Beli vodik – gorivo prihodnosti?

Vodik se vedno pogosteje omenja kot okolju prijaznejša alternativa fosilnim gorivom, vendar pa je vsaj za zdaj pridobivanje vodika v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, pri čemer se sprošča veliko ogljikovega dioksida – toplogrednega plina, ki je v največji meri odgovoren za globalno segrevanje. Kot možna rešitev se omenja t. i. zeleni vodik, ki se pridobiva s pomočjo obnovljivih virov energije, vendar je proces povezan z visokimi stroški.

Tako ni presenetljivo, da so večje količine »belega vodika«, ki so jih na začetku letošnjega leta odkrili v Franciji, pritegnile ogromno pozornosti. Šlo naj bi namreč za čist, ugoden in obnovljiv vir energije, ki bi lahko končno zajezil globalno segrevanje. Iskanju belega vodika, za katerega se uporablja tudi poimenovanje naravni vodik, so se kmalu pridružili tudi v nekaterih drugih državah. Ena izmed njih je tudi Švica, kjer so naravni vodik za zdaj odkrili v kantonu Graubünden, poleti pa so se začela še intenzivna iskanja na območju kantona Valais.

Zanimanje za beli vodik vse večje

Vodik velja za najpogostejšo kemično snov v vesolju. Najdemo ga praktično povsod, vendar do nedavnega ni bilo znano, da so v zemlji prisotne večje količine vodika v čisti, plinasti obliki. Intenzivnejše iskanje belega oziroma naravnega vodika se je sicer začelo po leto 2012, ko so v Maliju v bližini vrtine za vodnjak, ki je bila izvrtana že več desetletij pred tem, po naključju odkrili vodik v skoraj popolnoma čisti obliki. Geologi so tako začeli eksperimentirati z različnimi metodami ekstrakcije tega plina, ki najverjetneje nastaja med reakcijami med vodo in minerali.

Obetavna odkritja: v zemlji naj bi se skrivalo ogromno »belega vodika«

Za obnovo zalog fosilnih goriv je potrebnih več milijonov let, medtem ko se zaloge naravnega oziroma »belega« vodika obnavljajo praktično neprekinjeno. Tako ni presenetljivo, da tako znanstveniki kot zagonska podjetja belemu vodiku posvečajo vedno več pozornosti. Raziskovalci verjamejo, da obstaja ogromno lokacij z ugodnimi pogoji za nastajanje in shranjevanje vodika. Menijo, da moramo zemlji preprosto pustiti, da delo opravi namesto nas, saj je naravni proces precej čistejši od metod, ki jih ljudje za pridobivanje vodika uporabljamo trenutno (uplinjanje premoga, elektroliza vode ipd.).

Večina vodika se sicer najverjetneje skriva na težje dostopnih lokacijah, vendar so bile zaloge že odkrite tudi v državah, kot so Španija, Avstralija, Francija, vzhodnoevropske države in ZDA. Maja letos so večjo količino naravnega vodika po naključju odkrili v regiji Lorena na severovzhodu Francije, medtem ko so merili količino metana v prsti. Tako so začeli vrtati globlje, saj želijo ugotoviti, koliko vodika se skriva v zemlji. Glede na trenutne ocene naj bi šlo za kar 46 milijonov ton vodika, kar je količina, primerljiva s polovico letne proizvodnje »sivega vodika«.

Medtem naj bi večjo količino belega vodika odkrili tudi na severovzhodu Španije, kjer je začetek vrtanja načrtovan za prihodnje leto. Po ocenah strokovnjakov naj bi se pod zemljo skrivalo približno milijon ton belega vodika, ki je, kot omenjeno, precej cenejši od zelene različice. Cena zelenega vodika trenutno znaša približno 5 € na kilogram, medtem ko kilogram belega vodika stane samo približno 0,5 €.

Ali gre zares za popolno rešitev?

Beli vodik se zdi sicer v teoriji idealna rešitev, vendar vse ni nujno tako idealno, kot je videti na prvi pogled. Nekateri znanstveniki tako opozarjajo na pomanjkanje informacij o možnostih uhajanja vodika in o potencialnih nevarnostih, ki bi bile lahko povezane s tem. Če začne vodik pronicati v ozračje, lahko zmanjša koncentracijo molekul, ki uničujejo toplogredne pline, kar izniči koristi uporabe vodika kot alternativnega goriva. Pri tem je posebno problematično, da vsaj trenutno ni na voljo dovolj tehnologije za spremljanje uhajanja vodika. Po drugi strani pa obstajajo tudi raziskave, ki kažejo, da je posredni vpliv uhajanja vodika na globalno segrevanje precej majhen.

Možnost uhajanja med transportom sicer ni edina potencialna težava, povezana z vodikom. Gre za snov, ki v plinastem stanju zahteva veliko prostora, za utekočinjenje pa je potrebna zelo nizka temperatura (–253 °C). Poleg tega pa za zdaj še ni vzpostavljena ustrezna infrastruktura za distribucijo vodika. Fosilna industrija sicer upa, da se bo našel način za uporabo obstoječe infrastrukture, vendar je to žal malo verjetno, saj lahko vodik poškoduje kovinske cevi.

