Dušik – sovražnik in prijatelj?

    Več milijard ljudi dolguje življenje dušikovim gnojilom – stebru opevane zelene revolucije v kmetijstvu, ki je preprečil svetovno lakoto v 20. stoletju. Le malo pa se jih zaveda, da je prav dušik iz teh gnojil in drugih virov pomemben okoljski onesnaževalec, ki ogroža zdravje ljudi na več ravneh.

    Gnojenje in dušikOnesnaženje z dušikom ostaja premalo prepoznano, so poudarili strokovnjaki na srečanju ameriškega kemijskega združenja. »Ker je na zunaj manj opazno kot druge vrste onesnaženja okolja, se ga ljudje ne zavedajo,« je dejal profesor Alan Townsend. »Oljni madež na gladini morja je na primer viden človeškim očem, na stotine ton dušika pa vsak dan s kmetijskih površin, dimnikov in avtomobilskih izpuhov nevidno odteka v zemljo, vodo in zrak.«

    Strokovnjaki so izrazili predvsem zaskrbljenost zaradi tako imenovanega reaktivnega dušika. Zrak vsebuje okrog 78 odstotkov dušika, vendar je ta neaktiven in ga rastline ne morejo uporabiti za hranilo. Leta 1909 je kemik Fritz Haber razvil način, kako ta neaktivni plin spremeniti v amonijak, ki je aktivna sestavina umetnih gnojil. Do leta 2005 se je vnos dušika v okolje več kot podvojil. Na našem planetu proizvedemo kar 200 milijard ton reaktivnega dušika na leto.

    Da bi omilili negativne vplive dušika v okolju in optimizirali pridelavo hrane in energije, je potrebno dobro poznavanje dušikovega cikla, je dejal Townsend in izpostavil več možnih rešitev, od večje podpore sodobnim tehnologijam za zmanjšanje nastajanja reaktivnega dušika v procesu izgorevanja fosilnih goriv do učinkovitejše izrabe dušikovih gnojil ter skupnega pristopa politike in znanosti.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte