Ta topli napitek je priljubljen zlasti pozimi, ne ogreje pa nam le rok in telesa, ampak s seboj nosi tudi veliko pozitivnih učinkov. Pomaga lahko k boljšemu zdravju, saj je čokolada sama polna z antioksidanti, ti pa med drugim zmanjšujejo tveganje za srčne bolezni in preprečujejo prezgodnje staranje. Vročo čokolado so sicer že v preteklosti (od 16. stoletja naprej) uporabljali kot sredstvo proti različnim boleznim, z njo pa so bolnikom pomagali tudi pri dvigu razpoloženja. Danes tega napitka seveda ne obravnavamo kot zdravila, ampak zdravilne sestavine še vedno vsebuje.
Dobra za možgane in žile
Raziskave so pokazale, da vroča čokolada pomaga k učinkovitejšemu delovanju in boljšemu zdravju možganov. Flavonoidi, ki jih vsebuje, povečajo pretok krvi in kisika v možgane, s čimer razmišljamo boljše in hitrejše. Če mislite, da imate težave s spominom, poskusite popiti dve skodelici vroče čokolade na dan, predlagajo strokovnjaki, češ da ta napitek izboljša spomin, ob tem pa se boste tudi bolje počutili. Pazite pa, da vroči čokoladi ne boste dodali (preveč) sladkorja!
Flavonoidi, ki jih najdemo v vroči čokoladi, so dobri tudi za žile. Zmanjšujejo tveganje za bolezni srca, saj uravnavajo krvni tlak. Izsledki raziskave, ki so jo opravili na univerzi v Cornellu, so pokazali, da vroča čokolada vsebuje celo več antioksidantov kot zeleni čaj in vino. Poleg tega je pitje vroče čokolade ena od slastnejših poti, da antioksidante, ki se sicer skrivajo tudi v čokoladnih ploščicah, zaužijemo.
Za dvig razpoloženja
Če ste slabe volje, kdaj pa kdaj zadiši prav čokolada. Seveda, to je sredstvo, ki dviga razpoloženje, pomaga premagovati stres, tesnobo in znake depresije. Vroča čokolada spodbuja izločanje endorfinov, tako imenovanih hormonov sreče, s čimer se počutite srečnejše, predvsem pa ste bolj pozitivni in neobremenjeni. Ampak tudi tukaj ne bo odveč opozorilo, da vroča čokolada po navadi vsebuje preveč sladkorja, zato si raje omislite takšno brez njega.
Pazljivo zlasti pri sladkorju!
Kljub vsem pozitivnim učinkom vroče čokolade torej ne pozabite, da vsebuje sladkor, zato z njo ne pretiravajte, ampak se – tako kot pri vseh drugih živilih – držite zmernih količin. Ena ali dve skodelici tega napitka na dan ne bosta škodili, na večje količine pa raje pozabite, saj vam lahko tudi škodujejo. Namesto kaloričnega in sladkega napitka si raje pripravite nesladkanega, namesto kravjega mleka pa lahko uporabite mandljevo ali kokosovo.
Akne znajo biti izredno nadležne pa tudi nevarne. Gre za bolezen kože s spremembami zlasti na obrazu in hrbtu, ki se najpogosteje pojavi v najstniških letih, seveda pa lahko tudi kasneje. Za akne so značilni manjši kožni izpuščaji zaradi vnetja žlez lojnic, s stiskanjem mozoljev pa dogajanje le še pospešimo.
Za blaženje znakov aken obstajajo različna sredstva, lahko pa si pomagate tudi s popolnoma naravnimi, ki ne vsebujejo škodljivih snovi. Za čisto kožo je treba pore dobro očistiti, uničiti bakterije in zmanjšati mastnost kože. Uporabljajte blaga čistilna sredstva (enkrat ali dvakrat na dan), temu pa dodajte kakšen čistilni piling in maske, ki odstranjujejo odmrle celice in odprejo pore.
Kako nam lahko pomagajo naravna zdravila proti aknam?
Naravna zdravila za boj proti aknam lahko pripravite doma in jih uporabljate po potrebi. Mozolje lahko na primer preženete s parno kopeljo, ki jo pripravite kar doma. Vroči vodi dodajte kakšno eterično olje ali čaj, nato pa glavo nagnite nad pripravek in zaprite oči. Za boljši učinek lahko čez glavo namestite suho brisačo, da para ne bo uhajala. Parne kopeli pa ne izvajajte prepogosto, saj lahko para kožo tudi poškoduje, če je ne uporabljate v zmernih količinah in razumnih presledkih.
Morda niste vedeli, da se proti aknam uspešno bori tudi led. Zaprite ga v plastično vrečko in ga nekaj minut držite na prizadetih mestih. Led bo zožal pore in preprečil vdor bakterij v kožo, sicer pa pomaga tudi pri blaženju rdečice in oteklin.