Neprijeten vonj perila po pranju: 7 pogostih vzrokov in rešitve

Ali ima vaše perilo po pranju pogosto še vedno neprijeten vonj, vendar ne morete nikakor ugotoviti, kaj je krivo za to? Potem morate vsekakor preveriti, kateri so najpogostejši vzroki za tovrstne težave – in kako jih lahko odpravite …

1. Bakterije in plesen v pralnem stroju

Neprijeten vonj oblačil po pranju je pogosto povezan z nečistočami in mikroorganizmi v pralnem stroju. Pomembno je, da skrbite za redno čiščenje pralnega stroja, saj s tem preprečite čezmerno razmnožitev bakterij, širjenje plesni, kopičenje vodnega kamna in sorodne težave. Preprosta, a zelo učinkovita naravna možnost za razkuževanje pralnega stroja je uporaba alkoholnega kisa. V predalček za pralni prašek preprosto nalijte približno 250 mililitrov kisa, izberite program z dovolj visoko temperaturo in zaženite pralni stroj.

2. Neustrezna količina detergenta za pranje perila

Pomembno je, da uporabite optimalno količino detergenta oziroma pralnega praška. Tako premajhna količina kot pretiravanje lahko privedeta do neprijetnih vonjav. Pred pranjem zato vedno preverite, koliko detergenta se priporoča, in količino ustrezno prilagodite specifikam perila.

3. Prenizka temperatura vode

Zlato sredino morate poiskati tudi pri temperaturi vode. Po eni strani morate paziti, da temperatura ne bo previsoka, posebno če perete malce bolj občutljiva oblačila, vendar mora biti obenem dovolj visoka, da uniči bakterije in nevtralizira znoj. Če ste izbrali najvišjo možno temperaturo za določen tip tkanine, vendar neprijeten vonj še vedno vztraja, priporočamo uporabo malce močnejšega pralnega praška, ki je izdelan posebej za pranje pri nizkih temperaturah. Pomagate pa si lahko tudi tako, da namesto mehčalca uporabite alkoholni kis. Ta zmehča vlakna, hkrati pa nevtralizira neprijetne vonjave (medtem ko jih mehčalec samo prekrije), ne da bi za sabo pustil neprijeten vonj.

4. Prenatrpan boben

Če pralni stroj pogosto zaženete, ko je boben še skoraj povsem prazen, škodujete tako svoji denarnici kot okolju. Pametno je, da čim bolje izkoristite razpoložljivi prostor, kar pa nikakor ne pomeni, da morate boben napolniti do zadnjega kotička. Oblačila namreč potrebujejo nekaj prostora za obračanje, sicer se ne morejo dobro očistiti. Tako je lahko neprijeten vonj oblačil tudi posledica pretirano natrpanega bobna.

5. Puščanje mokrih oblačil v pralnem stroju

Dlje ko oblačila čakajo v pralnem stroju, večja je nevarnost za neprijeten vonj. Tako je priporočljivo, da oblačila po pranju čim hitreje obesite ali prestavite v sušilni stroj. Če je doslej še niste odkrili, raziščite, ali ima vaš pralni stroj funkcijo za zamik vklopa. To olajša načrtovanje pranja: cikel se bo zaključil ob ugodnejšem času, ko boste lahko nemudoma poskrbeli za naslednji korak.

6. Prepočasno sušenje oblačil

S sušenjem oblačil v sušilnem stroju lahko potratite precej energije. Ko je to mogoče, je zato vsekakor bolje izbrati naravno sušenje. V toplejših mesecih je to seveda precej lažje, saj lahko oblačila hitro posušimo na svežem zraku. Po drugi strani pa se pozimi oblačila na stojalu sušijo precej dolgo – in prav dolgotrajno sušenje lahko prispeva k neprijetnemu vonju. Dobra rešitev je lahko razvlažilnik zraka, ki poskrbi, da se oblačila tudi v zaprtih prostorih posušijo relativno hitro, obenem pa zmanjša tveganje za težave s plesnijo po zidovih.

7. Zlaganje oblačil, ki še niso povsem suha

Preden oblačila pospravite v omaro, se prepričajte, da so resnično povsem suha. Čim več oblačil poskusite obesiti na obešalnike (namesto da jih zlagate). Pri oblačilih, ki so zložena, pa pazite, da kupi ne bodo preveč zbiti. Kroženje zraka namreč pomaga preprečiti razvoj neprijeten vonjav. Za piko na i pa lahko poskrbijo dišavne vrečice – na primer vrečice, napolnjene s sivko.

V najbolj znani hiši duhov lahko prespite za 75 funtov

0

Nekatere ljudi nadvse privlačijo nadnaravni pojavi, drugi bi se jim poskušali izogniti za vsako ceno. Če ste ljubitelj grozljivk, duhov in paranormalnih pojavov, pa bi morda celo uživali v strahu.

Sedaj takšna priložnost obstaja, in sicer v Veliki Britaniji, kjer ponujajo bivanje v najbolj znani hiši, v kateri straši. Bivanje vas bo stalo približno 75 funtov na noč in postanete lahko nekdo izmed redkih ljudi, ki so si upali prespati v tej hiši v Yorkshiru. V hiši naj bi začelo strašiti že leta 1966, ko so se Jean in Joe Prichard ter njuna otroka, stara 15 in 12 let preselili vanjo in so leta so doživljali čudna in nepojasnjena dogajanja.

