Artičoka razstruplja tudi jetra

Ime artičoke izhaja iz mavrske besede »al-churchufa«, ki pomeni »užitna rastlina«. To je povsem res, saj jo uporabljajo in zaradi njenih zdravilnih lastnosti slavijo že od nekdaj. Ta sredozemska rastlina je bila zelo priljubljena že pri Starih Egipčanih, Grkih in Rimljanih. Tudi številne sodobne raziskave so potrdile njeno sposobnost zdravljenja jetrnih in prebavnih motenj. Artičoka ni uporabna samo v zdravilne namene, ampak tudi v kulinariki, kjer se jo pripravlja na različne načine.

Artičoka

Artičoka spada v družino košaric. Je trajnica, ki zrase do 2 metrov. Ima zelo dolge liste, ki so zgoraj zeleno-sivi, spodaj pa beli. Pozno poleti dobi modro-vijolične cvetove z mehkimi bodicami. Uspeva, kjer je toplo podnebje – pri nas jo gojijo na Primorskem. Evropska zdravstvena komisija priporoča notranjo uporabo artičoke pri prebavnih težavah (še posebej napenjanju in slabosti zaradi slabega delovanja jeter), njene liste pa za zdravljenje motenj jeter in žolčevodov. Priporočajo jo tudi v dieti za zmanjševanje vsebnosti maščob (holesterola) v krvi. Poleg tega spodbuja izločanje urina in spodbuja prebavo.

Kako jo uporabljati?

Artičoka pri kuhanju izgubi večji del svojih učinkovin, zato jo je bolj priporočljivo uporabljati na druge načine. Še posebej zdravilni so artičokini listi, ki vsebujejo derivate kavne kisline, flavonoide in seskviterpenske laktone. Kot zdravilo se lahko uporabljajo sveži ali posušeni pritlični listi in njihovi pripravki, predvsem suhi in vodni izvlečki. Izvleček artičokinih listov ščiti predvsem jetrne celice, saj jih varuje pred poškodbami zaradi prostih radikalov. Poleg tega zavira nastajanje holesterola in spodbuja pretok žolča. Uporabljajo se tudi dražeji, kapsule, tablete ali kapljice iz artičoke. Zelo zdravilen je tudi sok svežih artičok ali artičokin čaj. Pripravite ga tako, da na drobno sesekljate žličko artičokinih listov in jih prelijete s skodelico vrele vode. Pustite stati 10 minut. Čaj pijte pred obroki.

Artičoke ne smete uživati, če ste alergični na rastline iz družine košaric in če imate zaporo žolčevodov. O uporabi v primeru žolčnih kamnov se predhodno posvetujte z zdravnikom. Če ste noseči ali dojte, se artičoki izognite, saj ustreznih znanstvenih raziskav o uporabi artičoke v tem obdobju še ni.

Preberite si še več koristnih informacij o artičoki tukaj.

Začenja se sezona klopov – poskrbite za zaščito!

Po dolgih, hladnih zimskih mesecih nas v zadnjih dneh razvaja sonce in napoveduje prihod pomladi. Kmalu se bomo lahko sami oziroma s svojimi hišnimi ljubljenčki sprehajali v naravi in lovili tople sončne žarke. Hkrati z naravo pa se prebudijo tudi majhni prebivalci gozdov in travnikov – klopi! Prav ti drobni pajkovci pa lahko zagrenijo življenja nam in našim hišnim ljubljenčkom.

Klopi, ki po klasifikaciji sodijo med pršice, se od ostalih pripadnikov svoje vrste razlikujejo predvsem po telesni velikosti in specializirani obustni zgradbi, prilagojeni za sesanje krvi. Klopi so veliki od 1 pa do 30 mm, njihova velikost pa je odvisna od prehranjenosti – bolj, ko so napiti krvi, večji so.

Klopi

Življenjski cikel klopa traja od 2 do 3 leta, ima pa kar štiri faze razvoja. Iz jajčeca se najprej razvije larva s tremi pari nog, ki se preobrazi v nimfo s štirimi pari nog, ta pa v odraslega klopa. Za vsako preobrazbo klop potrebuj krvni obtok, kar pomeni, da v svojem življenjskem ciklu zamenja vsaj tri različne gostitelje.

Večina klopov na gostitelja preži na kakšnem izpostavljenem mestu, denimo na vhu travne bilke. Ko pride gostitelj mimo, ga klop zazna s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi gostitelja celo aktivno zasledujejo po tleh!

Če jim prehod na gostitelja uspe, na njem poiščejo mesto, kjer so žile tik pod kožo, in se nanj prisesajo. Pri sesalcih je to največkrat na notranji strani sklepov. Aktivnost klopov je sicer odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od 5 do 7 stopinj, klopi mirujejo. V naših podnebnih razmerah so tako aktivni od februarja pa vse do novembra.

Bolezni, ki jih prenašajo klopi

Med pogosti bolezni, ki jih klopi lahko prenesejo na ljudi ali domače živali, sodita klopni meningoencefalitis in borelioza. Meningitis pomeni vnetje ovojnic možganov ali hrbtenjače. Kadar vnetje zajame možganske ovojnice in možgansko tkivo hkrati, govorimo o meningoencefalitisu.