Živila proti aknam
Proti aknam pa se lahko uspešno borijo tudi nekatera živila, ki jih pogosto uporabljamo v kuhinji. Kožne bolezni lahko uspešno zdravimo s paradižnikom, ki vsebuje vitamine C, K in A ter antioksidante, ki lovijo proste radikale. Rezino paradižnika položite na obraz in mozolje bo izsušila. Podobno na kožo učinkujejo tudi kumarice, ki vsebujejo askorbinsko kislino, ta pa blaži draženje kože in otekline. Kumarice so sestavljene večinoma iz vode, kar kožo vlaži, ne pozabite pa niti na jogurt, ki deluje protiglivično in protibakterijsko. Jogurt poleg aken uspešno odstranjuje tudi brazgotine in starostne pege, ugotavljajo strokovnjaki. Iz kumaric in jogurta lahko naredite odlično masko za obraz, seveda pa ne pozabite niti na naravne glinene maske, ki kožo prav tako dobro očistijo. Med učinkovitejša naravna zdravila spadata tudi med in limona. Rezino limone natrite z medom, jo namestite na obraz in nekaj časa mirujte, da mešanica začne delovati.
Pomemben je življenjski slog
Morda o tem še niste razmišljali, ampak včasih lahko akne in mozolje povzroči tudi neprimerna prehrana. Prehranjujte se čim bolj redno in zdravo, izogibajte se hitri hrani, svoje obroke pa obogatite s sadjem in zelenjavo. K temu dodajte še telesno aktivnost in počutili se boste bolje in bolj zdravo, nekaj pa bo pridobil tudi vaš videz.
Če pa je bolezen dolgotrajna in moteča, pa le obiščite zdravnika, ki vam bo svetoval po svojih močeh.
Že Hipokrat je rekel: »Tvoje zdravilo naj bo hrana in tvoja hrana naj bo zdravilo.« V zadnjih nekaj desetletjih se je izjemno povečala uporaba antibiotikov, s katerimi zdravimo bakterijske okužbe. Rezultat tega so vedno večja odpornost bakterij na zdravila in superbakterije, ki se razvijajo hitreje, kot jim znanstveniki uspejo dohajati. V časih, ko antibiotiki na recept še niso obstajali, so se ljudje posluževali zdravilnih rastlin in zelišč s sestavinami, ki delujejo antibiotično.
Mnoge od njih še danes uporabljajo v holistični medicini in veliko jih imamo na dosegu roke, v svoji kuhinji. Ker so zelo dobra preventiva, si lahko z njimi pomagate pri izboljšanju svoje imunske odpornosti. Imajo namreč sposobnost čiščenja krvi brez škodljivih stranskih učinkov ter vzpostavljajo pravilno ravnovesje bakterij v telesu.
Česen
Med žvečenjem surovega česna se sprošča naravna učinkovina, imenovana alicin, ki ima podobne lastnosti kot penicilin. Ta predstavnik družine čebulnic je naraven antibiotik, deluje protivirusno in protivnetno, ščiti pred paraziti in oksidanti, za katere je dokazano, da povzročajo raka, ter deluje protiglivično. Že več kot sedem tisoč let ga uporabljajo za zdravljenje vnetij, prehladov in tudi resnejših okužb. Če vam ni všeč okus, lahko poskusite katerega od prehranskih dopolnil na bazi česna. Poleg vsega naštetega česen vsebuje celo četo vitaminov, hranilnih snovi in mineralov, ki pripomorejo k splošnemu dobremu počutju. Več si preberite tukaj.
Med
Stari Rimljani so med uporabljali na bojiščih, saj so z njim oskrbovali rane in preprečevali infekcije. Ljudje po vsem svetu ga še vedno s pridom uporabljajo, saj je eden od najboljših naravnih antibiotikov. Vsebuje namreč poseben encim, ki sprošča vodikov peroksid. S tem procesom pomaga telesu v boju proti infekcijam in preprečuje rast baketrij. Že tistočletja je znan kot odlično razkužilo in protivnetno srdestvo. Ima tudi sposobnost ubijanja mikroogranizmov. To naravno sladilo med drugim pomirja prebavni sistem, odstranjuje strupe iz krvi in izboljšuje delovanje jeter. V kombinaciji s cimetom izjemno dobro deluje na imunski sistem. Med iz novozelandskega grma manuka ima tudi izjemno visoko raven antioksidantov. Najboljši je surov, organski med, saj pasteriziran med izgubi antioksidativne učinke.
Zelje
Zelje, tako kot brokoli in ohrovt, spada v družino križnic, ki vsebujejo žveplo in so znane po svojem protirakavem delovanju. V zelju je ogromno vitamina C, ki deluje proti baketrijam in virusom. Več zelja lahko zaužijete tako, da ga dodate solati ali si iz njega pripravite sok (sladkajte z medom). Na tak način boste izboljšali imunski sistem, prebavo in ohranjali zdravo telesno težo. Več o zelju si preberite tukaj.
