Kožni izpuščaji, močno srbenje, izjemno suha koža, luščenje… Vse to so simptomi, ki nam sporočajo, da imamo atopijski dermatitis. Atopijski dermatitis je kožno obolenje, ki je zelo pogosto pri otrocih in dojenčkih, do njega pa lahko pride tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Kljub temu da v večini primerov ne gre za nevarno bolezen, pa so simptomi, ki jih atopijski dermatitis povzroča, lahko izjemno moteči. K izboljšanju lahko v veliki meri pripomoremo tudi sami – s pravilno prehrano, redno higieno in ustrezno nego.
Kaj povzroča atopijski dermatitis?
Vzroki nastanka atopijskega dermatitisa niso povsem pojasnjeni, nedvomno pa je povezan z genetsko zasnovo. Med možne vzroke za pojav te bolezni sodita še okvara barierne funkcije kože, kar pomeni, da je koža bolj občutljiva za zunanje dražljaje, ter bakterijska okužba. Čedalje pogosteje se kot dejavnika razvoja atopijskega dermatitisa pojavljata tudi pretirana higiena kože in neustrezna prehrana.
Atopijski dermatitis pa ni nujno povezan s katerim koli izmed naštetih dejavnikov, saj se lahko pojavi tudi popolnoma brez jasnega vzroka, bolj ogroženi pa so tisti, ki že imajo alergije ali alergijske bolezni v družini.
Kakšne simptome ima atopijski dermatitis in kako jih lajšamo
Med najbolj značilne simptome atopijskega dermatitisa sodijo kožni izpuščaji, močno srbenje in izjemno suha koža. Pri majhnih otrocih se izpuščaji navadno pojavljajo na licih, lasišču, zapestjih ter zunanjih delih rok in nog. Pri otrocih do 12 let se izpuščaji pogosti predvsem na pregibih okončin ter obrazu in vratu, pri odraslih pa so najboj značilna mesta večji sklepi, pregibi vratu in obraza ter predel okoli oči.
Diagnosticiranje
Postavitev diagnoze pri atopijskem dermatitisu ni vedno enostavna, saj za enkrat ne poznamo testa, s katerim bi bolezen zagotovo potrdili. Zato se diagnoza postavi s pomočjo kliničnega pregleda pri zdravniku in dermatologa. Največ nam povesta pogostost pojava oz. kroničnost kožnih težav ter prisotnost srbečih kožnih žarišč ter morebitna diagnosticirana bolezen pri katerem izmed drugih družinskih članov. V določenem primeru se opravi tudi alergološko testiranje na prehranske alergene, saj le-ti lahko poslabšajo potek bolezni.
Zavarujmo svojo kožo
Za zaščito kože najbolje poskrbimo z uporabo preparatov, ki imajo visoko sposobnost vezave maščob in vlage. Uporabi agresivnih kozmetičnih izdelkov, ki kožo dražijo, se velja izogniti.
Dnevna rutina je ključ do uspeha
Tudi dnevna higienska rutina zahteva nekaj prilagoditev. Strokovnjaki svetujejo, da če imamo atopijski dermatitis oziroma verjetnost njegovega pojava, da se tuširamo z mlačno vodo – njena temperatura naj ne presega 32 stopinj, čas umivanja pa ne 10 minut. Prav tako je priporočljiva uporaba mil, ki kože ne dražijo, po tuširanju pa kožo raje kot z drgnjenjem osušite tako, da jo samo nežno popivnate. Po umivanju in tekom dneva je priporočljiva uporaba vlažilnih krem, ki zmanjšujejo razpokanost, omejujejo ekceme ter obnavljajo, vlažijo in ščitijo kožo.
Domača zdravila za atopijski dermatitis
Domača zdravila in mazila za atopijski dermatitis so:
izdelki z visoko vsebnostjo srebrovega prahu, ki deluje protivnetno in antimikrobno ter kožo stabilizira,
izdelki z vsebnostjo izvlečkov ovsa,
izdelki z naravnimi rastlinskimi olji, ki koži zagotavljajo vlažnost (npr. olivno olje),
izdelki z rastlinskimi izvlečki z blažilnimi in protivnetnimi lastnostmi ( npr. kamilica in ognjič).
Med ustrezne pripravke za lajšanje težav z atopijskim dermatitisom sodita še urea in cink, zelo pomembna pa je tudi ustrezna prehrana in jedilnik, ki je zasnovan posebej za atopijski dematitis in vsebuje primerna živila.
Atopijski dermatitis – pomen prehrane in življenjskih navad
Na razvoj atopijskega dermatitisa naj bi po nekaterih raziskavah vplivala določena živila, med drugim mlečne beljakovine in jajca, ter živila, pri katerih je verjetnost pojava alergije nekoliko višja, denimo oreščki, jagode in stročnice. Ta živila lahko posredno ali neposredno sprožijo atopijski dermatitis.
Na atopijski dermatitis vplivajo tudi stvari, ki se jih pri zdravljenju mnogokrat spregleda. Bolniki z atopijskim dermatitisom so pogosto občutljivi na dražeče dejavnike iz okolja, med njimi prah in pršice, pa na čisto volno in agresivne pralne praške. V izogib pršicam in prahu je potrebno redno skrbeti za higieno in zračenje doma, ostalim dražečim snovem pa se je bolje v celoti izogniti.
Pršice so mali pajkovci, ki se jih s prostim očesom ne da videti. Poznani so predvsem po tem, da nadvse radi domujejo v naših stanovanjih, všeč so jim denimo naše postelje, oblazinjeno pohištvo in goste tkanine. Pršice pa pogosto povzročajo tudi alergijske reakcije ali druge težave, med njimi so kašelj, izcedek iz nosu in kožni izpuščaji. V nadaljevanju preberite, kako zmanjšati število pršic v svojem domu in omiliti omenjene zdravstvene težave.
