem in glivicam. Vključevanje česna v vašo prehrano bo tako zagotovo in neizogibno vodilo k boljšemu zdravju.
Kokosovo olje
Seznam zdravilnih lastnosti kokosovega olja je neskončen! Zaznamujejo ga entiglivične in antimikrobne lastnosti poleg tega pa je dodan z antioksidanti, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje v naravi. Uporabite ga, če želite izboljšati svoj imunski sitem, uravnotežiti svojo raven holesterola.
Propolis – čebelji dar narave
Propolis je čebelji izdelek, ki ga čebele izdelujejo iz smol in drugih rastlinskih snovi. Propolis ima močne protibakterijske, protivirusne in protivnetne lastnosti, kar ga uvršča med najstarejše naravne antibiotike, ki so jih uporabljali naši predniki. Egipčani so propolis uporabljali za balzamiranje, Grki in Rimljani pa za zdravljenje ran in okužb. Propolis se še danes uporablja kot naravno zdravilo za krepitev imunskega sistema in zdravljenje okužb.
Koloidno srebro – zdravilo naših babic
Koloidno srebro je še eno naravno sredstvo, ki so ga uporabljali naši predniki. Pred odkritjem sodobnih antibiotikov so srebro pogosto uporabljali za zdravljenje okužb in ran. Koloidno srebro deluje tako, da uničuje bakterijske celice, hkrati pa ne škoduje zdravim celicam. Danes se koloidno srebro še vedno uporablja kot alternativno zdravilo za zdravljenje okužb, čeprav njegova uporaba ni brez razprav.