Izvleček grenivkinih semen
Izvleček semen grenivke ima naravnost izjemne antibiotične lastnosti. Že samo meso grenivke je polno vitaminov B in C, v njeni lupini pa se skriva množica različnih snovi, ki delujejo poživljujoče in odpravljajo depresijo. Grenivkine pečke vsebujejo posebno kombinacijo snovi, ki je naravni antibiotik. V reviji The journal of alternative and complementary medicine je bila objavljena študija, v kateri je dokazano, da ta izvleček učinkovito deluje proti več kot 800 virusom in bakterijam, več kot 100 vrstam glivic in veliko parazitom. Ker visoko vsebnost antioksidantov, bo izboljšal tudi vašo odpornost in prebavo.
Jabolčni kis
Je naraven antibiotik in razkužilo, ob redni uporabi pa uravnava telesno težo, niža raven holesterola v krvi in tveganje za nastanek raka.
Ekstra deviško kokosovo olje
Kokosovo olje ima ogromno za zdravje pozitivnih lastnosti: deluje proti glivicam in mikroogranizmom ter je poln antioksidantov, ki jih ni moč najti nikjer drugje v naravi. Med njegove koristi za zdravje sodijo: izboljšanje imunskega sistema, uravnavanje ravni tiroida, holesterola in krvnega sladkorja ter celo izboljšanje možganske funkcije. Lahko se ga uživa, primerno pa je tudi za zunanjo rabo. Žlička tega olja v jutranji kavi vas bo napolnila s potrebno energijo za začetek dneva.
Origanovo olje in druga zeliščna olja
Zeliščna olja so se skozi tisočletja izkazala za odlično naravno zdravilo in se še danes s pridom uporabljajo v holistični medicini. Sredozemlje je dom nekaterih za zdravje najbolj učinkovitih zelišč, med katerimi je tudi origano. Njegovo olje ima ogromno pozitivnih lastnosti: deluje proti mikroogranizmom, bakterijam, parazitom, virusom in glivicam. Lahko ga ali uživamo ali uporabljamo zunanje. Odlično je za zdravljenje ran, težav z dihanjem, prebavnih motenj in tudi prehlada. Poln je antioksidantov fenolov in flavonoidov, ki zdravijo pa tudi krepijo imunski sistem.
Naravne antibiotične lastnosti veliko zelišč znanstveniki potrjujejo šele v zadnjem času. Zelišča predstavljajo naravno alternativo zdravilom, saj lahko z njimi pomembno izboljšamo delovanje imunskega sistema. Seveda so nepogrešljiva tudi v kulinariki.
Poskusite naslednja zeliščna olja, ki delujejo kot naravni antibiotiki: timijanovo, cimetovo, rožmarinovo, kurkumino olje, olje pekoče paprike, čilija, klinčkov, ingverja, janeža, olje gorčičnih semen in koromača.
Vlaga in plesen pestita prenekateri dom. Črna plesen ni samo estetski problem – je izjemno škodljiva za zdravje, saj povzroča hude respiratorne težave in negativno vpliva na imunski sistem.
Koga plesen najbolj prizadane?
Najbolj so na udaru ljudje, ki imajo respiratorne bolezni, npr. alergije, kronični bronhitis in astmo, tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem, ljudje, ki že imajo težave s kožo (npr. ekceme), okuženi z aidsom, bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo, in nosečnice. Izjemno slabo jo prenašajo tudi dojenčki, otroci in starejši ljudje. Vsi, ki so nevarnostim plesni še posebej podvrženi, bi se ji morali izogibati.
Vpliv plesni na zdravje
Vse plesni niso nevarne. Njihovo toksičnost lahko zares dokažejo samo laboratorijski testi. Kljub temu ne tvegajte – priporočljivo je, da se vsako plesen odstrani. Svetovna agencija za okolje je mnenja, da imajo vse plesni potencial, da poslabšajo zdravstveno stanje človeka. Ko se v bivalnih prostorih pojavijo težave z vlago (in s tem plesnijo), se stopnjujejo različne zdravstvene težave in nastajajo vedno nove. Prvi simptomi preobčutljivosti na plesen so: srbečica okrog oči, zamašen nos, kihanje in izpuščaji na koži. Kdor že ima astmo, bo ob bivanju v prostoru s plesnijo občutil njeno poslabšanje. Pojavijo se lahko tudi težji simptomi, npr. težko dihanje, kašljanje, bruhanje, glavobol, pomanjkanje sape in tiščanje v pljučih.
Zakaj je plesen nevarna?
