Vsak, ki ima katero od kroničnih vnetnih kožnih bolezni, na primer luskavico, rozaceo ali akne, ve, da so nepredvidljivi izbruhi bolezni povezani s precejšnjim stresom in slabo vplivajo na splošno počutje. Kopičijo se tudi dokazi o povezavi med človekovim psihičnim počutjem, stresom in stanjem kože.
Seveda je povezava zapletena. Kar je za nekoga stresno, je lahko za nekoga drugega celo spodbudno. Bolj kot o stresu bi morali govoriti o neprijetnih čustvenih stanjih, kot so občutki jeze, tesnobe, depresije ali napetosti ter njihovem odražanju s fiziološkimi težavami.
Podlaga biološkemu odzivu ob doživljanju teh stanj so nevropeptidi, kemične snovi, ki jih sproščajo živčni končiči kožnih celic. Ti so prva obrambna črta pred okužbami kože in lahko v obrambnem odgovoru povzročijo vnetje in neprijetne občutke na koži, kot so srbenje, otrplost, občutljivost ali ščemenje. Sproščeni nevropeptidi ne ostanejo samo v koži, potujejo tudi naprej v možgane in povzročijo dodaten stres.
Ameriški dermatologi zato svetujejo, da se konvencionalnemu zdravljenju s stresom povezanih kožnih sprememb pridružijo še tehnike za obvladovanje stresa, kot so vedenjska terapija, meditacije, hipnoza, joga ali taj-či. Le tako je mogoče prekiniti začarani krog: neprijetne kožne spremembe zelo slabo vplivajo na naše počutje, negativna čustva pa sprožijo nove dermatološke težave.
Manj stresa pomeni tudi več časa za usmerjanje pozitivne energije v nego kože in skrb za urejen videz. Oseba, ki je zadovoljna s svojo zunanjo podobo, je bolj samozavestna in je uspešna tudi na drugih področjih svojega življenja – v družini, na delovnem mestu in v medosebnih odnosih.