Kaj so hišne pršice in kje jih najdemo?
Pršice so prostemu očesu nevidni paraziti, ki sodijo v skupino pajkovcev. Velika večina pršic živi v tleh, kjer kot razkrojevalci in plenilci predstavljajo pomemben del ekosistema. Proučevanje pršic spada v domeno znanstvene vede akarologije, ki se ukvarja tudi z ostalimi zajedalskimi vrstami.
Življenjska doba pršic traja od nekaj tedno pa do nekaj mesecev. Najraje prebivajo na temperaturi med 15 in 30ºC, nekoliko višji vlagi in v temi. Stanovanja so zato idealno mesto za njihovo razmnoževanje.
Poleg tega se hišne pršice hranijo z organskimi sestavina hišnega prahu, kot so odmrla koža, lasje in dlake. Najpogosteje jih tako najdemo v jogijih, odejah, vzglavnikih, oblazinjenem pohištvu, gostih tkaninah in plišastih igračah.
Kaj povzorča alergijo in kakšni so simptomi?
Najpomembnejši alergen pršice je njen iztrebek, ki bolezenske znake povzroča še dolgo po tem, ko pršica odmre. Alergijo nakazujejo kašljanje, kihanje, težave pri dihanju, izcedki iz nosu ali oči ter kožni ekcemi. Simptomi trajajo vse leto, izrazitejši pa so jeseni, pozimi in v vlažnem vremenu.
Kako zmanjšati število pršic doma?
Slaba novica je, da je celotno populacijo pršic skorajda nemogoče uničiti, dobra pa, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi drastično zmanjšate njihovo število. To bo hkrati tudi zmanjšalo morebitne zdravstvene težave, ki jih povzročajo pršice: alergije, težave s kožo ali dihanjem.
Prvi ukrep, ki se ga velja držati, je gotovo skrb za redno higieno. Posteljnino tako najmanj enkrat na teden perite v vroči vodi, če pa jo perete v hladni vodi, pa uporabljajte pralna sredstva z evkaliptusovim oljem ali oljem čajevca. Redno perite tudi odeje, prekrivala ali vzglavnik ter poskrbite za globinsko čiščenje vzmetnic.
Nekatere raziskave kažejo, da je v izogib pršicam bolje uporabljati sintetične vzglavnike namesto tistih s perjem. Razlog je povsem praktične narave – sintetični vzglavniki namreč bolje prenašajo redno pranje.
Pogosto domovanje pršic so tudi plišaste igračke, ki jih je potrebno redno prati, še bolje pa je, da tovrstne igrače nadomestite z lesenimi, ki se laže očistijo.
Poskrbite tudi za redno brisanje prahu, pranje zaves in preprog ter zniževanje vlage v prostoru. Stanovanje naj bo tako suho in dobro prezračeno. Če je le mogoče, se odpovejte tudi oblazinjenemu pohištvu oziroma razmišljajte v tej smeri, ko boste kupovali novega. Oblazinjeno pohištvo je za pršice namreč zelo mamljivo, zato je bolje izbrati takšnega iz usnja, lesa ali vinila.
Strokovnjaki opozarjajo, da nikoli ne smemo telovaditi na prazen želodec. Preden gremo v fitnes, na kolo ali se odpravimo na tek, je dobro pojesti obrok z ogljikovimi hidrati in beljakovinami, ki nas bo oskrbel z energijo, ki jo potrebujemo za fizično aktivnost, in snovmi, ki bodo narhranile mišice po vadbi.
Banane
Banane so polne ogljikovih hidratov, ki služijo kot gorivo za vadbo, in kalija, ki skrbi za ohranjanje mišične in živčne fukncije. Če imate navado telovaditi zjutraj pred zajtrkom, je banana idealna rešitev. Približno pol ure po vadbi pa nikar ne pozabite še na zdrav zajtrk.
Ovseni kosmiči
Zelo so bogati z vlakninami, ki omogočajo lažje prehanjanje ogljikovih hidratov v kri. Prav zato zagotavljajo zadostno raven energije skozi celotno vadbo.
Kofein
Kava ima svoje prednosti in slabosti. Dokazano pa je, da kofein dviguje raven energije in pospešuje izgubo maščob. Skodelica kratke kave pred vadbo je zato celo zaželena.
Sadni smoothiji
Sadni smoothiji so polni beljakovin, ki jih telo hitro prebavi. Poleg tega vsebujejo kombinacijo enostavnih in kompleksnih ogljikovih hidratov – prvi, ki bodo začeli delovati najprej, vam bodo dali moč v prvih 20 minutah vadbe, drugi pa vas bodo oskrbeli z enrgijo v naslednji uri ali dveh.
Čičerika
Ste pred vadbo kdaj pomislili na čičeriko? Pojejte nekaj čičerike pred fizičnim naporom, saj vsebuje vse, kar potrebujete med vadbo: beljakovine, ogljikove hidrate, bogata pa je tudi z vlakninami.
Beljak
Ker so rumenjaki polni maščob, se bodo težje prebavili in pred vadbo niso priporočljivi. Veliko boljša opcija so beljaki, ki predstavljajo čiste beljakovine brez maščob.
Suho sadje
To je odlična opcija, če se vam mudi in imate pred vadbo na razpolago samo še nekaj minut. Suho sadje je izjemno lahko in vam ne bo obtežilo želodca tik pred vadbo. Ker je polno enostavnih ogljikovih hidratov, vas bo v trenutku oskrbelo s potrebno energijo.
