9 vsakodnevnih navad, ki pomagajo olajšati bolečine v hrbtu

Bolečine v hrbtu so ena najpogostejših težav s katerimi se srečujejo ljudje po vsem svetu. Ne glede na to, ali je vzrok za bolečino v hrbtu dolgotrajno sedenje, nepravilna drža ali fizična obremenitev, lahko bolečine v hrbtu močno vplivajo na kakovost vašega življenja. Na srečo obstaja nekaj preprostih vsakodnevnih navad, ki vam lahko pomagajo ublažiti bolečino in izboljšati splošno počutje.

1. Ohranite aktivnost

Redna telesna aktivnost je ključnega pomena za vzdrževanje zdravja hrbtenice. Telesna aktivnost kot je vadba, hoja, plavanje ali joga, lahko poveča moč in prožnost ter zmanjša tveganje za nastanek bolečin v hrbtu.

2. Bodite pozorni na držo

Pravilna telesna drža lahko zmanjša obremenitev hrbtenice in okoliških mišic. Ko sedite, pazite, da imate za hrbet čim bolj vzravnan in dobro podpr, noge pa naj bodo trdno na tleh.

3. Ustrezna ergonomija pri delu

Vaše delovno mesto bi moralo podpirati zdravje vaše hrbtenice. Investirajte v ergonomičen stol ali nastavljivo mizo, ki vam bo omogočala, da ohranite pravilno držo skozi celoten delovni dan.

4. Dvigovanje predmetov na pravilen način

Pri dvigovanju težkih predmetov uporabljajte moč nog in ohranite naravno krivuljo hrbtenice. Nikoli se ne sklanjajte z zgornjim delom telesa in ne zavrtite hrbta, ko držite težki predmet.

5. Redno raztezanje

Raztezanje lahko poveča gibljivost hrbtenice in zmanjša napetost v mišicah. Preprosti raztezni gibi, kot so zasuki, pregibi naprej in joga, so odlični za ohranjanje prožnosti.

6. Pazite na telesno težo

Prevelika telesna teža poveča obremenitev na hrbtenico. Uravnotežena prehrana in redna vadba sta ključna za vzdrževanje zdrave telesne teže in zmanjšanje obremenitve na hrbet.

7. Kakovosten spanec

Spanje na kakovostni vzmetnici in v pravilnem položaju lahko znatno vpliva na zmanjšanje bolečin v hrbtu. Poskrbite, da je vaša vzmetnica dovolj trda, da podpre vašo hrbtenico, in preizkusite različne položaje spanja, da najdete tistega, ki vam najbolj ustreza.

8. Izogibajte se dolgotrajnemu sedenju

Dolgotrajno sedenje lahko oslabi mišice in poveča napetost v hrbtu. Naredite kratek odmor vsako uro in se sprehodite ali preprosto stojte in se raztegnete.

9. Uporabite toplo ali hladno terapijo

Toplotne ali hladne obloge lahko ublažijo bolečino in zmanjšajo vnetje. Toplota sprošča napete mišice, medtem ko hlajenje lahko pomaga pri oteklinah in vnetjih. Vroče kopeli ali grelne blazine so lahko učinkovite pri sproščanju mišic, medtem ko lahko ledeni obkladki pomirijo vnetje. Izberite metodo, ki najbolje deluje za vaše simptome, in jo uporabljajte zmerno.

10. Posvetujte se s strokovnjaki

Če vas bolečine v hrbtu ne popustijo ali se celo poslabšajo, je čas, da se posvetujete s strokovnjakom. Fizioterapevti lahko nudijo individualizirane vaje in terapije, ki so posebej prilagojene vašim potrebam.

Ko je odprl oči, je bilo v šotoru na stotine pajkov

0

Nacionalni park in rezervat Lake Clark na jugozahodu Aljaske so sanjski kraj za pohodnike, saj se ponaša s čudovito pokrajino in urejenimi potmi. Vendar pa je ponoči lahko nočna mora za tiste, ki trpijo za arahnofobijo.

Vodstvo parka je na družbenih omrežjih objavilo za marsikoga zastrašujoč videoposnetek, na katerega je nekega večera naletel enden izmed pohodnikov med kampiranjem v prostrani divjini. »V oddaljenih globinah prostrane, divje pokrajine jezera Clark se je utrujeni popotnik po dolgem dnevu raziskovanja pripravil za noč v kampu. Ne vedoč, da so nočna bitja v gozdu precej aktivna, je pustil šotor nekoliko odprt.

Nacionalni park in rezervat Lake Clark

Zapis se je glasil takole: “Utrujeni raziskovalec, stisnjen v svojo toplo spalno vrečo, potopljen v svet sanj … se je nenadoma prebudil z občutkom, da ga pokrivajo grozljiva plazeča se bitja gozda. Ko je odprl oči, se je zavedel, da je njihova nočna mora postala resničnost.”