Luči naj bi se prižigale in ugašale same od sebe, nekdo naj bi razrezal fotografije družine, …. Nekateri družinski člani so trdili, jih je nevidna sila porinila po stopnicah ali oklofutala, sobne rastline pa so letele po zraku.

V najbolj znani hiši duhov lahko prespite za 75 funtov

Družina Prichard se je na koncu izselila in odkrili so, da je pod hišo pokopan menih. Nihče ne ve zagotovo, vendar menijo, da je to verjetno vir tega strašenja.

Hiša je bila predstavljena celo v grozljivki iz leta 2012 Ko so ugasnile luči (When the Lights Went Out).Po koncu snemanja so hišo prodali za 155.000 $. Od takrat je noč v njej preživelo na stotine ljudi, saj se oddaja tudi preko Airbnb aplikacije.

Ljudje, ki so pred kratkim obiskali hišo, pravijo, da se v njej še vedno dogajajo nenavadne stvari, tudi to, da se pojavi figura moškega ali da lutke zamenjajo mesta v postelji.

Eden od obiskovalcev, ki je pred kratkim prespal tam s svojo partnerico, je dejal, da je videl veliko dejavnosti, vključno s senco, ki se je premikala.

Drugi par se je po ogledu filma odločil prepotovati skoraj 160 kolimetrov, da bi prenočil v hiši strahov. Ogledala sta si posest, a potem si nista upala ostati v hiši.

Povedala sta, da sta si po ogledu filma želela ogledati hišo in rekla, da je hiša že na zunaj čudna ter da sta že na stopnišču opazila duha.

Na koncu sta rekla, da zagotovo ne bosta noči preživela v njej, saj ju je že ogled filma preveč prestrašil.

To so skrite nevarnosti v vašem domu, ki ogrožajo zdravje

Dom naj bi bil najvarnejši prostor pod soncem, vendar pa smo žal tudi v navidezno varnem zavetju doma izpostavljeni številnim nevarnostim. Če doma preživite zelo veliko časa, so lahko te nevarnosti dolgoročno celo bolj škodljive od tistih, ki na vas prežijo zunaj, saj ste jim izpostavljeni pogosteje. Tako lahko resneje ogrozijo vaše zdravje.

Preverite, katere so tiste skrite nevarnosti, ki so lahko posebno problematične. Tako boste lahko poskrbeli za ustrezne ukrepe, ki bodo vas in vaše bližnje zaščitili pred različnimi tveganji ter poskrbeli za to, da bo vaš dom resnično karseda varen.

1. Plesen

Plesen je lahko v številnih okoliščinah zelo koristna, saj poskrbi za razgradnjo odmrlih organskih snovi, težava pa nastane, če se začne plesen pospešeno širiti po stenah in drugih površinah v stanovanju. Mikotoksini – škodljivi presnovki plesni – lahko resno ogrozijo zdravje, zato je nujno, da se plesni čim prej znebite. Pri tem si lahko pomagate z naravnimi metodami. Plesen lahko na primer uničite z alkoholnim kisom, limoninim sokom, eteričnim oljem čajevca ali s pasto iz sode bikarbone in vode. Obenem upoštevajte, da plesen obožuje vlažna okolja. Če je zrak v vašem domu zelo vlažen, je zato smiselno razmisliti o nakupu kakovostnega razvlažilnika.

2. Hlapne organske spojine v osvežilcih zraka

Z osvežilci zraka, kupljenimi v trgovini, pogosto povzročimo precej več škode kot koristi. Cena, ki jo moramo plačati za kratkotrajno osvežitev zraka, je lahko zelo visoka. Pri tem imamo seveda v mislih negativne posledice, povezane z zdravjem. Ena od največjih nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni med uporabo osvežilcev zraka, so t. i. hlapne organske spojine, na primer glikol etri. Precej boljša izbira so doma izdelani osvežilci zraka oziroma naravne metode. Za prijetnejši vonj zraka v stanovanju lahko na primer poskrbite tako, da v loncu pri nizki temperaturi segrevate vodo, ki ste ji dodali sestavine, kot so pomarančne lupine in cimetove palčke. Za čistejši zrak pa lahko poskrbite tudi s sobnimi rastlinami. Priporočamo tiste, ki so znane po posebni učinkovitosti pri prečiščevanju zraka (taščin jezik, čopasta zelenčica itn.).

3. Svinčene cevi

Stare vodovodne cevi pogosto vsebujejo svinec, ki je lahko zelo nevaren za zdravje. Med drugim lahko poveča tveganje za nevrološke težave in upočasnjen razvoj pri otrocih ter ogrozi reproduktivne organe. Če je vodovodna napeljava zelo stara, je zato smiselno, da začnete razmišljati o menjavi cevi. Obenem pa bodite pozorni tudi na druge možnosti za stik s svincem. Ta je bil namreč pogosto uporabljen v starih barvah. Luščenje teh barv je povezano z zdravstvenimi tveganji, zato je priporočljiv nanos zaščitnega sloja oziroma nove, zdravju prijaznejše barve.