Bolezen lahko prizadane katerokoli starostno skupino, med njene tipične znake pa sodijo močno povišana telesna temperatura, glavobol, otrdel vrat, neprijetni občutki ob močni svetlobi in bruhanje. Znaki meningitisa se lahko pojavijo v nekaj urah ali dneh, lahko pa se razvijajo tudi dlje časa.

Borelioza pa je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi. Prizadane kožo, živčevje, srce, sklepe in oči, število primerov pa se v Evropi močno povečuje. Več o boleznih klopov si preberite tukaj.

Pomembna je preventiva

Pred odhodom v naravo se oblecite v dolga oblačila svetlih barv in pokrita obuvala, ne pozabite niti na pokrivalo. Priporočljivo je, da se zavarujete z repelenti, obstaja pa tudi vrsta naravnih pripravkov, ki vas zaščitijo pred klopi.

Ne pozabite pa niti na zaščito vaših hišnih ljubljenčkov! Da do klopno prenosljivih bolezni tudi pri njih ne bi prišlo, je pomembna ustrezna in pravočasna preventiva. Na razpolago je kar nekaj zaščitnih sredstev proti klopom, denimo v obliki ampul, pršil ali ovratnic. O izbiri primernega se je dobro posvetovati z veterinarjem, sicer pa velja, da so za hišne ljubljenčke najprimernejša sredstva tista, ki delujejo hkrati repelentno in akaricidno.

Če pa kljub zaščiti na sebi ali hišnemu ljubljenčku najdemo prisesanega klopa, ga je potrebno čim prej varno odstraniti. Praviloma namreč velja, da če klopa odstranimo znotraj 24 ur, se verjetnost okužbe s klopno prenosljivimi bolezni močno zmanjša.

Kaj so sprožilci glavobola?

Vzrok glavobola je lahko določena vrsta hrane ali pijače. Obstajajo živila, ki pri veliko ljudeh dokazano igrajo pomembno vlogo pri nastanku glavobola. To so na primer hrana z dodanimi ojačevalci okusa, alkohol in kofein. Kljub temu obstaja še kopica živil, ki pri nekaterih povzročijo glavobol, pri drugih pa ne.

Glavobol

Med »klasične« povzročitelje glavobola spada rdeče vino. Vsebuje namreč sulfite, ki jih dokazano povezujejo z nastankom glavobola pa tudi migrene. Katera koli pijača, ki vsebuje alkohol, pravzaprav spodbuja pretok krvi v možgane in povzroča dehidracijo, ki je tudi vzrok glavobola.

Spadate med tiste, ki pijejo veliko kave? Glavobol lahko nastane tudi zaradi pomanjkanja »doze« kofeina. Ugotovljeno je bilo, da boste, če dnevno spijete vsaj 200 mg kave (dve do tri skodelice), ob abstinenci od kave začutili glavobol.

Eden od povzročiteljev te nadloge je lahko tudi staran sir. Sir namreč vsebuje substanco, imenovano tiramin, ki jo povezujejo z nastankom glavobola. Starejši kot je, več tiramina vsebuje. Če imate pogoste glavobole, se izogibajte parmezanu, gavdi, čedarju, ementalskemu siru, siru z modro plesnijo ipd. Če ste preobčutljivi na tiramin, vam lahko glavobol povzročijo tudi banane.

Hrana, ki vsebuje ojačevalec okusa mononatrijev glutamat (MSG), prav tako povzroča glavobole in migrene, pa tudi krče in drisko. MSG se skriva v juhah iz vrečke, v piškotih, krekerjih, solatnih prelivih, omakah, v nekaterih sojinih beljakovinah, zamrznjeni in konzervirani hrani, v bombonih, čokoladnem mleku, pasteriziranih izdelkih, otroški hrani, čipsu, začimbah, sirih, kruhu, mesu … Seznam je dolg. Tudi procesirano meso, kot so hot dogi, slanina ipd., lahko zaradi dodanih nitritov in nitratov povzroči glavobol.

Prihajajo toplejši dnevi, ko si boste zagotovo privoščili sladoled. Pazljivo, ko ga jeste: če ste pregreti in ga na hitro pojeste, vas bo zaradi reakcije na mraz zelo verjetno »udaril« glavobol. Pri večini ljudi gre za kratkotrajno bolečino, ki traja od 30 do 60 sekund. Pri tistih, ki trpijo za migrenami, pa je lahko sladoled tudi sprožilec migrene. Nasploh vse, kar je mrzlo, jejte oz. pijte počasneje kot navadno.

Če vas pestijo pogosti glavoboli, svetujemo vodenje dnevnika, v katerega zapisujete, kaj ste jedli in kdaj ste imeli glavobol. Tako boste lažje ugotovili, katera hrana pri vas sproža te nadležne bolečine. Vsekakor pa je najboljša preventiva proti pitje veliko tekočine (dehidracija je v tesni povezavi z nastankom glavobola) in zdrava, uravnotežena prehrana. Pomembno je tudi, da obrokov ne izpuščate.