Plesni, mikroskopske vrste gliv, za rast potrebujejo vlago in hrano (celuloza, razpadajoča hrana). Spore plesni, nabrekle od vode, rastejo kot baloni, ki se napihujejo. Pri tem izločajo prebavne encime in za človeka strupene mikrotoksine. Nekateri mikrotoksini se držijo na površini plesni, drugi pa so v plesni sami. Obstaja okrog 200 različnih vrst teh strupov, prisotnih v različnih plesnih. Za mnoge je dokazano, da močno škodujejo zdravju, druge pa znanstveniki še proučujejo.
Spore plesni se izjemno enostavno prenašajo. In sicer tako, da se prilepijo na gostitelja, na človeka ali žival. V stanovanje jih lahko prinesemo s čevlji, vanj pa lahko pridejo tudi skozi odprto okno. Ugnezdijo se v vlažnem delu stanovanja in se tam začnejo razmnoževati.
Plesen in alergije
Zelo pogosta reakcija na plesen so alergije. Pri alergijah gre za to, da imunski sistem zazna nevaren tujek (npr. strupene delce v plesni), na katerega se odzove s sproščanjem histamina, ki izzove alergijsko reakcijo. Poleg tega so spore plesni tako majhne, da z lahkoto prodrejo v telo. Za primerjavo: na glavo bucike se jih lahko naseli tudi do 250.000. Alergije na plesen niso enako resne: blažje in tudi najpogostejše se kažejo kot srbečica in težave s sinusi. Hujše oblike alergij prinašajo resnejše zaplete – težko dihanje, pomanjkanje sape in tiščanje v pljučih. Pri bolnikih z astmo se lahko pojavi tretja skupina alergij, pri kateri plesni lahko preraščajo bronhinalne poti (bronhopulmonarna mikroza).
Resni zdravstveni zapleti
Plesni med svojim metaboličnim procesom oblikujejo hlapljive organske sestavine, ki v telo pridejo z dihanjem. Pri tem lahko poškodujejo nosno sluznico, povzročajo krvavitve iz nosu, zamašenost nosa, glavobole ter nabiranje mikrotoksinov v pljučih, od koder prehajajo v krvni obtok.
Še posebej pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko plesni povzročijo infekcije – npr. zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov. V zelo hudih in skrajnih primerih lahko poškodujejo notranje organe ali povzročijo njihovo odpoved. Mikrotoksini ne škodujejo samo pljučem, ampak vsem notranjim organom – vključno s srcem in reproduktivnimi organi. Ugotovljeno je bilo, da so ženske, ki so bile dalj časa izpostavljene črni plesni, težje zanosile in doživele več spontanih splavov. Študije primerov so pokazale, da je plesen nevarna tudi za plod, saj so imeli otroci mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene plesni, krvavitve v pljučih.
Plesen lahko poškoduje tudi kožo. Z dolgotrajno izpostavljenostjo plesni se lahko razvijejo koprivnica, srbečica ter pekoč in boleč občutek na koži.
V sodobnem svetu je računalnik verjetno naš najpogostejši pripomoček. Nekatirm delo z računalnikom narekuje služba, drugi pred njim preživijo tudi veliko prostega časa. S problemom pretirane uporabe računalnikov in z njim povezanimi negativnimi vplivi na naše zdravje se ukvarjajo številni raziskovalci. Ti med drugim ugotavljajo porast številnih zdravstvenih problemov, povezanih z uporabo računalnika. Med njimi so težave s hrbtenico, vratom, ožiljem in očmi. Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo negativne vplive uporabe računalnika na naše zdravje?
Primerna razdalja
Primerna oddaljenost od računalniškega zaslona je ključna za zdravje naših oči. Strokovnjaki svetujejo, da naj bo stol od računalniškega zaslona oddaljen toliko, da se s sredincem roke lahko čisto rahlo dotaknemo sredine zaslona. To je prava razdalja, s katere bi naj videli na zaslon brez premikanja glave.
Če nosimo očala ali druge pripomočke za korekcijo vida, je bolje, da namesto zmanjševanja razdalje povečamo črke na zaslonu. Izogibamo se tudi nagibanju vratu in glave nazaj ter raje prilagodimo položaj monitorja na primerno višino.
Poskrbimo tudi za kakovosten zaslon. Na tržišču je pestra izbira, najbolje pa se je odločiti za takega, ki je nastavljiv in ima visoko ločljivost.
Izredno pomembni so tudi stol, način sedenja in dobra drža. Sedimo naslonjeni nazaj, glava in vrat naj bosta vzravnana, celotna drža pa sproščena. Tipkovnica naj bo dosegljiva tako, da sta naši zapestji pri tipkanju poravnani. Roka naj bo čimbolj sproščena tudi pri delu z miško, ki naj ne bo predaleč, temveč oddaljena ravno toliko, da jo bomo dosegli brez naprezanja.