4. Škodljive kemikalije v preprogah

V preprogah se hitro nakopiči precej prahu, vendar to ni glavna nevarnost, povezana s preprogami. Še precej bolj problematične so lahko določene kemikalije, ki so prisotne predvsem v starejših preprogah, na primer formaldehid, poliklorirani bifenili in benzen. Stare preproge je zato smiselno nadomestiti z novimi, pri čemer se morate seveda prepričati, da so te resnično varne oziroma brez škodljivih kemikalij.

5. Agresivna čistila

Pri čiščenju dajte prednost naravnim čistilom, ki jih lahko seveda izdelate tudi sami, na primer iz sestavin, kot sta alkoholni kis in soda bikarbona. Kupljena čistila namreč pogosto vsebujejo zelo agresivne sestavine, ki so nevarne tako za zdravje kot za okolje. Uporaba tovrstnih čistil lahko med drugim poveča tveganje za težave s ščitnico, neplodnost, rakava obolenja in nevrološke težave.

6. Bisfenol A (BPA)

Izogibajte se plastiki, ki vsebuje bisfenol A. Snov, ki je običajno poimenovana kar s kratico BPA, se še vedno precej pogosto uporablja pri izdelavo plastičnih izdelkov, saj poskrbi za trše izdelke, toda vedno več raziskav potrjuje, da je lahko tudi zelo majhna količina bisfenola A zelo nevarna. Izpostavljenost tej snovi, ki se praviloma sprošča med izpostavljenostjo plastike nekoliko višjim temperaturam (na primer če je v posodici vroča hrana), naj bi bila med drugim povezana s povečanim tveganjem za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).

Najboljša eterična olja za suho kožo

Je vaša koža že v osnovi precej suha? Potem se najverjetneje ne veselite zimskih mesecev, saj je znano, da so pozimi težave s suho kožo praviloma posebno izrazite. Suha koža se lahko začne celo luščiti in pokati, kar nemalokrat spremljajo bolečine. Neprijetnim simptomom pa se pogosto pridružijo tudi izpuščaji in srbečica.

Redna uporaba vlažilnih izdelkov lahko sicer pomaga, vendar bo rezultat še precej boljši, če boste v nego kože vključili tudi eterična olja. Pri tem naj opozorimo, da s količino eteričnih olj ne smete pretiravati, sicer lahko povzročite precej več škode kot koristi, posebno pri negi obraza. Zadostuje že nekaj kapljic eteričnega olja, razredčenega z rastlinskim oljem ali z losjonom. Pri eteričnih oljih, pri katerih je priporočljiva še nekoliko manjša koncentracija, so dodani natančnejši napotki.

Za redčenje eteričnih olj lahko uporabite poljubno olje. Posebno dobra izbira za nego suhe kože so jojobino, arganovo, mandljevo in šipkovo olje ter olje iz mareličnih pečk (uporabite lahko tudi kombinacijo naštetih olj).

1. Eterično olje sivke

Sivka ni pomirjajoča samo za živčni sistem, ampak tudi za kožo. Ublaži vnetja in pospeši celjenje kože, zato je eterično olje sivke kot nalašč za nego suhe kože v zimskih mesecih. Koža bo s pomočjo tega olja precej manj suha in razdražena.

2. Eterično olje mire

V eteričnem olju mire (Commiphora myrrha) se skriva pravo bogastvo antioksidantov. Ker se gubice in drugi znaki staranja na suhi koži pogosto pojavijo nadpovprečno hitro, so lahko antioksidanti zelo koristni, saj je eden od njihovih pozitivnih učinkov prav upočasnjevanje procesa staranja. Če ga pred nanosom razredčite, je eterično olje mire primerno za nego kože v različnih življenjskih obdobjih, izogibati se mu je treba samo med nosečnostjo in v obdobju dojenja.

3. Eterično olje sandalovine

Podobno kot eterično olje sivke lahko tudi eterično olje sandalovine pomiri razdraženo kožo, obenem pa pripomore k njeni hidraciji. Če boste uporabljali eterično olje iz vzhodnoindijske sandalovine, upoštevajte, da je pri tej vrsti tveganje za preobčutljivostne reakcije nekoliko večje, zato morate paziti, da delež eteričnega olja ne bo presegel 2 odstotkov (za vsako žlico osnovnega olja uporabite največ 4 kapljice eteričnega olja sandalovine).

4. Eterično olje dišeče kanange (ylang ylang)

Še nekoliko manj koncentrirana mešanica se priporoča pri eteričnem olju dišeče kanange, ki je znana tudi kot ylang ylang (največ 3 kapljice eteričnega olja za vsako žlico rastlinskega olja). Gre za eterično olje z izjemnim vlažilnim učinkom, ki lahko obenem poskrbi za upočasnitev staranja kože oziroma za zmanjšanje izrazitosti gubic.

5. Eterično olje laškega smilja

Za učinkovitejše vlaženje kože lahko poskrbi tudi eterično olje laškega smilja (Helichrysum italicum). Gre za eterično olje, ki se najpogosteje priporoča za nego suhe, občutljive kože in kot naravna pomoč pri preprečevanju gub.

6. Eterično olje geranije

Posebnost eteričnega olja geranije je, da je primerno tako za nego suhe, občutljive kože, nagnjene k ekcemom, kot za nego mastne, nečiste kože z razširjenimi porami. Snovi, ki se skrivajo v geraniji, namreč poskrbijo za vzpostavitev ravnovesja in kožo oskrbijo s tistim, kar ji manjka. Eterično olje geranije obenem odlikujejo protivnetne lastnosti, zato lahko pomiri razdraženo kožo in ublaži pordelost.