Enolična prehrana vodi v pomanjkanje selena

Selen je nujen za pravilno delovanje nekaterih encimov in ščitničnih hormonov. Celicam nudi zaščito pred oksidativnim stresom in je odlično sredstvo v boju proti raku. Pomanjkanje selena lahko povzroči nastanek srčno-žilnih bolezni, bolezni ledvic, raka, neplodnost ter težave s kožo in lasmi. Selena lahko primanjkuje ljudem z enolično prehrano, tudi strogim veganom, ki ne upoštevajo vseh pravil tovrstne prehrane in posameznikom, ki se držijo strogih diet.

selen in izpadanje las

Funkcija selena

Vloga selena v telesu je nadvse pomembna, saj skrbi za pravilno delovanje življenjsko nujnih encimov in beljakovin ter antioksidativnih mehanizmov. Nujen je za pravilno delovanje imunskega sistema in ima skupaj z jodom pomembno vlogo pri delovanju hormonov ščitnice. Reguira celično rast in ima vlogo pri nastajanju semenčic. Poleg tega pripeva k ohranjanju zdravih las in nohtov.

Selen nas ščiti pred rakom

Selen so sprva uporabljali za zdravljenje prhljaja, številne študije pa so nato potrdile neposredno protitumorno delovanje tega elementa. Še posebej učinkovit naj bi bil pri preprečevanju raka na koži, pljučih, prostati in črevesju. Ugotovljeno je bilo, da selen v povezavi z vitamini C, E in beta-karotenom v telesu preprečuje nastanek kemičnih reakcij, katerih rezultat so prosti radikali, ki poškodujejo DNK in povzročajo nastanek rakavih celic oz. tumorjev. Še več, selen preprečuje tudi razmnoževanje molekul poškodovanega DNK-zapisa ter pospeši okrevanje pecientov z rakom. V kombinaciji z vitamini A in E namreč zmanjša negativne učinke kemoterapije na telo ter izboljša njeno učinkovitost. Več o tem si preberite tukaj.

Kje ga najdemo?

Selen je mikroelement, ki se nahaja v zemlji. V živilih se pojavlja v različnih oblikah: v rastlinskih živilih v obliki selenometionina, v živalskih pa v obliki selenocisteina. Najdemo ga tudi v anorganskih oblikah, npr. kot natrijev selenid in natrijev selanat. Njegova količina v živilih je vezana na koncentracijo selena v zemlji, iz katere zrase rastlina oziroma živalska krma. Med najbogatejše vire selena sodijo: morska hrana, meso, in jajca. V manjših količinah ga najdemo tudi v sadju, žitu, oreščkih in zelenjavi.

Koliko selena potrebujemo?

Mladostniki nad 15 let in odrasli potrebujejo od 30 do 70 mikrogramov selena na dan. Ker je skoraj nemogoče vedeti, koliko selena smo zaužili s hrano, mnogi strokovnjaki priporočajo jemanje prehranskih dopolnil. Še najbolje je, da se odločite za takšna, ki imajo poleg selena še kombinacijo vitaminov in mineralov, ki še izboljšajo njegovo protirakavo delovanje.

Ko nam ga primanjkuje …

Pomanjkanje selena se kaže v različnih oblikah: kot težave s srcem ali ledvicami, rak, ateroskleroza, pa tudi izpadanje las, spremembe na koži in neplodnost. Ob hudem pomanjkanju lahko pride do nastanka Keshanske bolezni, to je vrste kardiomiopatije. Pomanjkanje selena najbolj tvegajo tisti, ki uživajo enolično prehrano, strogi vegani in posamezniki, ki se držijo strogih diet (predvsem nizkoenergijskih in diet z malo beljakovinami).

Jutranje navade za uspešen dan

Da se po jutru dan pozna, je že dolgo znan rek, ki pa v sebi skriva kar nekaj resnice. Se v nov dan odpravite brezvoljni in utrujeni? Morda velja upoštevati nekaj nasvetov, s pomočjo katerih bo začetek dneva lažji, njegovo nadaljevanje pa uspešnejše in manj stresno.

Voda z limono za zajtrk

Kava in zajtrk

Čeprav jutro brez kave za vas morda ni pravo jutro, pa jo lahko kdaj pa kdaj tudi preskočite. Namesto nje si zjutraj privoščite mlačno vodo z limono, ki bo spodbudila vašo prebavo, pomagala pri čiščenju kože, od nje pa ne boste postali odvisni. To je seveda le predlog, nikakor pa ob jutri ne smete pozabiti na reden zajtrk, ki naj postane vsakdanja rutina.

Brez napravic

Veliko ljudi se zbuja tik ob mobilnem telefonu, računalniku ali kakšni drugi napravici in takoj začne pregledovati elektronsko pošto, družbena omrežja in najnovejše novice. A zaradi tega se mnogi že za začetek dneva, ko preberejo in vidijo negativne stvari, počutijo slabo, zato se namesto tehnološki napravici zjutraj raje posvetite jutranji rekreaciji ali pa le plesu pred ogledalom.

Seznam obveznosti

Zaradi velikega števila obveznosti ob jutrih pogosto občutimo stres, čemur pa se lahko izognemo s popisovanjem opravil in obveznosti, ki nas čakajo vsak dan posebej. Vse, kar tisti dan opravite, nato prekrižajte in počutili se boste bolje, poleg tega pa vam bo seznam pomagal tudi do tega, da določenih opravil ne boste pozabili.

Urejen delovni prostor

Ne pomembno, ali delate doma ali ne, važno je, da imate delovni prostor urejen tako, kot vam najbolj odgovarja. Poskrbite, da se boste pri delu počutili čim bolj prijetno, prostor pa naj bo organiziran, čist in brez potrebne navlake.