Polnozrnati toast
Polnozrnati izdelki so bogati z vlakninami, ki zagotavljajo počasno sproščanje energije in oskrbo z njo skozi cel čas trajanja vadbe. Če ga namažete z marmelado, bo učinek toliko boljši, saj boste v telo vnesli tudi enostavne sladkorje, ki vam bodo dali začetno moč.
Piščančje prsi in rjavi riž
Če se s športom ukvarjate po kosilu ali večerji, pred vadbo zaužijte nekaj hranilnega, ki vas bo napolnilo z energijo in ki ima obenem malo maščob. Kompleksni ogljikovi hidrati v rjavem rižu vas bodo oskrbeli z zadostno energijo, piščanec (lahko si privoščite tudi tofu) pa bo po vadbi nahranil vaše mišice z beljakovinami. Rjavi riž lahko zamenjate s sladkim krompirjem, kvinojo ali škrobnato zelenjavo.
Grški jogurt
Ta jogurt vsebuje vsaj dvakratno količino beljakovin kot navaden. Če niste intolerantni na laktozo, vas bo ta lahek obrok napolnil s potrebno energijo pred fizično aktivostjo. Druga podobna opcija je zrnati sir (cottage).
Maca
Ta perujska korenina maca pridobiva na popularnosti zaradi svoje naravne sposobnosti povišanja ravni energije. Veliko južnoameriških nogometnih igralcev pred tekmo uživa prav to superživilo.
Korenček je odličen vir beta karotena, ki varuje pred rakom, slepoto, izboljšuje imunski sistem in izjemno dobro vpliva na kožo, lase in nohte ter pomaga pri razstrupljanju telesa. Če ne zaužijete veliko korenčka ali niste pristaš te vrste zelenjave, si lahko iz njega pripravite okusen in zelo zdrav sok. Bolj sladkosnedi se lahko lotijo korenčkove sladice.
Korenček odlično vpliva na zdravje celega telesa, še posebej pa na kožo, oči, prebavni sistem in zobe. Poleg že omenjenega beta karotena vsebuje še veliko drugih koristnih snovi – esencialnih mineralov, vitaminov in encimov, ki ob rednem uživanju zdravijo prebavne motnje in tudi čir na želodcu. Korenčki so polni kalija, ki pripomore k vzdrževanju zdrave ravni natrija v telesu. Ta pa je pomemben pri uravnavanju krvnega pritiska. Korenček vsebuje še eno zelo pomembno skupino mikrohranil – fitonutriente. Med njimi je izjemnega pomena falkarinol, ki zmanjšuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa. Kot vsa oranžna in rdeča zelenjava, je korenček bogat s karotenoidi, ki pomagajo uravnavati krvni sladkor. Vlaknine v korenju znižujejo holesterol, zmanjšujejo tveganje za nastanek strdkov in srčno-žilnih bolezni.
Sok iz korenčka
Če vam korenček ni všeč, ga boste lažje spravili po grlu v obliki soka, ki ga pripravite v mešalniku. Njegov sok ima blag in sladek okus, ki se dobro meša tudi z drugo zelenjavo in sadjem, npr. z jabolki, pomarančami, ananasom in peso. Če se želite malce posladkati, lahko korenčkovemu soku dodate vaniljev sladoled. Če bi radi zaužili več beljakovin, korenčkovemu soku oz. smoothiju dodajte mleko v prahu ali sojine beljakovine.
Korenčkov posladek
Tu pa tam se je dovoljeno malce posladkati. Zakaj ne bi za slaščico uporabili korenčka? Ta opcija je idealna za otroke, katerim korenček kot tak ne ugaja. Kdo ve, morda ga bodo vzljubili prav zaradi te sladice? Korenčke (približno pol kilograma) zrežite na kolobarčke. V loncu jih zmešajte s pol kilograma sladkorja v prahu in prelijte z vodo. Potresite z nastrgano limonino lupino (limono dobro operite!). Kuhajte dokler ne povre voda skoraj v celoti. Rezultat bodo skoraj kandirani in s sladkorjem prepojeni kolobarčki korenja. Dodajte jim še sok dveh limon. Tako pripravljene kolobarčke lahko uporabite na različne načine: v pudingu, sadnem kompotu, sadni solati, z njimi obložite torto ali pito, iz njih naredite korenjevo kremo …
Seveda moramo biti pri sladicah zmerni in si jih privoščiti le tu in tam. Korenček raje večkrat uporabite v juhi, solati in sokovih.
Preberite si tudi, kako naredimo korenčkov napitek in ali je boljše presno ali kuhano korenje v tem članku.
Stres in nepravilna prehrana terjata svoj davek na zdravju. Poceni in enostavna rešitev, s katero si lahko pomagate, ko se počutite preobremenjene ali pod stresom, je čaj. Preberite, katere vrste čajev najbolje vplivajo na imunski sistem in s tem na zdravje in počutje. Če želite izkoristiti kar največ pozitivnih lastnosti čaja, strokovnjaki svetujejo, da dnevno spijete do pet skodelic čaja. Lahko kupite že pripravljen čaj ali si sami pripravite poparek.
Bazilikin čaj
Baziliko gotovo uporabljate kot začimbo pri pripravi različnih jedi. Ste vedeli, da je bazilikin čaj odličen recept proti stresu, saj deluje protidepresivno, protivnetno in pomirjujoče? Pripravite ga lahko kar sami: v skodelico čaja na drobno sesekljajte 6 listov bazilike in prelijte z vrelo vodo. Pustite stati 5 do 7 minut. V vrelo vodo lahko namesto listov date tudi en cvetoč poganjek bazilike. Bazilika pomaga tudi pri glavobolu in nespečnosti, ki sta pogosta spremljevalca stresa.