Udobje prostora
Vse pripomočke, ki jih pri delu z računalnikom uporabljate, imejte na dosegu roke. To velja tako za tipkovnico in miško, kot tudi za telefon ali kakšne druge stalne potrebščine.
Pozorni bodite tudi na primerno osvetlitev oziroma na to, kakšen je vir svetlobe in od kod ta prihaja. Neprimerna osvetlitev namreč vpliva ne le na naše počutje, temveč lahko povzroča tudi glavobole in težave z očmi. Računalniški zaslon zato po priporočilih naj ne bi bil obrnjen proti oknu, temveč stran oziroma vzporedno z njim.
Za dobro počutje pri delu z računalnikom je zelo pomembno tudi prezračevanje prostora. Večkrat dnevno tako za kratek čas odprite okna, da omogočite neposredno izmenjavo zraku v prostoru. Računalnik s svojim delovanjem namreč v prostor oddaja topel in nečist zrak, ki ga je potrebno redno izboljševati. Prostor z računalnikom lahko popestrite tudi s sobnimi rastilnami, ki bodo poskrbele za še dodatno čiščenje zraka.
Počitki so nujni
Pri vsakodnevnem delu z računalnikom je za naše zdravje ključno, da si privoščimo občasne počitke. Da poskrbimo za svoje oči, je primerno, da vsakih 20 minut odmaknemo pogled stran od zaslona in se za kakšno minuto ali dve zazremo v oddaljeno točko.
Vmesne počitke izkoristimo tudi za sproščanje telesa. Pretegnimo in pregnetimo prste, raztegnimo ramena in vrat, vstanimo in stresimo noge.
Vsakih 30 do 60 minut si vzemimo čas za konkretnejši počitek. Takrat vstanimo za več minut, se sprehodimo, raztegnimo roke in noge. Tako bomo aktivirali različne mišiče skupine, se bolje počutili in zmanjšali tveganja na naše zdravje.
Kljub temu da se vsi zavedamo koristnih učinkov, ki jih ima rekreacija na naše zdravje, pa nam časa zanjo pogosto primanjkuje. Toda potrebi po gibanju lahko zadostimo tudi brez obiska telovadnic ali vodenih vadb – na naše zdravje namreč pozitivno učinkuje tudi hoja. Strokovnjaki tako pravijo, da je za ohranjanje kondicije in zdravja nasploh potrebno narediti 10.000 korakov na dan.
Hoja je osnovna oblika človekovega gibanja, ki pa je v sodobnem svetu zaradi porasta najrazličnejših prevoznih sredstev in sedečega življenjskega sloga pogosto odrinjena iz vsakdana. Kljub temu pa hoja ostaja aerobna vadba, s katero lahko izboljšamo telesno vzdržljivost, okrepimo srce in mišice ter poskrbimo za boljše zdravje in počutje.
Hoja obenem velja za eno najbolj varnih oblik telesne dejavnosti. Z njo se lahko ukvarjajo prav vsi, ne glede na starost in telesno pripravljenost. Prav zato je hoja tako učinkovita – posameznik jo lahko prilagodi svojim sposobnostim.
Številni strokovnjaki trdijo, da je 10.000 korakov na dan tista čudežna meja, ki naše srce in zdravje nasploh ohranja v dobri kondiciji. Toda statistični podatki pravijo, da povprečen posameznik le redko doseže to dnevno vrednost. Povprečno dejavna oseba na dan tako naredi med pet in šest tisoč korakov.
Kako prehoditi 10.000 korakov dnevno?
Za izpolnitev norme 10.000 korakov na dan bi morali prehoditi približno osem kilometrov, za kar bi potrebovali približno uro in pol hoje. Toliko korakov v enem samem dnevu se morda na prvi pogled zdi zelo veliko in celo nedosegljivo. A v resnici ni tako!
Ni pomembno, ali kvoto 10.000 korakov prehodite naenkrat in v intervalih tekom celega dneva. Pomembno je le, da jih je na koncu 10.000, zato se osredotočite a gibanje skozi ves dan.
Bolj aktivni lahko postanete le z malo prilagoditvami pri vsakdanjih dejavnostih. Namesto dvigala denimo čimvečkrat uporabite stopnice, po opravkih pa se raje kot z avtomobilom odpravite peš. Če se v službo vozite z avtom, ga parkirajte na oddaljenem parkirišču in se sprehodite do delovnega mesta, po kosilu ali večerji pa si namesto počitka privoščite lahek sprehod.
Štetje korakov vam lahko olajša tudi pedometer, naprava, izdelana posebej za ta namen. Na voljo je več različnih pedometrov, med njimi taki, ki si jih namestimo na zapestje, pa tudi kot aplikacija na pametnih telefonih. Ne glede na obliko pa prav vsi pridno beležijo vsak korak, ki ga naredimo v dnevu.