Prverite še nekaj nasvetov za zdrav zajtrk tukaj.

Živila, ki krepijo srce

Zaradi bolezni, ki so povezane z delovanjem srca, umre veliko ljudi, zato pogosteje posegajmo po živilih, ki krepijo njegovo delovanje. Mednje gotovo lahko štejemo sadje in zelenjavo, ki bi se na našem jedilniku morala pojavljati večkrat na dan. Sadju in zelenjavi dodajmo še stročnice in žitarice, pa bosta krvni sladkor in holesterol uravnana, srce pa bolj zdravo.

Za dobro delovanje srca priporočajo naslednje tri sestavine: kalij, natrij in vlaknine, seveda pa se je treba ob tem izogibati škodljivim maščobam in holesterolu.

Špinača in paradižnik

Oves

To žito je bogato z vlakninami, ki v našem telesu delujejo kot obrambni mehanizem, odpravljajo odvečni holesterol in prebavnih poti in mu preprečujejo, da bi vstopil v krvni obtok, kjer se sicer nalaga. Nedavna raziskava, ki so jo izvedli pri 4000 ljudeh, ki so preživeli srčni napad, je pokazala, da uživanje vlaknin zmanjšuje tveganje za nastanek srčnega napada za kar 35 odstotkov. Zakaj bi oves torej uporabljali le za prehrano domačih živali, kot je to v navadi? Poskusite ga vključiti v svoj jedilnik, lahko že za zajtrk: skodelica ovsa, čajna žlička lanenih semen in skodelica svežega jagodičevja je prava zakladnica vlaknin.

Črn fižol

Ne le, da je bogat z vlakninami, ki so dobre za srce, ampak vsebujejo tudi veliko antioksidantov, ki ščitijo celice, še posebej tiste, ki sestavljajo stene arterij. V črnem fižolu najdemo tudi veliko drugih hranil, na primer folate, železo in magnezij, ki so prijazni do srca, ljudje, ki črni fižol redno uživajo, pa si lahko že v nekaj tednih uspešno zmanjšajo raven škodljivega holesterola, pravijo strokovnjaki. V črnem fižolu so tudi beljakovine, lahko pa uživate posušenega, konzerviranega in seveda svežega.

Paradižnik

Paradižnik vsebuje veliko kalija, ki skupaj z natrijem uravnava pretok krvi in znižuje krvni tlak. Prehrana, bogata s kalijem zmanjšuje tveganje srčne kapi za 12 odstotkov, seveda pa se lahko namesto paradižnika poslužujete tudi drugih živil, ki so izredno bogata s kalijem: banane, mango, sladki krompir, brstični ohrovt in podobno. Preberite si več o koristih paradižnika za srce tukaj.

Borovnice

O borovnicah smo že pisali, saj vsebujejo nešteto zdravilnih učinkovin, ki pa so odlične tudi za srce. Ščitijo celice in pomagajo k zdravem srčno-žilnem sistemu. Borovnice uravnavajo srčni tlak, lahko pa jih jeste sveže, ob žitno-sadnem zajtrku, v solati ali sladici.

Špinača

Listnata zelenjava igra veliko vlogo pri zdravju srca. Že majhna količina špinače vsebuje veliko omega-3 maščobnih kislin, ki pomagajo pri zniževanju trigliceridov in škodljivih maščob, ob tem pa zmanjšujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Špinača je polna antioksidatov, ki ščitijo arterije, po katerih se kri iz srca pretaka v možgane. Kljub temu da gre za listnato zelenjavo, lahko špinačo pripravite na različne načine: lahko jo umešate tudi v zelenjavni smoothie, pripravite pisano solato ali pa iz nje naredite okusno juho.

Jetra – naša podpora v boju proti škodljivim vplivom iz okolja

Jetra so nedvomno eden izmed najpomembnejših organov v našem telesu: imajo tako številne naloge in za naše optimalno delovanje opravijo toliko dragocenega dela, da jim moramo od časa do časa privoščiti dotok nove energije, da se očistijo in okrepijo ter našemu organizmu laže pomagajo pri premagovanju tako fizičnih kot psiholoških vsakdanjih izzivov.

Včasih se jim ne posvečamo v tolikšni meri kot na primer srcu, krvožilnemu sistemu, črevesju ali možganom in malokdo ve, da so največji organ, takoj za kožo. Priporočljivo je torej, da si od časa do časa vendarle vzamemo čas tudi zanje in jim privoščimo temeljito razstrupljevalno kuro. Hvaležna nam bodo.

Kako pravzaprav jetra delujejo

V našem organizmu potekajo določeni procesi, s katerimi skuša telo škodljive snovi iz okolja nevtralizirati: osrednjo vlogo v tem boju igrajo ravno jetra, saj so ona tista, ki filtrirajo vse, kar v organizem vnesemo s krvjo, s čimer vzdržujejo naše psihofizično ravnovesje. Pri človeku so jetra na desni strani trebuha. Sestavljata jih desni in levi reženj, ob svojem delu pa redno proizvajajo žolč. Tehtajo od 1 do 2,5 kg. Med najresnejša obolenja jeter prištevamo:

  • hepatitis (tj. vnetje jeter), ki ga najpogosteje povzročajo virusi A, B ali C,
  • cirozo jeter (zabrazgotinjenje jeter, do katerega pride zaradi dolgotrajnega obremenjevanja, še posebej povezanega z zlorabo alkohola),
  • rak jeter (najpogostejši tip tega raka se največkrat pojavi po cirozi) in
  • jetrno odpoved (do nje lahko pride na različne načine, najpomembnejši dejavnik pa je tudi tukaj alkohol).