Melisin čaj
V zdravilstvu meliso uporabljajo že dva tisoč let. Melisin čaj je znan po tem, da pomirja in pomaga pri depresiji, stresu, nespečnosti, migreni in še marsičem. Ima protivirusen učinek in odpravlja alergije. Vroč čaj spodbuja potenje, zato zbija vročino in zdravi prehlad, kašelj in podobne nevšečnosti. Melisin čaj je najbolj zdrav, ko je pripravljen iz svežih melisinih listov. Do dve žlički teh listov prelijte s skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut.
Ingverjev čaj
Ingver je znano domače protistresno zdravilo, ki ima blagodejne učinke tudi na črevesje in prebavo. Poleg tega pospešuje prekrvavitev in povečuje odpornost imunskega sistema. Zato imejte pri roki vedno nekaj ingverja: nastrganega dodajte v vrelo vodo, pokrijte posodo in na zmernem ognju kuhajte še 10 minut. Ko je čaj kuhan, počakajte, da se ohladi. Za boljši okus dodajte med (ali kakšno drugo naravno sladilo) in limono. Če imate težave s prebavo, si pred obrokom privoščite rezino ingverja z nekaj iztisnjenega limoninega soka in ščepcem soli. Če imate zgago, se ingverju izogibajte. Podroben postopek najdete tukaj.
Bezgov čaj
Iz cvetov bezga so že od nekdaj pripravljali zdravilni čaj, ki odlično deluje na imunski sistem. Predvsem vam bo pomagal odpraviti prehladna obolenja. Po ljudskem izročilu naj bi čistil kri in kožo, odpravljal neprijeten telesni vonj in s tem pomagal pri odvajanju strupov iz telesa. Učinkovit je celo proti nespečnosti. Tudi znanost je potrdila, da bezeg dobro deluje na imunski sistem, saj pospeši nastajanje citokinov – majhnih beljakovinskih molekul v celicah imunskega sistema, ki sodelujejo pri uničevanju tujkov. Zapišite si recept za tople junijske dni, ko se pobira cvetje bezga: dovolj sta dve žlički bezgovih cvetov, ki jih prelijete s skodelico vrele vode. Pustite stati 10 minut. In še namig: bezeg lahko uporabite tudi za zajtrk ali malico. Pripravite si ocvrte bezgove cvetove, ki jih umešate med jajca ali pripravite kot cvrtje. Nekaj cvetov lahko dodate tudi v maso za palačinke.
Čaj šentjanževke
Ta vrsta čaja je tradicionalno zdravilo, ki ga uporabljajo za zdravljenje blagih depresivnih stanj in psihične izčrpanosti. Deluje tudi proti histeriji, potrtosti, glavobolom in nespečnosti. Izognite se mu, če ste noseči, dojite ali jemljete zdravila. Čajno žličko cvetoče šentjanževke prelijte s skodelico vrele vode. Pustite stati 5 minut. Najbolje je, da ga pijete zjutraj na tešče ali pred spanjem.
Čaj iz ameriškega slamnika
Ameriški slamnik je ena najboljših zdravilnih rastlin, saj spodbuja delovanje imunskega sistema. Priporočljivo ga je uživati največ 8 tednov skupaj oziroma manj, če simptomi bolezni prej izzvenijo. Odsvetujejo ga nosečim in doječim materam ter bolnikom s tuberkulozo in multiplo sklerozo. Čaj iz ameriškega slamnika se lahko pripravi iz korenine ali sveže zeli. Narežite rastlino, jo prelijte z vrelo vodo in pustite stati 5 do 7 minut.
Kozmetični preparati, šamponi in balzami za lepe lase niso dovolj. Pomembno je tudi to, kaj vnašamo v svoje telo. Učinki uživanja hrane, ki blagodejno vpliva na lase, se na slednjih (nasprotno kot npr. na koži) ne poznajo čez noč. Na rezultate je treba počakati več mesecev, vendar so, ko se pojavijo, toliko bolj opazni. Predstavljamo vam pet živil, ki jih nikakor ne smete zanemariti, če bi radi imeli lepe lase.
Hkrati se je treba zavedati, da na lase poleg hrane močno vpliva tudi življenjski slog: stres, malo spanja, kajenje, hormonsko neravnovesje ipd. Zato se ne osredotočati zgolj na hrano, ampak tudi na navade, ki jih lahko izboljšate s ciljem, da vaši lasje zasijejo v vsej svoji polnosti. Kombinacija »pravilne« hrane in zdravega življenjskega sloga kar kliče po lepih laseh!
Losos
Losos je poln beljakovin in vitamina D, ki sta zelo pomembna za močne lase. Vsebuje tudi ogromno esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki jih telo nujno potrebuje, a jih samo ne proizvaja. Prav te maščobe so eden od gradnikov las in lasišča, kjer skrbijo za pravilno hidratacijo. Losos je njihov odličen vir.
Orehi
Tudi orehi se ponašajo z omega 3- maščobnimi kislinami. Poleg njih so polni biotina in vitamina E, ki ščitita DNK v celicah pred poškodbami. Prav zato sta kot naročena za lase, ki so pogosto izpostavljeni soncu in drugim zunanjim dejavnikom. Tudi tablete in kapsule za lepše lase vsebuje biotin; njegovo pomanjkanje lahko povzroči izgubljanje las. Orehi vsebujejo tudi baker, ki skrbi za lepo naravno barvo las.
Ostrige
Tudi cink je ena izmed za lase pomembnih snovi – njegovo pomanjkanje lahko vodi v izpadanje las, povzroča pa tudi suhost lasišča. Ostrige so prepolne cinka: vsebujejo ga skoraj 500 % več kot znaša njegov priporočen dnevni vnos! Obenem so te školjke tudi dober vir beljakovin – in lasje so sestavljeni iz kar 97 % beljakovin. Brez njih telo ne more proizvajati novih las oz. dlak. Med odlične vire beljakovin sodi tudi perutnina.