7. Eterično olje jasmina

Zaradi pomirjajočega vpliva je za nego suhe, razdražene kože zelo primerno tudi eterično olje jasmina, ki se ponaša tudi s protivirusnim in protibakterijskim delovanjem, kar pomeni, da lahko pomaga pri različnih okužbah kože. Za vsako žlico rastlinskega olja uporabite največ 1 kapljico eteričnega olja jasmina, saj gre za zelo močno eterično olje.

Zaradi turistov, ki so delali selfije, je novorojeni divji poni padel s pečine

0

Lepe pokrajine in naravna čudesa podeželja pogosto pritegnejo ljudi, ki iščejo kraje za snemanje selfijev, da bi dobili čim večje število všečkov objav. Če so na posnetku tudi živali, navadno pritegnejo še več zanimanja. Toda kot se je izkazalo pri nedavnem srce parajočem dogodku na polotoku Gower v Walesu, lahko snemanje popolnega selfija nekoga stane tudi življenja, v tem primeru divjega ponija.

Dogodek je sprožil tudi razpravo o potrebi po odgovornem turizmu in spoštovanju naravnega sveta. V trenutku, ko so turisti prišli na kraj dogodka, je tam potekalo rojstvo žrebeta divjega ponija. Skotil se je nedaleč od roba pečine. Toda dogodek, ki bi moral biti trenutek občudovanja in spoštovanja narave, se je sprevrgel v tragedijo zaradi nepremišljenih dejanj turistov.

Divji poni 1

Kot poroča BBC, so se obiskovalci, ki so delali selfije, gnetli okoli novorojenega žrebeta, saj jih je gnala želja, da bi ujeli popoln posnetek z novo skotenim ljubkim žrebičkom. Pri tem so prestrašenega žrebeta potiskali vse bližje nevarnemu robu pečine. Srce parajoč pogled za tiste, ki resnično razumejo in cenijo lepoto in ranljivost naravnega sveta.

Posledice njihovih dejanj so bile hude. Žrebe, ki ga je prestrašil ves ta nemir in še ni dobro shodilo, se je spotaknilo čez rob pečine in padlo v prepad. Kmet Nicky Beynon, ki že generacije skrbi za te ponije, se je razgovoril o tragičnem dogodku in pojasnil, v kako veliki stiski je bila tudi žrebičkova mama, ki je izgubila mladiča.

Divji poni 2

To pa žal sploh ni osamljen dogodek. Trije poniji so lani umrli ob trkih z avtomobili, medtem ko so že večkrat opazili ljudi z droni, ki so nadlegovali živali.

Beynon je poudaril, da so droni pogosto videni lebdeti okoli divjih ponijev, kar je nepotrebno motenje živali, ko lahko sodobne kamere in videoposnetki posnamejo neverjetne slike z varne razdalje, če jih delajo pravi fotografi in strokovnjaki. Obiskovalce je pozval, naj upoštevajo podeželjski kodeks, niz predpisov, ki spodbujajo spoštovanje do vseh, ohranjanje okolja, uživanje na prostem in da za seboj puščajo čim manj ali nobene sledi.

Pri National Coastwatch Institution poudarjajo pomen vzdrževanja varne razdalje do poldivjih ali divjih živali in turistom svetujejo, naj za fotografiranje in video posnetke od blizu uporabljajo funkcije povečave. Divji poniji lahko dosežejo hitrost do 68 kilometrov na uro in so selektivni pri paši, zato igrajo ključno vlogo pri ohranjanju domačih habitatov.

Divji poni 3

Mo Metcalf-Fisher, direktor zunanjih zadev pri Countryside Alliance, je obsodil lahkomiselno obnašanje turistov in se zavzel za strožje predpise za zaščito teh živali. Poudaril je, da podeželje ni le kulisa za selfije, ampak za mnoge delovno okolje za polni delovni čas in cenjen dom za ljudi in divje živali.

5 Fantastičnih prednosti artičok, tudi za zdravje prebavil

Artičoke so že dolgo znane po svojem edinstvenem okusu in kulinarični vsestranskosti, a šele v zadnjih letih so postale priznane zaradi svojih izjemnih zdravstvenih koristi. Ker so artičoke bogate z vlakninami, antioksidanti in številnimi hranili, so vsekakor več kot le okusen dodatek k obroku – so superživilo, ki lahko poleg drugih koristi tudi pomembno prispeva k zdravju prebavil.

1. Odličen vir vlaknin za zdravo prebavo

Artičoke so eno izmed najboljših rastlinskih virov prehranskih vlaknin. Ena srednje velika artičoka vsebuje kar 7 gramov vlaknin, kar je skoraj tretjina priporočenega dnevnega vnosa za odrasle. Vlaknine so ključnega pomena za ohranjanje zdrave prebave, saj pomagajo spodbujati pravilno gibanje (peristaltiko) črevesja in lahko prispevajo k preprečevanju zaprtja.