In kakšne naloge v našem telesu opravlja ta velik organ? Telo za normalno delovanje vsekakor potrebuje dobrodejne ali celo življenjsko potrebne snovi, ki jih večinoma pridobi s hrano (minerale, vitamine ipd.). Vse, kar v naš organizem vstopi, je najprej treba presnoviti, predvsem pa prepoznati in izločiti tiste elemente, ki telesu škodijo, ter zadržati tiste, ki nam pomagajo pri normalnem delovanju. Ker je človeško telo, še zlasti pri tistih ljudeh, ki živijo v mestih ali opravljajo nekatere tvegane poklice, različnim toksinom izpostavljeno tako rekoč brez prestanka, se lahko zgodi, da se jetra izčrpajo in kratko malo ne zmorejo več opravljati svojih nalog, kar pomeni, da se naše telo nenadzorovano polni z nezaželenimi snovmi.

Zamaščena jetra

(Pre)obremenjenost jeter – skrita težava 

Pomislimo na svoj povprečen delovni dan. Po vsej verjetnosti je poln večjih ali manjših pretresov, ki se zdijo na prvi pogled malenkostni, naše telo pa močno izčrpavajo in od njega zahtevajo velik napor ter ga neprestano držijo v primežu različnih škodljivih vplivov, ki se kopičijo in kopičijo, dokler se lepega dne ne zavemo, da nimamo več nobene energije, da nam pri delu manjka elana, da nimamo več volje do telesne vadbe ter da nam vedno znova primanjkuje tudi moči, da bi se ukvarjali z medosebnimi odnosi. Potem sledijo drvenje v službo, tekanje po mestu med izpušnimi plini in drugimi škodljivimi okoljskimi vplivi, naglica, stres …

Še celo če smo ekološko zelo zavedni in se do svojega zdravja vedemo skrajno odgovorno, se čim bolj zdravo prehranjujemo in nasploh gojimo sonaravni življenjski slog, vplivi iz sveta, ki nas obkroža, vendarle vdirajo v naše telo prek kože ter z vdihavanjem. Omeniti velja, da so toksinom dnevno še posebej izpostavljeni zaposleni v določenih poklicih (na primer frizerji, pedikerji, vrtnarji, medicinsko osebje, zaposleni v kemični čistilnici, na bencinski črpalki, v industriji ipd.), za svoja jetra pa morajo skrbeti tudi tisti, ki so v preteklosti zaužili večje količine alkohola ali so že imeli težave z žolčnimi kamni. Zanje je občasna detoksikacija jeter še posebej priporočljiva.

Kako vemo, da naša jetra ne delujejo pravilno

Da imamo težave z jetri, navadno ugotovimo pozno, saj lahko simptomi preobremenjenosti dolgo časa ostanejo skriti. Za težave, ki jih imamo dejansko z jetri, morda krivimo druge dele telesa in iščemo njihov vzrok drugje. Diagnosticiranje težav dodatno otežuje še dejstvo, da nas jetra velikokrat ne bolijo, pa tudi otipamo jih bolj težko, ker so med rebri. Njihova izjemno dobra plat pa je, da imajo skorajda čudežno moč obnavljanja, tako da si lahko popolnoma in razmeroma hitro opomorejo tudi, če so že huje načeta. Tudi to je eden izmed razlogov, ki govori razstrupljanju v prid, saj z njim še pospešujemo v jetrih že tako močno prisotno zmožnost obnavljanja.

Ker jetra v telesu igrajo tako pomembno funkcijo, vsak upad njihove storilnosti močno vpliva na celoto človeškega bitja. Na to, da so naša jetra preobremenjena in potrebujejo očiščevalno kuro, lahko kažejo naslednji najpogostejši simptomi:

  • Težave s prebavo: Vsi poznamo neprijetne težave, ki jih povzroča slaba prebava (napihovanje, napenjanje ipd.). Če vas mučijo pogosto ali dlje časa, obstaja možnost, da so vaša jetra preobremenjena s toksini.
  • Pogoste slabosti: Slabosti, vztrajna zgaga, siljenje na bruhanje ali celo bruhanje, za katere ni drugih zdravstvenih vzrokov, lahko pomenijo, da vaša jetra ne delujejo optimalno. Pri tem lahko prihaja tudi do izgube apetita.
  • Težave s spominom, slabša koncentracija, zmedenost, nezbranost: Kadar se zaradi preobremenjenih jeter toksini ne izločijo iz krvi, se lahko začnejo nabirati v možganih, kar privede do določenega upada kognitivnih zmožnosti. Opazimo lahko, da se nam je poslabšal spomin, da so naše intelektualne zmožnosti nekoliko oslabele, da smo na splošno bolj zmedeni, se težko skoncentriramo pri delu …
  • Pomanjkanje vitaminov: Zaradi ovir pri presnovi telo iz hrane težko črpa vitamine, ki so za njegovo delovanje neobhodno potrebni, kar lahko vodi v resnejše zdravstvene zaplete.
  • Upad fizične energije: Nepravilno delovanje jeter se lahko odraža tudi v splošnem fizičnem počutju. Naenkrat nam primanjkuje volje do dela ali rekreacije, potrebujemo veliko počitka. Poleg tega telo postane manj fleksibilno, pestiti pa nas lahko začnejo bolečine v sklepih.
  • Vsesplošna utrujenost: Vsakdo bi se najbrž strinjal s trditvijo, da je utrujenost povsem naravni spremljevalec vsakršne človeške dejavnosti. Z njo nam telo sporoča, da se je njegova energija izpela, da je čas za počitek, renovacijo in zbiranje moči pred spopadom z novimi izzivi. Zgodi pa se, da utrujenost vztraja več dni, tednov, celo mesecev in ne odpravita je ne spanec ne sprostitev. Za posebej resno obliko hude utrujenosti, ki nima očitnega zdravstvenega vzroka, obstaja medicinska diagnoza sindroma kronične utrujenosti (SKU). Vsi, ki se dnevno spoprijemajo z neprestanim občutkom utrujenosti in upada energije, seveda ne bolehajo nujno na SKU, a njihovo počutje je prav tako zelo ohramljajoče. Eden izmed možnih razlogov za tovrstne občutke popolne izžetosti je lahko tudi prenasičenost jeter s toksini. Jetra namreč igrajo izjemno pomembno vlogo pri zalaganju telesa z energijo, saj sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov in odvečno glukozo, ki se pri tem procesu ustvari, shranjujejo, nato pa jo sprostijo takrat, ko je potreba po njej največja in najbolj akutna (torej v tistem trenutku, ko zelo hitro potrebujemo močno energijsko injekcijo). Kadar so jetra poškodovana ali ne delujejo pravilno, te energije ne morejo učinkovito shranjevati, posledično pa je ni na voljo takrat, ko bi jo organizem najbolj potreboval. Kadar nas dlje časa pesti utrujenost, ki se je z ničimer ne moremo znebiti, ne smemo izključiti možnosti, da nam težave povzročajo preobremenjena jetra.
  • Motnje spanja: Že omenjeni upad fizične energije je še bolj izrazit, kadar se splošni izčrpanosti pridružijo še motnje spanja. »Motnje spanja« so širok zbirni pojem, ki združuje najrazličnejše težave, povezane s spanjem, med katerimi je seveda najbolj znana nespečnost.
  • Simptomi, ki spominjajo na nahod: Včasih na preobremenjenost jeter kažejo bolezenski znaki, ki bi jih prej pripisovali nahodu ali morda alergiji (zamašen nos, praskanje v grlu ipd.). Če so tovrstne težave zelo trdovratne in zanje ni drugih razlogov, velja poskusiti z detoksikacijo jeter.
  • Napihnjen trebuh: Je že res, da jetra težko otipamo in da se njihova okvara ne kaže nujno prek bolečine, lahko pa nanjo začnemo sumiti, kadar dlje časa opažamo, da imamo napihnjen trebuh, in to ne glede na prehrano ali stanje prebave.
  • Težave s presnavljanjem mastnih jedi: Če opažamo, da imamo po zaužitju mastnih jedi še posebej izrazite prebavne težave, lahko posumimo tudi na težave v delovanju jeter.
  • Srbeča koža brez sijaja: Nezdrava tekstura ali barva kože lahko pomeni, da se v jetrih kopiči presežek toksinov.
  • Glavoboli in migrene: Če vas večkrat pestijo glavoboli ali celo migrene, lahko pomislite tudi na možnost, da vam težave povzroča zasičenost jeter.
  • Oslabljen imunski sistem: Vsakdo pozna obdobja, ko čuti, da njegov imunski sistem nekoliko šepa: otresamo se dolgih prehladov, občutljivi smo na viruse in bakterije itn. Ob tovrstnih težavah le redko kdo pomisli, da bi vzrok te dovzetnosti za vse škodljive vplive iz okolja lahko tičal v jetrih oziroma v njihovi zasičenosti s toksini. V zdravih jetrih namreč delujejo imunski faktorji, ki organizmu pomagajo pri boju z raznimi okužbami. Omenili smo tudi že, da so jetra nenadomestljiva pri oskrbi telesa s koristnimi snovmi in pri odvajanju škodljivih, saj filtrirajo kri, ki pride iz prebavnega trakta. 

Razstrupljanje – zakaj in kako naj se ga lotimo?

Iz vsega do zdaj povedanega je več kot očitno, da so jetra organ, ki mora ostati v dobri formi, če hočemo živeti zdravo in produktivno življenje, če hočemo užiti vsak dan ter če hočemo ohraniti svojo vitalnost. V to, da se podate na očiščevalno kuro, vas lahko pripelje sum, da je izvor vaših trenutnih zdravstvenih težav prav v jetrih, vendar pa občasna detoksikacija lahko koristi vsakomur, sploh v teh poprazničnih tednih, ko si naša telesa še vedno niso povsem opomogla od izjemnega vnosa kalorij, od okusnih, a težko prebavljivih jedi in od novoletnega nazdravljanja. Če je bila med vašimi novoletnimi sklepi tudi odločitev, da boste skrbeli za svoje zdravje, lahko začnete z razstrupljanjem jeter.