Špinača
Železo, beta karoten, folati, vitamin C … vse to je dobro za lase in vse to vsebuje dobra stara špinača. Privoščite si jo pogosteje kot sicer, saj snovi v njej skrbijo za zdrave lasne mešičke in za dobro prekrvavljenost lasišča.
Borovnice
Vitamin C v borovnicah je ključen za cirkulacijo krvi v lasišču, tako da kri pride tudi do kapilar, ki hranijo lasne mešičke. Premalo vitamina C lahko povzroči lomljenje las.
Magnezij je ključni mineral, ki igra pomembno vlogo v več kot 300 biokemičnih reakcijah v telesu. Je četrti najpogostejši mineral v telesu in je bistvenega pomena za delovanje srca, mišic in ledvic. Pomanjkanje magnezija je pogosto prezrto, vendar ima lahko resne posledice za zdravje.
Ključni poudarki:
Magnezij sodeluje v več kot 300 biokemičnih reakcijah v telesu, vključno s proizvodnjo energije, sintezo beljakovin in delovanjem mišic ter živčnega sistema.
Prispeva k zmanjšanju utrujenosti, uravnavanju krvnega tlaka, srčnega ritma in podpira zdravje kosti ter zob.
Pomanjkanje magnezija lahko povzroči mišične krče, nespečnost, glavobole, razdražljivost in težave s koncentracijo.
Dnevni priporočeni vnos za odrasle je med 300 in 400 mg, potrebe pa so večje pri športnikih, nosečnicah in starejših.
Bogati prehranski viri magnezija vključujejo oreščke, stročnice, polnozrnata žita, zeleno listnato zelenjavo in banane.
Med drugim magnezij prispeva tudi k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, ravnotežju elektrolitov ter delovanju mišic in živčnega sistema. Naše telo ga ne proizvaja samo, temveč ga vanj vnašamo s prehrano, njegovo pomanjkanje pa je ob sodobnemu načinu življenja zelo pogosto. V nadaljevanju preberite, kako poskrbeti za ustrezen vnos tega vsestranskega minerala v naše telo!
Kaj je magnezij in zakaj je pomemben?
Magnezij je esencialni mineral, ki je nujno potreben za številne funkcije v telesu. Prisoten je v vsaki celici in je ključnega pomena za proizvodnjo energije, sintezo beljakovin, delitev celic in pravilno delovanje živčnega sistema.
Glavne funkcije magnezija v telesu
Proizvodnjaenergije: Je ključen za pretvorbo hrane v energijo. Sodeluje v procesu, imenovanem ATP (adenozin trifosfat), ki je osnovna energijska enota v celicah.
Sinteza beljakovin: Pomaga pri sintezi novih beljakovin, ki so potrebne za rast in obnovo tkiv.
Pravilno delovanje mišic: Ppotreben je za sproščanje in krčenje mišic. Pomaga pri preprečevanju mišičnih krčev in utrujenosti.
Podpora živčnega sistema: Je tudi ključnega pomena za prenos živčnih impulzov in uravnavanje živčnega sistema. Pomaga pri lajšanju stresa in izboljšuje razpoloženje.
Regulacija krvnega tlaka: Igra pomembno vlogo pri ohranjanju normalnega krvnega tlaka, saj pomaga pri sproščanju krvnih žil.
Magnezij je vsestranski mineral
Magnezij v našem organizmu sodeluje pri celi vrsti procesov in reakcij. Ključno vlogo ima pri gradnji in vzrževanju kosti in zob. Pomaga pri sproščanju mišic, pomembno pa vpliva tudi na ritem srca. Med drugim znižuje tudi raven holesterola v krvi, pri nosečnicah pa po nekaterih raziskavah zmanjušuje možnost spontanega splava in predčasnega poroda.
Zadostna količina magnezija v telesu prispeva tudi k sintezi beljakovin, sproščanju energije pri presnovnih procesih in normalnemu psihološkemu delovanju. Obenem telo tudi varuje pred nalaganjem težkih kovin, kot so aluminij, svinec in nikelj, ki s po raziskavah povezane z razvojem duševnih bolezni, denimo Parkinsonove in Alzheimerjeve.
Podpora mišični in živčni funkciji
Magnezij je ključnega pomena za pravilno delovanje mišic in živcev. Pomaga uravnavati prenos živčnih impulzov in s tem preprečuje mišične krče, tresenje in občutljivost. Redno dopolnjevanje lahko pomaga tudi pri obvladovanju simptomov, povezanih z migreno.
Krepitev kosti
Približno 60% magnezija v telesu je shranjenega v kosteh. Ta mineral je bistven za tvorbo kosti in zob, saj igra ključno vlogo pri uravnavanju kalcija in vitamina D, ki sta oba ključna za zdravje kosti.
Podpora zdravju srca
Magnezij je nepogrešljiv za zdravje srca. Pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in je povezan z nižjim tveganjem za srčne bolezni. Poleg tega pomaga uravnavati ritem srca in preprečuje nepravilne srčne ritme.
Izboljšanje presnovnih funkcij
Magnezij sodeluje v številnih presnovnih procesih, vključno z energijsko proizvodnjo, sintezo beljakovin in razgradnjo glukoze. Ima ključno vlogo pri uravnavanju ravni krvnega sladkorja in je povezan z nižjim tveganjem za diabetes tipa 2.
Spodbujanje duševnega zdravja
Nekatere študije kažejo, da lahko pomanjkanje magnezija prispeva k različnim duševnim motnjam, vključno z depresijo in anksioznostjo. Pomaga tuid uravnavati nevrotransmiterje, ki so ključni za razpoloženje in duševno funkcijo.