2. Naravni antioksidanti za boj proti prostim radikalom

V artičokah najdemo tudi antioksidante, ki ščitijo celice pred škodljivimi učinki prostih radikalov – nestabilnih molekul, ki lahko povzročijo oksidativni stres in vodijo do kroničnih bolezni. V njih najdemo cinarin in silimarin, ki sta znana tudi po svojih lastnostih, da podpirata zdravje jeter in spodbujata regeneracijo jetrnih celic.

3. Spodbujanje zdravja jeter

Tradicionalno so artičoke uporabljali kot naravno zdravilo za podporo jetrom in spodbujanje proizvodnje žolča. Žolč je nujno potreben za razgradnjo maščob in pravilno prebavo, zato je zdravje jeter ključno za splošno dobro počutje. Sestavine v artičokah pomagajo zaščititi jetra in optimizirajo njihovo funkcijo.

4. Izboljšanje zdravja srca

Zaradi visoke vsebnosti vlaknin, antioksidantov in snovi, kot je kalij, artičoke prispevajo k ohranjanju zdravja srca. Kalij je mineral, ki pomaga uravnavati krvni tlak, medtem ko antioksidanti, kot je vitamin C, pomagajo preprečevati oksidacijo holesterola, kar je ključnega pomena za preprečevanje ateroskleroze.

5. Podpora imunskemu sistemu

Artičoke vsebujejo vitamin C in druge koristne spojine, ki naravno podpirajo imunski sistem. Vitamin C je znan po svoji sposobnosti, da okrepi imunski sistem in pomaga telesu v boju proti prehladnim obolenjem, gripi in drugim infekcijskim ter sezonskim boleznim.

Kako večkrat vključiti artičoke v svojo prehrano

Kako večkrat vključiti artičoke v svojo prehrano?

Svetujemo vam, da poskušate artičoke večkrat vključiti v svoje obroke. Lahko jih pripravite na žaru, jih skuhate ali spečete, uporabite v solatah, testeninah ali kot dodatek zelenjavnemu raguju. Prav tako so odlične kot nadev za pite ali kot glavna sestavina v zelenjavnih juhah.

Artičoke niso le okusna zelenjava, ampak tudi bogat vir hranil, ki lahko izboljšajo vaše zdravje na več načinov. Z rednim vključevanjem artičok v vašo prehrano lahko izkoristite vse njihove prednosti.

Namigi za pripravo artičok

Artičoke lahko pripravite na različne načine in poudarite njihov edinstven okus ter hranilno vrednost. Tukaj je nekaj predlogov:

  • Pečene artičoke: Olupljene in razpolovljene artičoke prelijte z olivnim oljem in limoninim sokom ter jih začinite s soljo, poprom in zelišči, kot sta timijan ali rožmarin. Pecite jih na srednje visoki temperaturi do zlato rjave barve. Tako boste dobili odličen prigrizek ali prilogo.
  • Artičokina srca v solati: Konzervirana ali sveža artičokina srca so odličen dodatek k svežim solatam. Dodajte jih k mešanim zelenim listom, češnjevim paradižnikom, kumaram in feta siru in si pripravite hitro in hranljivo solato.
  • Artičoke v testeninah: Sesekljane artičoke lahko vključite v omako za testenine, in ji s tem izboljšate teksturo in okus. Dobro se ujemajo z belimi omakami ali kot del rastlinske bolognese omake.

Najemniki se starajo hitreje kot kadilci

Avstralski raziskovalci so pred nedavnim objavili študijo, ki osvetljuje zanimivo, obenem pa zaskrbljujočo korelacijo med najemništvom in zdravstvenimi tveganji. Raziskovalci so ugotovili, da je nevarnost za zdravstvene težave precej večja pri najemnikih kot pri lastnikih stanovanj. Še več: če primerjamo najemnike stanovanj in ljudi, ki si lastijo nepremičnine, so prvi bolj ogroženi kot nekdanji kadilci v primerjavi z ljudmi, ki niso nikoli kadili.

Najemniki morajo svojim letom vsako leto prišteti 2,5 tedna

Življenje najemnikov je pogosto povezano s stresnimi dejavniki, ki se jim lastniki stanovanj praviloma izognejo. Strah pred nenadno izselitvijo, stres, povezan s pogostimi selitvami, nezdravi bivalni pogoji in drugi dejavniki vplivajo na pospešeno staranje. Kot so ugotovili avstralski raziskovalci, ki so o svojih ugotovitvah poročali v študiji, objavljeni v reviji The British Medical Journal’s Journal of Epidemiology & Community Health, lahko bivanje v najemu staranje pospeši kar za 50 odstotkov bolj kot kajenje. V primerjavi z lastniki stanovanj morajo najemniki svojim letom v povprečju prišteti še 2 tedna in pol.

Biološka starost je torej pri najemnikih pogosto precej višja od podatkov, zapisanih v dokumentih. To pa je seveda povezano s povečanim tveganjem za kronične bolezni in prezgodnjo smrt. Dobra novica je, da škoda ni nujno povsem nepopravljiva. Ugodnejši pogoji bivanja lahko vsaj deloma odpravijo negativne posledice, ki jih je na zdravju pustilo najemništvo.

