Cepljenje proti gripi: DA ali NE?

Na voljo v boju z virusi imamo na voljo tudi cepljenje proti gripi in razna druga cepiva. So priporočljiva? In za koga? Predvsem je nujno, da ste dobro informirani. Pa so tukaj mrzli dnevi in z njimi tudi sezonske zdravstvene težave. Za boj z virusi je obvezna oprema močan imunski sistem, ki ga je smiselno graditi že zdaj ‒ z ravnovesjem na fizičnem, psihičnem in duhovnem področju. Medtem ko je prehlad povečini le neprijeten, lahko gripa v redkih primerih povzroči tudi resnejše zaplete. V rizične skupine se uvrščajo predvsem ljudje s še nerazvitimi ali pa oslabljenimi imunskimi sistemi.

Veliko obrazov gripe

Gripa je virusna okužba dihal, ki jo povzročijo virusi influence tipa A, B ali C. Okužba s slednjim navadno povzroči le blago obliko obolenja dihal ali mine celo brez simptomov. Virusi influence tipa A in B pa lahko v izjemnih okoliščinah povzročijo epidemije in resneje ogrozijo zdravje ljudi. Virusi gripe se skozi čas spreminjajo in mutirajo, prebolena gripa pa ne zagotavlja imunosti, zato lahko ta bolezen napade tudi večkrat.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) v Sloveniji za gripo vsako leto zboli približno pet odstotkov prebivalstva, od katerih velika večina okreva brez težav in brez posledic. Kot pri drugih virusnih okužbah so tudi pri gripi najbolj ogroženi dojenčki in majhni otroci, pri katerih se imunski sistem še razvija, nosečnice ter ljudje z oslabelim imunskim sistemom, torej kronični bolniki in ljudje, starejši od 65 let. Predvsem pri slednjih gripa lahko vodi do zapletov, kot je pljučnica, pri kroničnih bolnikih pa lahko tudi poslabša osnovno bolezensko stanje in v najbolj nesrečnih primerih vodi v smrt, zato ljudem v tej rizični skupini pogosto svetujejo cepljenje proti gripi.

Gripa ali le malo hujši prehlad?

Čeprav ju povzročajo različne skupine virusov, so si simptomi gripe in prehlada precej podobni, le da so pri gripi navadno bolj izraženi. Mednje sodijo povišana telesna temperatura (38 °C ali višja), suh kašelj, glavobol, splošna utrujenost, boleči sklepi in mišice, vneto grlo, zamašen nos, pri otrocih pa pogosteje tudi driska ter slabost in pomanjkanje teka.

Virusi gripe se prenašajo kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem, najpogostejše pa so okužbe iz rok v nos. To pomeni, da »poberemo« virus s površine, ki se je je dotikala kužna oseba, ter potem virus vnesemo vase, ko se z rokami dotikamo nosu, ust ali oči. Širjenje okužbe lahko preprečimo tako, da si pri kihanju in kašljanju usta zakrijemo z zgornjim delom rokava ali pa z robčkom, ki ga potem čim hitreje odvržemo v smeti. K izogibanju okužbe pa izjemno pripomore pogosto in temeljito umivanje rok z milom.

O učinkovitosti cepiv

Zdravstvene organizacije, med drugim tudi IVZ, navajajo cepljenje kot najučinkovitejšo zaščito pred virusi gripe. V nasprotju s prepričanjem mnogih cepljenje ne more povzročiti gripe, saj gre za t. i. mrtvo cepivo, torej vsebuje neaktivne viruse gripe. Vendar pa kljub temu cepljenje ne zagotavlja popolne zaščite.

Učinkovitost cepiv niha iz leta v leto glede na ujemanje med sevi gripe v cepivih in dejansko prisotnimi sevi v okolju. Seve za cepiva določijo farmacevtske družbe približno 10 mesecev pred sezono cepljenja proti gripi na osnovi predvidevanj, kateri virusi gripe bodo najverjetneje prevladovali v prihajajoči sezoni. Če se torej okužite s sevom, ki ga cepivo ne vsebuje ali pa je sev v tem času mutiral, je tudi stopnja zaščite vprašljiva, saj v tem primeru cepljenje proti gripi ne sproži želenega odziva imunskega sistema.

Vsak človek je otok zase

Učinkovitost cepljenja prav tako niha od posameznika do posameznika. Študije so pokazale, da cepivo pri zdravih mladih odraslih preprečuje gripo v 70‒90 odstotkih, a obenem je to tudi populacija, ki ima manj kot petodstotno verjetnost, da bo sploh zbolela za gripo, ampak jo bo po večini prebolela brez težav.
Pri starejših in pri bolnikih s kroničnimi boleznimi (npr. HIV) so cepiva pogosto manj učinkovita pri preprečevanju okužb, vendar zdravniki in farmacevti kljub temu svetujejo cepljenje proti gripi tako posameznikom v rizičnih skupinah kot tudi njihovim bližnjim. Tako želijo zagotoviti največjo možno zaščito pred okužbo oziroma, če se bolezen že pojavi, vsaj blažjo obliko z manj možnosti za razvoj komplikacij, kar pa lahko pomeni tudi razliko med življenjem in smrtjo.