Magnezij pozitivno vpliva na mnoge procese v telesu:
blaži živčno napetost, uravnava delovanje srca in pospešuje živčne impulze v mišicah,
širi krvne žile,
zmanjšuje učinke stresa,
deluje tudi pomirjevalno na vegetativni živčni sistem, sprošča ožilje možganov in odpravlja glavobol,
pomaga pri presnovi beljakovin in izgorevanju ogljikovih hidratov in maščob,
preprečuje nastanek ledvičnih kamnov,
sodeluje pri delitvi celic,
razstruplja jetra in pospešuje njihovo regeneracijo,
odpravlja zaprtost,
vpliva na plodnost moških,
sodeluje pri prenašanju sporočil med živci in mišicami.
Pomanjkanje magnezija – kakšni so najpogostejši znaki?
Ob današnjih življenjskih pogojih in navadah je pomanjkanje magnezija zelo pogosto. Naše telo lahko pomanjkanje sicer nekaj časa nadomešča s črpanjem iz kosti in s pomočjo manjšega izločanja skozi ledvice. Ob dolgotrajnem pomanjkanju pa se lahko pojavi cela vrsta simptomov.
Med znaki pomanjkanja magnezija so tudi utrujenost, bolečine in krči v mišicah, nespečnost, glavobol, vrtoglavica, nemirnost, preobčutljivost in motnje v delovanju srca. Znaki pomanjkanja so tudi zmedenost, spremembe v osebnosti, depresija, izguba apetita in visok krvni tlak.
Znaki pomanjkanja magnezija so lahko:
utrujenost,
nervoza,
glavobol,
migrena,
vrtoglavica
bolečine v mišicah in mišični krči.
mišični krči,
motnje v delovanju srca,
krhki nohti,
slabost,
zaprtost,
razdražljivost,
težave s koncentracijo,
nespečnost …
Da pomanjkanje preprečimo, naj bi odrasli dnevno zaužili med 300 in 400 mg. Pri določenih skupinah ljudi, med njimi so športniki, diabetiki, bolniki s srčnimi obolenji in starejši, je dnevna potreba po tem mineralu večja. Več tega minerala potrebujemo tudi tedaj, ko telo izloča več tekočine – denimo ob intenzivni športni aktivnosti. Do pomanjkanja lahko pride tudi zaradi določenih fizioloških stanj, ko so driska, bruhanje, uporava odvajalnih sredstev, pogosto pitje alkohola, pri sladkorni bolezni in težavah s ščitnico.
Vzroki za pomanjkanje magnezija
Za pomanjkanje magnezija je značilna napetost v celotnem telesu. Tudi živčevje ne more brez tega pomembnega minerala: ob pomanjkanju pogosto nastopijo nemir, tresavica, omotičnost, glavobol in motnje koncentracije ter krčevite bolečine v želodcu. Znaki pomanjkanja so lahko tudi utripanje očesnih vek in ponavljajoči se občutki mravljinčenja v prstih. Pogosto potreb po magneziju ne moremo v celoti pokriti izključno s prehrano. Temu botruje sodoben, pogosto neuravnotežen in premalo raznolik način prehranjevanja. Živil, bogatih z magnezijem, na primer žitaric in oreščkov, današnji človek ne uživa redno, kaj šele pogosto. To velja zlasti za mlade ženske, ki v povprečju s hrano pokrijejo kvečjemu polovico dnevnih potreb.
Nekateri oreščki in semena so bogat vir magnezija.
Magnezij v prehrani
Magnezij je v živilih precej dobro zastopan. Najdemo ga skoraj v vsej temnozeleni listnati zelenjavi, polnovrednih žitaricah in oreščkih. Dober vir magnezija so tudi bučna semena, sončnična in sezamova semena, špinača in blitva, temni fižol in krompir. Največ med sadjem ga imajo fige, banane, papaja in grenivka, vsebujejo pa ga tudi meso in mlečni izdelki, ribe, soja ter celo kava in čaj.
Skupine prebivalstva, ki jih še posebej ogroža pomanjkanje magnezija:
Nosečnice. Spremembe v delovanju hormonskega sistema povzročajo povečano izločanje magnezija. Če večjih potreb nosečnica ne pokrije s hrano ozirom prehranskimi dodatki, ki ga vsebujejo, se pogosto pojavijo neprijetni krči v mečih, ki so pogosti zlasti ponoči, lahko pa pride celo do predčasnih popadkov. Številni ginekologi zato svetujejo, naj nosečnice med nosečnostjo poskrbijo za redno dodatno uživanje.
Doječe matere. V obdobju dojenja se potrebe po magneziju močno povečajo in po ocenah znašajo približno 390 mg na dan. To količino samo z normalno hrano izredno težko pokrijemo.
Športniki. Tudi športniki naj bi poskrbeli za zadosten vnos. To velja zlasti za vzdržljivostne športe in pri večjih obremenitvah, kjer je še posebej pomemben mineral. Za zagotavljanje nemotenega športnega udejstvovanja naj bi športniki poskrbeli za sprotno nadomeščanje izgub takoj po treningu ali športni dejavnosti.
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomanjkanje posledica sprememb v delovanju ledvic, tj. povečanega izločanja z urinom. Pomanjkanje povzroča tudi dodatno slabše delovanje inzulina in otežuje vzdrževanje normalnih vrednosti krvnega sladkorja.
Starejši ljudje. Tudi pri starejših je dodajanje magnezija zaradi enostranske in pomanjkljive prehrane nadvse priporočljivo, saj tako na učinkovit način dopolnijo pomanjkljiv dnevni vnos.