Število korakov, ki jih naredite v enem dnevu, bo morda sprva precej nižje od 10.000, vendar naj vas to ne odvrne od cilja! Pravzaprav je manjše število korakov na začetku lahko odlična spodbuda za pomembno spremembo, ki jo bomo naredili za svoje zdravje.
Se lotevate diete in bi radi pospešili izgorevanje maščob? Poskusite katero od naravnih rastlin, ki spodbujajo proces hujšanja. Predstavljamo vam jih v nadaljevanju.
Pegasti badelj
Verjetno že veste, da je pegasti badelj idealna rastlina za razstrupljanje jeter. Ste vedeli, da pomaga tudi pri hujšanju? To je pravzaprav logično: jetra so namreč neposredno povezana s presnovo. Ljudem, ki imajo slabe prehranjevalne navade in se premalo gibljejo, grozi zamaščenost jeter, ki povzroča (predvsem trebušno) debelost, vnetje jeter, kasneje pa cirozo ali celo raka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za hujšanje in razstrupljanje dovolj 200 mg izvlečka pegastega badlja dnevno. Več o pegastem badlju si preberite tukaj.
Ekstrakt zelenega čaja
Če želite shujšati, je čas, da si pripravite skodelico zelenega čaja. Zeleni čaj je poln antioksidantov, ki se bojujejo proti škodljivim prostim radikalom. Vse sestavine v njem so termogene, kar pomeni, da spodbujajo hitrejše obnavljanje celic in pospešujejo presnovo. Ob rednem pitju zelenga čaja zato telo »pokuri« več kalorij. Če posegate po ekstraktu zelenega čaja v obliki kapsul, sta idealna količina za hujšanje dve kapsuli po 250 mg dnevno.
Kalcij
Raziskovalci ameriške univerze v Tennesseeju so ugotovili, da ljudje, ki med dieto uživajo veliko mlečnih izdelkov in s tem kalcija, pospešeno izgubljajo maščobo. Da bi dobili čim več kalcija, priporočajo uživanje kalcijevega citrata. To je oblika kalcija, ki jo telo z lahkoto prebavi in tudi absorbira. Za hujšanje je dovolj 1 mg kalcijevega citrata dnevno. Ker kalcij lahko zmanjša vrednosti magnezija v telesu, je priporočljivo uživati še 400 mg magnezijevega citrata na dan.
Korenina konjaka
Tako kot ostale supervlaknine tudi konjakova korenina v vodi močno nabrekne. Svojo prvotno velikost preseže tudi za 17-krat. Prav zato je že majhna količina te korenine dovolj za potešitev lakote. Najbolje je, da jo uživate v obliki kapsul (dve do štiri kapsule pred vsakim obrokom).
Ribje olje
Polno je esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki vplivajo na to, kako telo shranjuje maščobo: namesto da jo shranjuje, jo raje porabi kot gorivo. Avstralski strokovnjaki so ugotovili, da uživanje 1,9 g ribjega olja dnevno v kombinaciji s telesno aktivnostjo (45 minut hoje trikrat na teden) močno pospeši izgorevanje maščob. Poleg tega ribje olje zavira apetit. Priporočajo uživanje 1–2 g na dan.
Gobe rejši
V tradicionalni kitajski medicini jih uporabljajo za povečevanje odpornosti in moči ter kot sredstvo proti utrujenosti. Poleg naštetega se uporabljajo tudi pri hujšanju. Za vidne rezultate dnevno uživajte 10–20 kapljic tekočega ekstrakta te gobe ali 600 mg v obliki kapsul. Gobi rejši se izogibajte, če ste alergični na gobe. Tudi po pitju kave jih raje izpustite, saj bi lahko povzročile živčnost. Preberite si, za kaj vse so še dobre rejši gobe tukaj.
Gymnema sylvestre
Gre za indijsko rastlino (njeno indijsko ime je meshasringi), ki zmanjšuje željo po sladkorju in znižuje previsoko raven krvnega sladkorja. Z njo si pomagajo tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni. Priporočajo 300 mg kapsul iz te rastline dnevno.
Guggul
To rastlino uporabljajo v ajurvedi za lajšanje bolečine v sklepih, nižanje holesterola in kot pomoč pri hujšanju. V študiji, ki so jo opravili raziskovalci univerze v Nebraski in medicinskega centra Beth Israel v New Yorku, je bilo ugotovljeno, da so ljudje, ki so jemali 750 g guggula dnevno ter trikrat tedensko šest tednov izvajali aerobno vabo (npr hoja, tek), so v tem obdobju izgubili skoraj 3 kilograme. Tisti, ki so izvajali samo vadbo (brez guggula) pa so izgubili le pol kilograma. Ta rastlina pomaga pri presnovi maščob ter povečuje izločanje tiroidnih hormonov in funkcijo tiroidne žleze, kar spodbuja hujšanje. Kura z guggulom naj bi po mnenju strokovnjakov trajala tri mesece. V tem času ga je treba jemati trikrat dnevno po 500 mg.Več o tej rastlini najdete tukaj.
Povišan krvni pritisk v razvitem svetu prizadane vsako četrto osebo. Nevarnost za nastanek srčno-žilnih bolezni začne naraščati, ko krvni pritisk preseže 120/80. Raziskave kažejo, da je povišan krvni tlak – hipertenzijo koristno zdraviti – če nam ga uspe že malo znižati, se tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja že močno zmanjša.
Špinača je nizkokalorična in polna vlaknin ter hranil, ki ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja: kalij, folati in magnezij. Vse te sestavine špinače pripsevajo k nižanju in ohranjanju nizkega krvnega pritiska. Če želite zaužiti več špinače kot običajno, lahko njene liste dodate solati ali sendvičem. Lahko si pripravite tudi burger s piščancem in špinačo.
Sončnična semena so odličen vir magnezija. Ta supersemena uživajte nesoljena (da zmanjšate vnos natrija). Lahko jih dodate npr. jogurtu, jih pojeste z grozdjem, jih popečete in dodate npr. omaki ali juhi …
Zelo hranilen in vsestransko uporaben fižol vseh vrst, oblik in barv tudi pripomore k nižanju krvnega pritiska in izboljševanju celotnega zdravja. Polni so vlaknin, magnezija, kalija in drugih za zdravje srca izjemno ugodnih sestavin. Dodate jih lahko solatam, juham …
Pečen bel krompir je poln magnezija in kalija, ki sta dva ključna elementa za zdravje. Ko imamo premalo kalija, telo potrebuje več natrija (natrij dviguje krvni pritisk); če uživamo s kalijem bogato hrano pa po drugi strani to telesu omogoči, da se znebi viška natrija. Tako kot kalij, tudi magnezij skrbi za zdravo cirkulacijo krvi.
Če želite več kalija, lahko izberete tudi banano. To je odlična malica, ki jo zaužijete, ko nimate časa za pripravo zahtevnejših jedi. Telo vam bo hvaležno, če jo boste jedli za zajtrk, zvečer pa se lahko z njo posladkate. Narezane koščke banane lahko tudi zamrznete in jih tako tudi uživate.
Super poslastica, ki je (v ne prevelikih količinah, sveeda) odlična tudi za zdravje srčno-žilnega sistema, je temna čokolada. Izberite tako, ki ima vsaj 70 odstotkov kakava. Dovolj je košček na dan: študije so pokazale, da uživanje takšne količine temne čokolade v 18 mesecih zadostuje za znižanje krvnega pritiska. En kvadratek je dovolj, pa še zredili se ne boste.
Zima je, kakor vsak letni čas, po svoje lahko prav idilična. Ob pogledu skozi okna toplih domov nas razvaja ples snežnk, travnike, drevesa in poti pa prekriva pravljična bela odeja. Medtem ko je svet ob sveže zapadlem snegu videti idilično, pa zima s seboj prinaša tudi vrsto skritih nevarnosti tudi za hišne ljubljenčke. Zaledenele sprehajalne poti, kemična sredstva proti zmrzovanju in s soljo posuti pločniki so le nekatere izmed njih. V nadaljevanju preberite, kako se jim izognete sami in kako pred njimi zavarujete še svoje hišne ljubljenčke.
Zaledeneli pločniki in ceste
Običajna praksa za preprečevanje zaledenelih poti je posipavanje soli in kemikalij za taljenje ledu. Za to, da se na ledu ne poškodujemo, je ta rešitev sicer učinkovita, manj ugodna pa je za naše hšne ljubljenčke. Težava kemikaij je namreč v tem, da niso prijazne do pasjih in mačjih tačk. Stik s kemikalijami namreč privede do draženja kože, sol pa se lahko tudi zatakne za blazinice in povzroči vnetje.
Živali si, če se na njihovih tačkah znajde nekaj, kar tja ne spada, te nagonsko ližejo in s tem skušajo z njih odstraniti kemikalije oziroma sol. Če do zaužitja kemikalij ali soli dejansko pride, to pri hišnih ljubljenčkih pogosto povzroča prebavne težave.
Pse in mačke lahko pred kemikalijami obvarujemo na več preprostih načinov. Eden izmed njih je ta, da na tačke pred sprehodom nanesemo nekaj kapelj olivnega olja. To bo čez blazinice ustvarilo zaščitno plast in kosmatince obvarovalo pred neposrednim stikom s soljo oziroma kemikalijami. Drugi način pa je, da pasje oziroma mačje tačke takoj po tem, ko se vrnejo z zunanjih zimskih aktivnosti, dosledno očistimo s toplo vodo in obrišemo z brisačo.