Ko se lotite razstrupljanja, morate še posebej veliko pozornost posvečati izbiri živil, ki jih boste v tem očiščevalnem procesu uživali. Poglavitno mesto na jedilniku naj zavzameta zelenjava (posebej brokoli in ohrovt) in sadje, ob tem pa tudi stročnice ter nepredelana žita. Uživate lahko kakovostne maščobe, medtem ko se škodljivim izognite v dolgem loku. V tem obdobju se morate odpovedati hrani, ki otežuje delo jeter: sladkorju, beli moki, procesirani hrani, kavi in alkoholu.

Pomemben del razstrupljevanja je tudi odločitev, da boste pozorno prisluhnili svojemu telesu in da boste bolj kot navadno občutljivi za njegove potrebe: opazujte, katera živila na vas vplivajo negativno. Težave včasih povzročajo mleko, jajca, kakav, gluten, citrusi (nekateri sicer prisegajo na limonin sok v mlačni vodi, ki ga spijemo na tešče), jagode, sezam in oreški. A katerim živilom boste namenili večji prostor na jedilniku, od katerih pa se boste vsaj za nekaj časa poslovili, morate določiti sami, v skladu s svojim počutjem. In ne pozabite: post in očiščevanje vselej predpostavljata pitje zadostnih količin vode. K hitrejšemu napredku lahko pripomorejo tudi razne kopeli, savna in redna telesna vadba.

Pegasti badelj

Jetrom na pomoč s pegastim badljem

Pegasti badelj je eno izmed zgodovinsko najbolj preizkušenih zdravil za vse jetrne težave. Je zelo močan antioksidant, kar pomeni, da se uspešno veže na receptorje v celici, na katere bi se sicer vezali toksini. Večina toksinov je namreč topnih v maščobah, zato jih telo, preden jih izloči, spremeni v vodotopno obliko: v prvi fazi potrebuje antioksidante (denimo pegasti badelj) in vitamine B-kompleksa. V drugi fazi pa se v času razstrupljanja toksini izločijo iz maščobnih celic in potujejo po krvnem obtoku. Če njihovega izločanja ne pospešimo, imamo lahko kup težav, zato moramo skrbeti za redno prebavo in moramo izvajati dejavnosti, pri katerih se dobro spotimo.

Maklura ali divja pomaranča – priljubljeno okrasno drevo

Na sprehodu sem v jeseni videla nenavadno drevo in sadeže. Plodovi so bili kar po tleh, svetlo zelene barve, niso gladki, malo manjši kot teniška žogica, okrogli. Še sedaj se sprašujem, če so tej sadeži uporabni in zakaj jih nisem vsaj nekaj pobrala in kako porabila.
– Cvetka iz Ljubljane

Maklura

Maklura (Maclura pomifera) je sadež listnatega drevesa, ki izhaja iz Severne Amerike. Pri nas ga največkrat pogovorno imenujemo divja pomaranča oziroma zelena pomaranča. Naj vam ne bo žal, da ga niste pobrali in porabili, saj sadež žal ni užiten. Možna je samo uporaba soka plodov kot repelen (odvračalo) za žuželke in kot blago fungicidno sredstvo. V tujini ga pogosto najdemo kot del živih mej, saj se hitro obrašča.

V višino lahko drevo zraste tudi deset metrov in več. Ima značilno kroglasto krošnjo, veje pa imajo močno trnje. Listi so bleščeče zeleni podolgovati, gladki in imajo valovit rob, v jeseni se obarvajo v rumenkaste odtenke.

Maklura je dvodomna rastlina, cvetovi so neopazni, enospolni. Moški so pecljati in združeni v grozdastem visečem socvetju, ženski pa so zbrani v okroglem socvetju na kratkem peclju. Oplojena socvetja razvijejo soplodja, sestavljena iz številnih drobnih koščičastih sadežev, zbranih v okrogel plod, ki je prekrit z bradavičasto skorjo. Gre torej za sestavljen sadež, podobno kot pri murvi, s to razliko, da je bistveno večji. Sprva je zelene barve, kasneje pa postane rumena in na koncu celo oranžna, da je na pogled podobna pomaranči. Plodovi divje pomaranče so botanično gledano soplodja in kot omenjeno plod ni užiten, vsaj mesnati del ne, s semeni v plodu pa se rade posladkajo veverice.

Maklura ali divja pomaranča

Maklura je priljubljeno okrasno drevo, saj lepo prenaša obrezovanje in ga sadijo praktično povsod po svetu, njeno naravno rastišče pa so planjave Arkansasa, Teksasa in Oklahome. Les tega drevesa je precej trden, Indijancih plemena Osage, so iz njega izdelovali loke. V Evropo so ga prenesli leta 1818.

Maklura oz. divja pomaranča raste na različnih, najraje pa na globokih in rodovitnih, tleh. Razmnožujemo ga lahko s semenom. Drevo maklura je tolerantna na sušo.

Ožepek na domačem vrtu in čaj proti kašlju

Čaj iz ožepka mi je že večkrat pomagal pri lajšanju težav s kašljem. Bi ožepek uspeval pri nas, si ga bi lahko sama vzgojila?
– Marjeta M., iz Črnomlja

Ožepek

Ožepek z drugim imenom imenujemo tudi Izop (Hyssopus officinalis). Je malo poznan pa vendar vsestransko uporaben dišeč polgrm. V naravnem zdravilstvu je dobro poznan čaj in pripravek iz zmečkanih listov za različna obolenja. Ima trpek, rahlo grenak, meti podoben okus. Ožepkov čaj med drugim lajša izkašljevanje pri boleznih dihal, rahlo pomirja in blaži krče v prebavilih. Pomaga pri uravnavanju potenja in izločanja vode. Primeren je tudi za grgranje pri vnetjih grla in žrela.

Na prosto, v lonček ali gredico, ga sejemo med aprilom in majem. Seme rahlo potisnemo v zemljo in dobro zalijemo. Približno 10 do 15 dni po setvi vzniknejo prve rastlinice. Vsaka rastlina se bo lepo razvijala in rasla, če bo imela dovolj prostora. Priporočljiva razdalja med posameznimi rastlinami ožepka je 30x40cm. Ožepek ima rad sončne lege, zato bo lepo rastel tudi na sončnih balkonih in terasah. V višino zraste 30 do 60 cm. Stebla so spodaj olesenela. Ima temno zelene, rahlo dlakave liste, ozke in suličaste oblike. Cvetovi se razvijejo na vrhu vejic v zalistjih in sestavljajo skupine temno modrih cvetov. Cveti od julija do septembra.

Ožepek naj bi imel prostor na vsakem vrtu, saj ga imajo rade čebele, zato ga tudi štejemo med medovite rastline. S svojim vonjem odganja nekatere škodljive žuželke . Torej, privablja koristne žuželke, ki si jih želimo na vrtu, zaradi opraševanja vrtnin, cvetlic, zelišč obenem pa odganja nekatere žuželke in druge škodljivce, ki si jih na vrtu ne želimo (odganja listne uši, kapusovega belina, polže,…).

Ravno tako je ožepek priporočljivo gojiti ob vinski trti in sadnem drevju, saj privablja opraševalke in s tem povečuje rodnost.

Sveži ali posušeni listi so uporabni v vrečkah za odganjanje moljev in kot odvračalo za bolhe. Suhe cvetove lahko dodajamo različnim dišavnim mešanicam.

Po vrtovih ožepek sejemo/sadimo tudi z namenom, da ga kasneje uporabimo kot začimbo. Z njim izboljšamo fižolove in krompirjeve jedi, enolončnice, omake, sveže solate iz kumaric in paradižnika ter za pripravo zeliščnih likerjev. Nabiramo cvetoče vršičke in jih sušimo v senci. Posušene dele hranimo v zaprtih steklenih posodah.

Za zdravilne namene uporabljajo celotno rastlino, ki jo naberejo med cvetenjem, ko vsebuje največ eteričnega olja. Rastlino porežejo 10 cm nad tlemi.

Gripa v Sloveniji je dosegla vrhunec

Število akutnih okužb dihal že od lanskega septembra narašča, zdaj pa so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NUJZ) ugotovili, da je gripa svoj vrhunec pri nas že dosegla.

Pričakujejo, da bo v prihodnjih tednih intenziteta obolevanja postopno upadla. Običajno sezona gripe namreč izzveni v nekaj tednih potem, ko doseže vrhunec, zato je cepljenje proti gripi še smiselno, pravijo pri NUJZ. Cepljenje sicer priporočajo starejšim od 65 let in bolnikom s kroničnimi boleznimi.

Gripa

Sicer pa je obolevnost v tej sezoni večja od preteklega leta. Število obiskov zaradi akutnih okužb dihal v ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva je v prejšnjem tednu upadlo v vseh starostnih skupinah z izjemo starejših od 65 let. V zadnjem tednu so viruse influence dokazali v 34 odstotkih testiranih vzorcev, večinoma pa gre za virus influence A (91 odstotkov) in v devetih odstotkih virus influence B, kar je nekoliko več kot prejšnji teden. Gripo pa so povzročali tudi koronavirusi, rinovirusi in bokavirusi.

Znaki gripe in ukrepanje

Pri prehladu in gripi gre za nalezljivi virusni obolenji zgornjih dihalni poti. Okužimo se lahko s kapljicami, ki jih bolnik s kihanjem in kašljanjem pošilja v zrak, pa tudi z neposrednim stikom z bolnikom in okuženimi predmeti. Za gripo so poleg zamašenega nosu, izcedka iz nosu, vnetega grla, kašljanja, kihanja in slabega počutja značilni še izrazite bolečine v mišicah in sklepih, povišana telesna temperatura in glavobol.

Gripo po navadi prebolimo v enem tednu, težave pa si lahko lajšamo z različnimi zdravili, ki so dostopna v lekarnah. Ob tem pijte tople napitke, vdihujte paro, počivajte in si večkrat na dan umijte roke. Ne pozabite na čiščenje nosu in prezračevanje prostorov.

gripa in preventiva
Pomembni so tudi preventivni ukrepi!

 

Če pa telesna temperatura preseže 39 stopinj Celzija ali traja več dni, če se bolezenski znaki v enem tednu ne izboljšajo in če se pojavijo še težave z dihanjem ter bolečine v ušesih, takrat pa le obiščite zdravnika. K zdravniku pa naj gredo tudi obolele nosečnice, majhni otroci in starejši ter bolniki s kroničnimi boleznimi pljuč in srca, svetujejo farmacevti.

Preberite si tudi, ali se cepiti proti gripi ali ne tukaj.