Cepeda V, Ródenas-Munar M, García S, Bouzas C, Tur JA. Razkriti potencial magnezija: sistematični pregled in meta-analiza o njegovi vlogi pri oksidativnem stresu in vnetju [Unlocking the Power of Magnesium: A Systematic Review and Meta-Analysis Regarding Its Role in Oxidative Stress and Inflammation]. Antioxidants. 2025;14(6):740. Dostopno na: https://doi.org/10.3390/antiox14060740
Tarsitano MG, Quinzi F, Folino K, Greco F, Oranges FP, Cerulli C, Emerenziani GP in sod. Učinki dopolnjevanja z magnezijem na mišično bolečino pri različnih vrstah telesne aktivnosti: sistematični pregled [Effects of magnesium supplementation on muscle soreness in different type of physical activities: a systematic review]. Journal of Translational Medicine. 2024;22:629. Dostopno na: https://translational-medicine.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12967-024-05434-x
Beckstrand RL et al. Koristni učinki magnezija pri dopolnjevanju: vpliv na endotelsko funkcijo, srčno-žilno zdravje in več [Beneficial Effects of Magnesium Supplementation]. Journal of Endovascular Therapy / SAGE Journals. 2011. Dostopno na: https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/2156587211401746
Obstajajo živila, ki nas napolnijo z energijo in nam dajo nov zagon, in živila, ki nam energijo kradejo. Zaradi njih se počutimo utrujeno, včasih celo žalostno ali bolno. Preverite, katerim živilom se je pametno izogibati ali jih povsem izločiti iz prehrane, in vnos katerih živil je priporočljivo povečati.
Kradljivci energije
To so bolj ali manj živila, ki se jim težko upremo. Na prvem mestu »kraljujejo« močno predelani izdelki, npr. predpripravljena hrana, hitra hrana in industrijsko pripravljene pijače. Njihova skupna lastnost je ta, da ne vsebujejo praktično nobene vitalne snovi, ampak veliko maščob in sladkorjev (in s tem seveda kalorij). Ponavadi vsebujejo tudi veliko fosfatov, ki preprečujejo absorpcijo kalcija in s tem pospešujejo nastanek osteoporoze. Lahko vplivajo tudi na nastanek pomarančne kože.
Telesu jemlje energijo tudi pretiravanje s kavo. V majhnih količinah nas bo kava poživila, po četrti ali peti skodelici v dnevu pa se bomo, nasprotno, počutili utrujeno. Sicer pa zrna pražene kave vsebujejo določene snovi, ki spodbujajo lakoto ali preprečujejo absorpcijo železa. Zaradi tega je lahko motena oskrba telesa s kisikom.
S svojega seznama črtajte živila, ki vsebujejo velikosladkorja. Močno sladkani izdelki hitro dvignejo nivo krvnega sladkorja, čemur vedno sledi njegov sunkovit padec, to pa povzroči nenadno izgubo energije in utrujenost. Čaj ali kavo namesto z običajnim belim sladkorjem raje sladkajte z naravnimi sladili, kot so stevia, agavin ali javorjev sirup, med ipd. Izogibajte se izdelkom, ki so označeni z imenom »lahek«, saj pogosto vsebujejo umetna sladila. Če pretiravate s takimi živili, lahko hitro izgubite občutek za sladkost. Posledično nobena hrana ni dovolj sladka, zaradi česar jo morate izdatno sladkati. Zaradi umetnih sladil smo lahko videti napihnjeni.
Naslednja na seznamu sestavin živil, ki jemljejo energijo, je sol. Pri uporabi soli varčujte in se izogibajte pretiranoslanimizdelkom. Sol je polna natrija, ki zadržuje vodo v telesu. Odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi, se v takem primeru ne morejo izločiti iz telesa, ampak se v njem zadržujejo. Sol je kriva tudi za zabuhlost.
Ste vedeli, da puran povzroča zaspanost?
Puran verjetno spada med najbolj »zaspana« živila. Vsebuje namreč veliko triptofana – aminokisline, ki ima na telo sproščujoče učinke. To ni nič slabega, če ne morete zaspati, vendar se mu raje izognite, ko vas čaka gora neopravljenega dela, za katerega potrebujete veliko zbranosti in energije. Takrat se raje odločite za svežo pošiljko energije v obliki sadja, če je le mogoče, biološko pridelanega. Ob stresu in naporih nikar ne pozabite na zadostno pitje vode.
Na »črnem seznamu« živil, ki jemljejo energijo, je tudi rdečemeso, saj telo za njegovo prebavo potroši veliko energije. Veliko več, kot če bi si na primer privoščili ribje ali piščančje meso. Naj poudarimo, da sem ne sodijo ocvrt ribji file ali piščančji medaljoni – tudi ocvrtahrana spada med kradljivce energije.
Alkohol in »mrtva« voda
Že en sam kozarček vina ob kosilu vas bo naredil utrujene in zaspane. Alkohol ima to lastnost, da upočasni delovanje centralnega živčnega sistema. Po drugi strani pa povzroča v nespečnost, kar pomeni, da si boste po kozarčku ali dveh nivo energije le stežka povrnili na prvotno raven.
Čeprav je pitje vode nujno potrebno za življenje in normalno delovanje, se izogibajte pitju tiste vode, ki je dalj časa mirovala. Voda, ki je bila zaprta v plastenki na policah trgovine, vas ne bo osvežila in revitalizirala tako, kot sveža in čista voda. Priporočljivo je, da za vodo iz pipe uporabljate filter.
Kruh in testenine
Zmanjšajte vnos kruha iz bele moke ali ga povsem črtajte iz svojega jedilnika. Ker je poln ogljikovih hidratov, bo iz vas hitro in povsem nevede iztisnil veliko energije. Ogljikovi hidrati so zelo dober vir energije in se ob zaužitju kmalu spremenijo v glukozo. Če jih je preveč, to povzroči sunkovita nihanja sladkorja v krvi. Zaradi tega se boste v enem trenutku počutili polne energije, v drugem pa popolnoma utrujene.
Tudi testenine spadajo v skupino živil z visokim glikemičnim indeksom –to pomeni, da povzročajo sunkovito nihanje glukoze v krvi. Raje izbirajte živila, ki se počasi spreminjajo v glukozo (imajo nizek glikemičen indeks) in zaradi tega ne povzročajo velikih nihanj krvnega sladkorja. To so na primer: polnozrnati, rženi kruh, polnozrnate testenine, proso, ajda, leča, čičerika, rjavi riž, stročnice, rjavi fižol, navadni jogurt, jabolka in hruške.
V dar sem dobila rastlino družinska sreča. Kako naj skrbim zanjo?
Hvala za odgovor!
Lucija P., Novo mesto
Družinska sreča ali soleirolija, mnogi povezujejo s srečo v družini in pravijo, da če družino spremlja sreča nam tudi rastlina s tem imenom lepo uspeva. Pri vzgoji rastlin ima sreča precej majhno vlogo je pa vseeno bi lahko rekli pika na i.
Njena domovina sta Korzika in Skandinaviji. V naravi raste v skalnih razpokah. Spada med nezahtevne sobne rastline. Zahteva le precej vode in ne prenese sončne pripeke.
Kot lončnico jo oblikuje hitra rast. Družinska sreča ima značilno drobne okrogle liste s katerimi oblikuje zeleno oblo.
Čeprav sodi med nezahtevne sobne rastline, pa ima družinska sreča vseeno svoje zahteve na katere moramo biti pozorni, če hočemo, da nam rastlina lepo uspeva.
Pri starejših rastlinah so listi lahko tako tesno skupaj stlačeni, da zaradi pomanjkanja svetlobe začnejo veneti. Da preprečimo neželeno venenje je priporočljivo vsako leto rastlino pomladiti. Rastlino razdelimo na več manjših šopkov in jih posamično posadimo. Kot smo že omenili družinsko srečo oblikuje hitra rast, zato imamo iz mladih rastlinic zelo kmalu nove zelene oble.
Med rastno dobo jo enakomerno oskrbujemo tako z vodo kot gnojili. Obilno jo zalivamo in tudi pršimo, nekaj vode naj ima vedno v podstavku. Voda naj bo postana ali pa jo zalijemo z deževnico. Če nam poleti rastlina ovene jo lahko še vedno rešimo tako, da jo za dve uri potopimo v vodo. Gnojimo jo enkrat na dva tedna od aprila do septembra, nato pa enkrat na šesti do osem tednov. Med zimskim časom jo tudi manj zalivamo.
Družinska sreča uspeva skoraj povsod v stanovanju, edino kar ne prenese je direktna sončna pripeka. Vseeno pa pazimo, da ima dovolj svetlobe, saj v nasprotnem primeru postanejo listi zelo redki. V poletnih mesecih nam družinska sreča lepo uspeva na prostem, vendar tudi, ko jo imamo na balkonu, terasi, …moramo paziti da ni izpostavljena sončni pripeki.
Omenili smo že, da je priporočljivo, da jo vsako leto pomladimo, z deljenjem. Presadimo jo v kompost oziroma kakšno drugo enotno zemljo (ne uporabljamo mešanic). Razmnožimo pa jo lahko tudi tako, da jo pristrižemo oziroma odrežemo posamične poganjke, te nato potaknemo v zemljo in redno zalivamo, kmalu se nam ukorenini in že imamo novo rastlinico. Seveda pa s striženjem ne gre pretiravati. Odrežemo le manjše dele in le nekaj poganjkov. Včasih nam družinska sreča tudi zacveti, cvetovi so majhni in bele barve.
Študija je pokazala, da je regratov izvleček iz korenine zelo citotoksičen za vse tri vrste človeških celic levkemije. Na testiranjih je ekstrakt po 48 urah izpostavljenosti uničil kar do 96% CMML celic (celice kronične mieloične levkemije). Ekstrakt so pripravili iz sveže nabranih regratovih korenin iz bližnjega travnika. Raziskovalci pravijo, da ima ekstrakt “velik potencial” kot učinkovita alternativa konvencionalnim kemoterapijam.
Pa je mogoče pričakovati, da bo ekstrakt tako dobro kot v laboratoriju deloval tudi pri ljudeh, ki trpijo za levkemijo? V resnici je bila študija izvedena, ker je kanadska raziskovalka rakavih bolezni dr. Caroline Hamm opazila, da je pri več bolnikih na njeni kliniki za rakave bolezni šla bolezen v remisijo po tem, ko so več mesecev pili regratov čaj. Enden izmed takih bolnikov je bil tudi 72-letni moški, pri katerem tudi agresivna kemoterapija ni bila uspešna. V bolnišnici so ga poslali domov in mu povedali, da je čas, da se poslovi od svoje družine in prijateljev. Začel je piti čaja iz regrata in se vrnil na kliniko 4 mesece kasneje v popolni remisiji raka.
Tdi tri leta kasneje je bila bolezen še vedno v remisiji, gospod pa je bil dobrega zdravja in počutja. Kanadska vlada je takrat odobrila financiranje začetnih kliničnih preskušanjizvlečka iz regratove korenine proti levkemiji. V tem času so nadaljne študije pokazale, da so regratovi izvlečki tudi močno orožje proti raku trebušne slinavke, melanomu, raku dojke in raku na prostati. To za nekatere strokovnjake sploh ni presenetljivo, saj se različni izvlečki regrata že stoletja uporabljajo v tradicionalni medicini za zdravljenje večih bolezni.
Več o regratovih zdravilnih lastnostih najdete tukaj.