Zastrupitev z antifrizom
Med zimske nevarnosti, ki prežijo na naše ljubljenčke, sodi tudi zastrupitev z antifrizom. Antifriz je zelo nevaren zato, ker vsebuje etilen glikol, izredno strupeno kemikalijo, ki vsako leto terja mnogo naključnih smrti hišnih ljubljenčkov. Poleg tega je antifriz po okusu sladek, zato ga živali nič hudega sluteč pogosto zaužijejo.
Ob zastrupitvi z antifrizom je izredno pomembno hitro ukrepanje. Če se simptomi ne zdravijo takoj, lahko naši ljubljenčki utrpijo resne poškodbe ledvic in živčnega sistema v zelo kratkem času po zaužitju.
Avtomobilska industrija sicer v zadnjem obdobju spreminja formule v svojih izdelkih proti zamrzovanju v okolju in živalim prijaznejše, toda izdelki imajo kljub vsemu še vedno določeno stopnjo toksičnosti. Edini način, da preprečimo zastrupitve, je torej ta, da takšne produkte hranimo izven dosega otrok in živali.
Sredstva za zatiranje glodalcev
Posebno pozornost v zimskem obdobju velja nameniti tudi sredstvom za zatirane glodalcev. V urbanih okoljih namreč ti pogosto iščejo zatočišča v človeških bivališčih, od koder jih stanovalci skušajo pregnati z različnimi strupi. V primeru, da naš hišni ljubljenček takšno kemikalijo zaužije, je obisk veterinarja nujen, saj je v nasprotnem primeru to zanj lahko usodno.
Vitamin D ima v svetu vitaminov prav posebno mesto, saj ga naše telo ne pridobiva samo s hrano, temveč se pod vplivom UV svetlobe iz sončnih žarkov lahko sintetizira v koži. Vitamin D ima v našem telesu številne funkcije, najpomembnejša je njegova vloga pri uravnavanju metabolizma kalcija. Kljub njegovemu pomenu za zdravje pa študije kažejo, da vitamina D ljudem pogosto primanjkuje. Problem je izrazit predvsem pozimi, saj je v tem obdobju izpostavljenost sončni svetlobi manjša.
Vitamin D in njegove funkcije
Vitamin D, ki je topen v maščobi, se nahaja v dveh oblikah: kot vitamin D2, ki ga najdemo v rastlinskih živilih, ter vitamin D3, ki ga vsebujejo živila živalskega izvora. Prav vitamin D3 je tisti, ki se lahko ob sončni svetlobi sintetizira tudi v koži, piše Inštitut za nutricionistiko.
Najbolj pomembna funkcija vitamina D je vzdrževanje ravni kalcija in fosforja. Vitamin D namreč povečuje njuno absorbcijo v telesu, obenem pa vpliva tudi na rast kosti in veznih tkiv. Viamin D prispeva tudi k delovanju mišic, ohranjanju zdravih zob, delovanju imunskega sistema ter sodeluje pri delitvi celic.
Pomanjkanje vitamina D kot zdravstveni problem
Pomajkanje vitamina D pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroča rahitis, izrazito prenizek nivo vitamina D pri odraslih pa vodi do razgradnje kosti, v izjemnih primerih pa lahko privede celo do spontanih zlomov. Pomanjkanje vitamina D prispeva tudi k nastanku osteoporoze v kasnejših življenjskih obdobjih. Blagi znaki, s katerimi nas telo opozori, da mu manjka vitamina D, so izčrpanost ter bolečine v mišicah in kosteh.
Pomanjkanje vitamina D predstavlja zdravstven problem tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Po slovenskih študijah naj bi predšolski otroci dosegali približno 21% priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60%, kar kaže na slabo pokrivanost potreb po vitaminu D. Problem nezadostnega vnosa vitamina D je izrazit predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti.
Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) odrasli dnevno potrebujejo 20 µg vitamina D. To količino lahko pridobimo na različne načine – bodisi s hrano ali pa preko tvorbe v koži pod vplivom sončnih žarkov.
Nekaj nasvetov, kako do zadostne količine vitamina D tudi pozimi
Pozimi, ko je manj sonca in naše telo težje samo tvori vitamin D, ga moramo s hrano vnesti nekoliko več kot poleti, ko je sonca navadno v izobilju.
Slaba novica je, da le malo živil vsebuje vitamin D v omembe vrednih količinah. Med ta živila sodijo ribe, predvsem losos, ribje olje, jajčni rumenjak … Vitamin D je moč najti tudi v mleku in mlečnih izdelkih ter sveže stisnjenem pomarančnem soku. Poskrbite, da bodo omenjena živila pozimi pogosto polnila vaš jedilnik!
