Blitva – obogatitev jedilnika, ki je na voljo je vse leto

Blitva je na razpolago je vse leto, kar ji daje v prehranski verigi pri oskrbi z zelenjavo veliko prednost. Poleg tega je blitva zelo enostavna za pripravo, iz nje pa lahko naredimo kar nekaj različnih jedi. Ima zelo malo kalorij, a kar nekaj pomembnih mikrohranil. Med drugim vsebuje folno kislino, zato je dobrodošla obogatitev v prehrani nosečnic. Blitvo ali mangold poznajo danes kot okusno zelenjavo po vsem svetu. Blitva je zelo priljubljena kot priloga, nekateri pa imajo raje juho iz blitve.

Blitva je že dolgo na naših krožnikih

Blitva najverjetneje izvira iz obalnih predelov Sredozemlja. V svojo kulinariko so jo uvedli že stari Grki in Rimljani. Rimski trgovci in vojska so jo ponesli tudi v severne dele Evrope, kjer kljub nižjim temperaturam kar dobro uspeva. S Stare celine je po poteh svile odpotovala tudi na Kitajsko. V Evropi so pridelovalke blitve predvsem Italija, Španija, Francija, Nizozemska in Švica.

Blitva je poznana po dveh vrstah

Kot rastlina je blitva sorodnica divje pese, torej tudi sladkorne pese, vendar njenega korena ne uporabljamo. V kulinariki jo uporabljamo v dveh različnih oblikah:

PREBERITE TUDI

Vam voluhar vsako leto poje čebulice tulipanov? Poskusite s temi preverjenimi triki in jih zaščitite

1. STEBELNA BLITVA: gojimo jo zaradi mesnatih, debelih in sočnih stebel. Zeleni listi so tu manjši. Stebla blitve po okusu nekoliko spominjajo na sveže beluše, zato je v kulinariki še dodatno uporabna (tudi kot nadomestek za beluše). Mesnato steblo in mesnato osrednje listno rebro veljata za posebno delikateso in ju običajno kuhamo posebej, torej ne skupaj z listi.

2. LISTNATA BLITVA: ima velike, bleščeče listne površine. Listi imajo bolj izrazit okus kot na primer špinača, kar omogoča pripravo na različne načine. Listi v poletni vročini dobro nadomeščajo špinačo. Užitni so ne glede na velikost. Mlade liste lahko dodajamo svežim solatam in jih uživamo surove, medtem ko starejše poparimo. Liste začnemo obirati že na začetku poletja, v glavnem jih trgamo kot pri rabarbari. Pazimo le, da vedno odtrgamo le zunanje liste in notranje pustimo rasti. Pri trganju listov nikar ne poškodujmo srčnih listov, saj le-ti omogočajo, da se bo blitva dobro obrasla. Tudi starejših listov ne smemo predolgo kuhati, le pet do sedem minut.

Pisane sorte blitve

Največ uporabljamo naslednje sorte blitve:

• Lucullus dobro obrodi in je zelo bujne rasti. Ima svetle rumenozelene liste in sočne, mesnate peclje. Značilnost te sorte je tudi, da dobro prenaša visoke poletne temperature in dolgo ne uide v cvet.
• White silver ali srebrnolistna blitva ima bele listne peclje z nagubanimi temnozelenimi listi. Listni peclji so sočni, debeli in jih lahko uporabljamo kot nadomestek za beluše.
• White silver 2 ima sočna in bela stebla ter temno zelene liste z listnimi žilami.
• Grüner schnitt ali temnozeleni mangold ima zelo lepe temno rdeče peclje s temnozelenimi mesnatimi listi. Tudi zanjo je značilno, da dolgo ne uide v cvet. S svojimi bujnimi in zelenimi listi je kot špinača. V vročih poletnih dneh, ko špinača že uide v cvet, je odličen nadomestek za špinačne jedi.

V dobri soseščini

Na svojem zelenjavnem vrtu z različnimi sortami blitve lahko pričaramo čudovite barvne kombinacije. Pri sajenju upoštevajmo, da blitva dobro uspeva v soseščini z zeljem, cvetačo, ohrovtom, glavnato solato, endivijo, rdečo redkvijo, korenjem, čebulo in fižolom.
Njeno gojenje ni preveč zahtevno. Rada uspeva na sončnih in polsenčnih gredicah. Dobro prenaša tako poletno vročino (le da tedaj rabi več vode) kakor tudi nižje jesenske in zimske temperature – do nekaj stopinj pod ničlo. To omogoča, da jo lahko nabiramo tudi v milih zimah.

Malo kalorij, veliko dobrega

Blitva spada med tako imenovana nizkokalorična živila. V to skupino med drugim spadajo še beluši, stebelna zelena, navadna kislica, rabarbara, velika kopriva, ledenka, maslenka, endivija in špinača. Vsebuje veliko mikrohranil, vendar je hranilna vrednost stotih gramov blitve le 14 do 20 kalorij. Med rudninami lahko izpostavimo kalcij, kalij, magnezij, železo, mangan in fosfor. Bogata je tudi z vitamini B1, B2, B6, folno kislino, vitaminom C in beta-karotenom (ki se v telesu pretvori v vitamin A).
Folna kislina in železo preprečujeta in zdravita slabokrvnost. Pri ženskah, ki načrtujejo otroka, folna kislina zmanjša tveganje za rojstvo otroka s spino bifido. Obilna porcija solate, ki vključuje tudi nežne liste mlade blitve, oskrbi žensko, ki načrtuje nosečnost, s skoraj polovico priporočene dnevne količine folne kisline.