Poleg posredovanih podatkov analizirani tudi vzorci krvi

Raziskovalci so analizirali podatke za skoraj 1500 Britancev. Podatki so bili pridobljeni v okviru še vedno potekajoče raziskave, ki se je začela leta 2009. Analizirani so bili vzorci krvi, ki so bili uporabljeni za zbiranje informacij o biomarkerjih, povezanih s staranjem (raziskovalci so se osredotočili predvsem na metilacijo DNK). Obenem so bili upoštevani bivalni pogoji oseb, katerih podatki so bili uporabljeni za raziskavo.

Uporabljeni podatki so v povprečju zajemali obdobje 10 let. Poleg podatkov o statusu (lastnik/najemnik) so bili na voljo tudi podatki o specifičnih neugodnih pogojih (plesen po zidovih, pomanjkljivo ogrevanje, prenatrpanost, visoka cena najema itn.). Raziskovalci pa so obenem upoštevali tudi dejavnike, kot so spol, stopnja izobrazbe, finančno stanje, prehrana, raven stresa, indeks telesne mase (ITM) in kajenje.

Pomemben dejavnik občutek stabilnosti oziroma varnosti

Podatki podobnih raziskav, izvedenih v preteklosti, so osvetlili predvsem povezavo med pospešenim staranjem oziroma povečanim tveganjem za zdravstvene težave ter dejavniki, kot sta prenatrpanost in nezadostno ogrevanje. Nova raziskava pa je pokazala, da lahko na hitrost staranja vplivajo tudi manj oprijemljivi dejavniki, na primer občutek varnosti oziroma stabilnosti, ki pri najemništvu pogosto umanjka.

Najem neprofitnih stanovanj primerljiv z lastništvom

Zanimivo je, da pri eni izmed skupin najemnikov niso bile zaznane bistvene razlike pri biološki starosti v primerjavi z lastniki stanovanj. Morda ste pomislili, da je šlo za najemnike z višjo plačo, toda ne: skupina najemnikov, pri katerih ni bila zaznana korelacija med najemništvom in pospešenim staranjem, so bili tisti, ki živijo v neprofitnih stanovanjih oziroma v stanovanjih, v katerih najem deloma financira država. Raziskovalci menijo, da je ta podatek zelo pomemben, saj nakazuje možnost pozitivnih sprememb, ki niso omejene samo na povečevanje števila lastnikov nepremičnin. Zelo koristno je lahko tudi povečanje števila neprofitnih stanovanj, pri čemer se lahko strošek povrne v obliki zmanjšanja izdatkov za zdravstvo.

Najemniki pogosto nimajo ustrezne pravne zaščite

Med ukrepi, ki bi lahko prispevali k upočasnitvi staranja najemnikov, avstralski raziskovalci izpostavljajo tudi razširitev pravic najemnikov, posebno v državah, v katerih so najemniki trenutno praktično povsem prepuščeni samovolji lastnikov stanovanj. To bi med drugim pomenilo ukinitev možnosti nekrivdnega izseljevanja najemnikov in neomejenega dvigovanja najemnin ter uvedbo minimalnih bivalnih standardov, ki bi jim morala zadostiti vsa stanovanja, namenjena oddajanju.

5 japonskih konceptov, ki lahko spremenijo vaše življenje

Japonska je dežela z bogato zgodovino. Tako ni presenetljivo, da so se prav na tem območju izoblikovali zanimivi koncepti, ki pogosto prepletajo filozofijo in prakso. Navidezno preprosta spoznanja skrivajo ogromno modrosti in priložnosti za osebnostno rast. Ponujajo priložnost za odmik od brezglavega potrošništva in nenehnega hitenja ter za odkrivanje globljega smisla življenja. Ti preprosti koncepti lahko spremenijo vaš pogled na življenje in vam pomagajo doseči notranji mir.

1. Ikigai

Veliko ljudi se težko odloči za karierno pot. Številni imajo občutek, da se niso zares odločili, ampak so se preprosto prepustili spletu naključij. Posledično v službi trpijo, vendar ne vedo, kateri poklic bi jim najbolj ustrezal. Nikoli ni prepozno za spremembe, seveda pa je nujno, da se tega projekta lotite premišljeno. Pri tem vam lahko pomaga japonski koncept ikigai, kar bi lahko prevedli kot »smisel obstoja«. Ikigai je tisto, zaradi česar zjutraj z veseljem vstanete, saj se vam zdi, da s svojim delom izpolnjujete pomembno poslanstvo. Da bi odkrili svoj ikigai, si morate zastaviti 4 vprašanja:

  • Kaj je tisto, kar rad počnem?
  • Kaj je tisto, v čemer sem dober?
  • S čim lahko doprinesem k boljšemu svetu?
  • S čim se lahko preživljam?

Dejavnost, ki jo boste navedli pri vseh odgovorih, je vaš ikigai. Pomembno je namreč, da poiščete presečišče med vsemi štirimi vidiki. Če na primer najdete nekaj, kar vas veseli, vendar ni realistično pričakovati, da bi lahko od tega živeli, iščite dalje, saj to ni vaš resnični ikigai.

2. Kintsugi

Kintsugi je umetnost popravljanja razbite lončenine, pri čemer se uporablja masa, ki vsebuje zlato, srebro ali platino v prahu. Pri tem ne gre za poskus skrivanja razpok. Nasprotno: mesta razpok so poudarjena, kar poskrbi za povsem unikaten izdelek. Čeprav gre v osnovi za prakso oziroma obrt, se v ozadju skriva pomenljiva filozofija. Kintsugi vam lahko pomaga razumeti, da brez svojih preteklih izkušenj in ran ne bi bili to, kar ste. Brazgotine, ki so ostale, pripovedujejo neponovljivo zgodbo, obenem pa pričajo o vaši vzdržljivosti.