Cepljenje proti gripi je tudi edino cepivo, ki ga priporočajo nosečnicam, še posebej če obstaja tudi predhodna kronična bolezen. Proizvajalci cepiv sicer niso izvajali študij o varnosti in o vplivu na razvijajočega se otroka, prav tako ne pri doječih materah, zato morebitna tveganja niso znana, v navodilih za cepivo pa svetujejo cepljenje samo v primerih, kjer je to resnično indicirano.

Cepljenje proti gripi in opozorila skeptikov

Že kratek pregled domačih in tujih informacij na internetu, v revijah in knjigah pokaže zelo neenotno sliko o učinkovitosti in varnosti cepljenja proti gripi in vsaka stran ima na videz prepričljive argumente. Splošno sprejeto je mnenje, da je cepljenje varna in zanesljiva metoda preprečevanja bolezni, vendar pa je dvomljivcev vse več in postajajo vse glasnejši.

Med drugim opozarjajo na nezadostno testiranje cepiv, na neustrezno beleženje in poročanje o možnih stranskih učinkih cepljenja ter na nepoznavanje in nezadostno raziskovanje morebitnih dolgoročnih posledic cepljenja, ki se lahko pokažejo šele leta ali celo desetletja po cepljenju. Vzrok za skrb so tudi nekatere sporne toksične sestavine v cepivih, kot so thimerosal (vsebuje živo srebro), aluminij in formaldehid ter beljakovine tujega izvora, saj viruse gojijo na živalskih tkivih. Tako se recimo proti gripi ne smejo cepiti ljudje s hudo alergijo na jajca, saj so virusi gojeni v kokošjih jajcih.

Osebna, informirana odločitev

Po zakonu o pacientovih pravicah so zdravniki pred vsakim posegom (tudi cepljenjem) dolžni obvestiti svoje paciente tako o verjetnosti uspeha in pričakovanih koristih kot o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega posega, vključno s posledicami njegove opustitve. Prav tako so zdravniki na željo pacienta dolžni predložiti navodila proizvajalca, na katerih so poleg indikacij in kontraindikacij zapisani tudi možni stranski učinki ter sestavine cepiva.

Odločitve o zdravju, načinu zdravljenja in preprečevanju bolezni so izjemno osebne in kot take naj bi bile sprejete na osnovi dobre obveščenosti ter trdnega notranjega prepričanja, da je odločitev prava, vsekakor pa ne kot posledica pritiska javnega mnenja, oglaševalcev, delodajalca, sosedov, družine ali kogar koli drugega – niti tega članka.

Izognite se gripi!

1. Pogosto si z milom umivajte roke.
2. Kihajte in kašljajte v robčke in jih odvrzite.
3. Pijte veliko tekočine in jejte kvalitetno hrano.
4. Izogibajte se sladkorju, saj zmanjšuje delovanje imunskega sistema.
5. Obvladujte stres.
6. Izogibajte se alkoholu in kajenju.
7. Čim več časa preživite na svežem zraku.
8. Naspite se in se odpočijte.
9. Naj vam bo toplo.
10. Pojdite na sonce po D vitamin.
11. Spoprijateljite se s česnom, probiotiki, ingverjevim čajem in superživili (ječmenova trava, alge, koprive, aloe vera …)
12. Dojeni otroci imajo manj možnosti, da zbolijo.

Mnenje strokovnjaka

Blagica Džaić, dr. med., spec. šol. med., je v svoji dolgoletni praksi zdravila številne otroke in odrasle ter tako tudi na podlagi izkušenj iz prve roke ter lastnega poglobljenega znanja o cepivih svetuje cepljenje proti sezonski gripi predvsem tistim posameznikom, pri katerih gripa lahko povzroči hujše zaplete. Mednje sodijo majhni otroci od šestega meseca do drugega leta, ki so še zelo občutljivi, ter otroci s kroničnimi boleznimi (npr. hude oblike astme) ali prirojenimi boleznimi, kot so bolj kompleksne srčne napake, starejši od 65 let ter bolniki, tudi nosečnice, z določenimi kroničnimi obolenji, kot so kronični bronhitis, srčno popuščanje, astma.

Zapleti gripe lahko pri otrocih vključujejo pljučnice, poslabšanje astme, povečanje hospitalizacije. Pri srčnih bolnikih lahko ob gripi nastane srčno popuščanje, ki ima lahko za posledico tudi hospitalizacijo na oddelku za intenzivno nego.

Po njenih izkušnjah se starši pred odločitvijo za cepljenje majhnih otrok praviloma pozanimajo o možnih stranskih učinkih, na voljo pa so jim tudi pisne informacije v navodilih proizvajalca, ki spremljajo cepivo. Redkeje pa povprašajo o stranskih učinkih odrasli, ko se odločajo za cepljenje sebe, predvsem tisti ne, ki se cepijo redno vsako leto.