Poleg omenjenih snovi vsebuje blitva, podobno kot rabarbara in špinača, veliko oksalne kisline. Zaradi tega naj bodo ljudje, ki so nagnjeni k tvorbi oksalatnih ledvičnih kamnov previdni pri uživanju blitve. Enako velja pri putiki. Ker oksalna kislina veže nase kalcij, je dobro tudi, da jo postrežemo z živili, ki so bogata s kalcijem, da ne uporabi telesnega.

V določenih okoliščinah lahko blitva vsebuje tudi veliko nitrata, ki se lahko pretvori v zdravju škodljivi nitrit. Zato blitve nikoli ne pogrevajmo, jed raje zavrzimo. Da bi preprečili pretvorbo, pa jedem iz blitve dodajmo velike količine vitamina C. Privoščimo si torej ob njih limonin ali pomarančni sok. Blitva vsebuje še številne druge učinkovine, ki jim pripisujejo različne zdravilne učinke, vendar za zdaj ni posebnih raziskav, ki bi jih potrdile.

Blitve ne kuhajmo predolgo

Pred pripravo moramo blitvo temeljito oprati, ker je lahko med listi in stebli veliko zrnc peska in zemlje. Stebla od listov ločimo zaradi različnega časa kuhanja, z reber pa vedno olupimo vlaknato lupino.

Stebla narežemo na koščke, ki jih lahko kuhamo ali dušimo na oljčnem olju, mehkih margarinah ali maslu, in sicer po pet do deset minut v pokriti posodi. Tako pripravljenim koščkom stebla lahko dodamo še natrgane liste in jih skupaj dušimo še dodatnih štiri do pet minut. Liste lahko pripravimo tudi posebej, kot na primer špinačo. Na čas toplotne obdelave seveda vpliva sorta blitve. Pri toplotni obdelavi listov je pomembno, da proti koncu dodamo limonin sok ali kis, da listi ne posivijo.

Iz blitve lahko pripravimo juhe, priloge, prikuhe in tudi glavne jedi.

Kdaj je blitva sveža?

Če nimamo svojega zelenjavnega vrta in ob mrzlih zimah, ko blitva na vrtu ne prezimi, jo moramo kupiti v trgovini. Svežo blitvo prepoznamo po krepkih steblih in po listih brez rjavih lis. Kupljeno blitvo lahko zavito v čisto vlažno krpo hranimo v predalu za zelenjavo v hladilniku dva dni. Spodaj boste našli tudi nekaj receptov za jedi iz blitve.

Blitvina juha

Sestavine za 4 osebe:

• 500 g mlade blitve
• 1 l vode ali zelenjavne jušne osnove
• 2 jajci
• 100 g naribanega sira
• sol po okusu

Priprava: blitvo očistimo in dobro operemo. Skuhamo jo v malo vode s ščepcem soli, nato jo odcedimo, sesekljamo in damo v skledo. Primešamo razžvrkljana jajca in sir ter prilijemo kozarec vode ali juhe. Preostalo vodo ali juho zavremo in dodamo mešanico iz sklede. Mešamo s šibo na šibkem ognju le toliko, da se dobro zgosti. Juho postrežemo z opečenimi kruhovimi kockami.

Kremna juha iz blitve

Sestavine za 4 osebe:

• 250 g blitve
• 2 manjša pora ali 1 čebula
• 200 g riža
• 100 g mesnate slanine
• 20 g mehke margarine ali masla
• 1,25 l vode ali juhe
• 4 žlice naribanega sira

Priprava: slanino drobno sesekljamo in damo v lonec skupaj z opranim in na kolobarčke narezanim porom. Pražimo le toliko, da por ovene. Prilijemo vodo ali juho, in ko zavre, vsujemo riž. Ko ponovno zavre, dodamo še na rezance narezano blitvo. Kuhamo, dokler riž ni mehak, a pazimo, da ga ne razkuhamo. Odstavimo in primešamo naribani sir.

Blitvin puding

Sestavine za 4 osebe:

• 800 g blitve
• 40 g moke
• 40 g masla ali margarine
• 2 dl mleka
• 2 do 4 jajca
• sol, muškatni orešček

Priprava: maščobo raztopimo, primešamo moko, zalijemo z mlekom, prevremo in takoj odmaknemo z ognja. Ko se testo ohladi, mu primešamo rumenjake, kuhane in popolnoma odcejene ter narezane blitvine liste, sol in muškatni orešček. Nato primešamo še trd sneg beljakov. Dobljeno maso vlijemo v dobro pomaščen pudingov model, ki ga ne pokrijemo. Kuhamo v sopari 30 do 35 minut. Kuhan puding zvrnemo iz modela in ga ponudimo k zrezkom ali pečenki kot prilogo.

Arhiv revije Zdravje