3. Wabi-sabi

Wabi-sabi je estetika, ki stavi na iskanje lepote v nepopolnosti. V ožjem pomenu gre za stil opremljanja, v širšem pa za filozofsko koncept, s pomočjo katerega lahko odkrivamo popolnost v vsem, kar se zdi na prvi pogled nepopolno. Wabi-sabi je koncept, ki vam lahko pomaga sprejeti staranje oziroma minevanje časa.

4. Omotenashi

Izraz omotenashi bi lahko prevedli kot gostoljubnost, vendar je treba pri tem poudariti, da gre pri tem za mnogo več kot zgolj površinsko vljudnost. Omotenashi je popolna predanost skrbi za to, da bi bilo sočloveku karseda udobno. Prakticiranje tega koncepta vključuje aktivno poslušanje, nesebično pomoč (ne da bi kar koli pričakovali v zameno) in ustvarjanje prijetnega vzdušja, ki poskrbi za to, da imajo vsi prisotni občutek sprejetosti.

5. Shinrin-yoku​

Za izraz shinrin-yoku​ se običajno uporablja prevod »gozdno kopanje«. Praksa sicer ni omejena samo na gozd. Shinrin-yoku​ se lahko prakticira v najrazličnejših naravnih okoljih. Bistvena je popolna osredotočenost na naravo. Ko sodobni človek preživlja čas v naravi, je z mislimi pogosto drugje. Tako ne zaznava zares lepote, ki ga obdaja, saj je ujet v svoje vsakodnevne skrbi. Ko to ozavestimo, se odpre možnost pristnejših stikov z naravo. Privrženci koncepta shinrin-yoku​ poudarjajo, kako blagodejna je lahko popolna prepustitev dražljajem, ki so značilni za gozdove in druga naravna okolja. Tako je pomembno, da aktivirate vse svoje čute. Ko se na primer sprehajajte po gozdu, bodite karseda pozorni na to, kaj vidite, kaj vohate, kaj tipate in kaj slišite. Če naletite na užiten sadež, si ga pred zaužitjem natančno oglejte in ga otipajte. Nato ga pojejte čim bolj počasi ter se pri tem resnično poglobite v okuse in teksture, ki jih zaznavate.

6 pomembnih živil za zdravje oči in vid (poleg korenja)

Ko gre za zdravje naših oči, večina izmed nas pomisli na korenček. Res je, da vsebuje veliko vitamina A, ki je ključnega pomena za dober vid, vendar ni edino živilo, ki lahko koristi našim očem. Preverite, katerih šest drugih pomembnih živil, ki jih moramo vključiti v našo prehrano za ohranjanje zdravja oči in ostrine vida.

1. Listnata zelena zelenjava

Zelenolistna zelenjava, kot sta špinača in ohrovt, je bogata z luteinom in zeaksantinom – antioksidantoma, ki igrata ključno vlogo pri zaščiti oči. Te snovi lahko pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj starostne degeneracije rumene pege in sive mrene. Vključevanje zelene listnate zelenjave v vašo prehrano ni le dobro za oči, ampak podpira tudi splošno zdravje.

2. Mastne ribe

Omega-3 maščobne kisline so ključne za zdravje oči, zlasti za zmanjšanje možnosti za razvoj suhega očesa in degeneracije rumene pege. Mastne ribe, kot so losos, skuša in sardine, so ene izmed najboljših virov teh maščobnih kislin. Vključitev rib v tedensko prehrano lahko prispeva k boljšemu zdravju oči.

3. Jajca

Jajca so še ena odlična izbira za podporo zdravju oči. Rumeno v jajcih vsebuje lutein in zeaksantin, poleg tega pa so jajca tudi dober vir vitamina D, ki prav tako lahko igra vlogo pri zmanjševanju tveganja za določene očesne bolezni.

4. Jagodičevje in citrusi

Vitamin C je še en antioksidant, ki je ključen za zdravje oči. Pomanjkanje vitamina C ima lahko velik vpliv na naše celostno zdravje. Jagodičevje, kot so borovnice, maline in jagode, ter citrusi, kot so pomaranče in limone, so odlični viri vitamina C. Redno uživanje teh živil lahko pomaga pri zaščiti pred starostno degeneracijo rumene pege in pri zmanjšanju tveganja za razvoj sive mrene.

5. Oreščki in semena

Oreščki in semena vsebujejo vitamin E, ki je še enden izmed antioksidantov, pomemben za ohranjanje zdravja očesnih celic. Mandlji, orehi in lanena semena so samo nekatera izmed živil, ki jih lahko vključite v prehrano za dodaten vnos vitamina E.

6. Polnozrnata žita

Glikemični indeks prehrane lahko vpliva na zdravje vaših oči. Prehrana z nizkim glikemičnim indeksom, ki vključuje polnozrnata žita, lahko zmanjša tveganje za razvoj starostne degeneracije rumene pege. Poleg tega so polnozrnata žita tudi dober vir niacina in vitamina E.