Marsikoga že ne pajek prestraši, a kaj bi storili, če bi bili popolnoma obkroženi z njimi?!

Poglejte si spodnji video, če si upate …

Video si je ogledalo več kot 3 milijone ljudi, ki ne morejo verjeti svojim očem. Številni gledalci so pustili komentarje, kot so “nov strah pred kampiranjem” in “zato ne kampiram”. Nekaterim je to obudilo spomine, ko so šli na kampiranje in naleteli na pajke ali druge živali.

Park ni hotel odvrniti ljudi od obiska, zato so naslednji dan objavili nadaljnjo objavo, v kateri so pojasnili, zakaj bi se to lahko zgodilo.

Pajki v šotoru

“Skupine dolgonogih pajkov včasih tvorijo večje skupine, imenovane agregacije. To vedenje je običajno med temi dolgonogimi bitji, vendar ni enostavne razlage, zakaj to počnejo. Raziskovalci domnevajo, da se združbe oblikujejo za parjenje, nadzor vlažnosti ali za odvračanje plenilcev. Znanstveniki vedo, da se to vedenje pogosteje pojavlja jeseni, ko je vreme suho in so dnevi kratki. Dolgonogi pajki so nagnjeni k izsušitvi, zato jim skupna skupnost omogoča ustvarjanje okolja za vzdrževanje telesne vlažnosti. Bistvo narave je uživanje v nepričakovanem.”

Ali so letalske karte zares prepoceni?

Francoski minister za promet Clément Beaune je pred nedavnim dvignil precej prahu z izjavo, da »letalske karte za 10 € niso več vzdržne«, saj gre pri tako nizkih cenah za »socialni in okoljski damping«. Beaune je izjavo pospremil z napovedjo, da si bo Francija prizadevala za določitev minimalne cene letalskih vozovnic in da bo poskušala pridobiti podporo drugih članic EU. Enotna minimalna cena kart naj bi tako veljala za celotno območje Evropske unije. Po mnenju francoskega ministra za promet bi lahko ta ukrep močno zmanjšal količino toplogrednih izpustov, za katere je odgovorna letalska industrija, kritiki predloga pa opozarjajo, da se Beaune težave loteva na napačnem koncu …

Za večino emisij, povezanih z letenjem, odgovorne elite

Kritiki uvedbe minimalne dovoljene cene letalskih vozovnic menijo, da ta ukrep ne bi zajel tistih, ki so v največji meri odgovorni za škodljive izpuste, povezane z letenjem. Prizadel bi predvsem revnejše sloje, ki se za potovanje z letalom odločijo samo nekajkrat v življenju. Po drugi strani pa elite, ki letala uporabljajo malodane kot svoje primarno prevozno sredstvo, ne bi občutile bistvenih sprememb. Njihove navade se tako najverjetneje ne bi spremenile, posledično pa ni mogoče pričakovati bistvenega zmanjšanja izpustov škodljivih plinov, ki vplivajo na globalno segrevanje.

Podatki kažejo, da v Franciji 2 odstotka prebivalstva pokupita kar polovico vseh letalskih kart, prodanih v enem letu. Stanje je podobno tudi v drugih evropskih državah. V Veliki Britaniji si denimo 70 odstotkov vseh prodanih letalskih vozovnic razdeli 15 odstotkov prebivalcev. Na Nizozemskem pa je 42 odstotkov kart prodanih 8 odstotkom prebivalcev.

Skoraj 40 % Evropejcev ni še nikoli zapustilo svoje matične države

Nikakor torej ne drži, da so vsi Evropejci enako odgovorni za emisije, povezane z vedno pogostejšimi leti, zato se zdijo pomisleki, ki jih je sprožila napoved uvedbe minimalne cene letalskih vozovnic, upravičeni. Ljudje, ki z letalom potujejo zelo pogosto, si najverjetneje lahko privoščijo tudi nekoliko dražje karte, po drugi strani pa bi lahko ta ukrep onemogočil potovanja tistim, ki si jih že v osnovi precej težko privoščijo. O tem, da delež odgovornosti za letalske emisije, ni razporejen enakomerno, priča tudi podatek, da kar 37 odstotkov Evropejcev še ni potovalo onkraj meja države, v kateri so se rodili (gre za podatek iz leta 2014).

Izjave o kartah po 10 € zavajajoče

Kritiki napovedi francoskega ministra za promet obenem opozarjajo, da so navedbe o letalskih vozovnicah za 10 € zavajajoče. Če upoštevamo vse stroške, je treba trenutno za enosmerno letalsko vozovnico večinoma odšteti najmanj 40–50 €.

Beaune pa je bil kritik deležen tudi zaradi neupoštevanja dejstva, da ljudje, ki se odločijo za potovanje z letalom, pogosto nimajo na voljo pravih alternativ. Tako so denimo vozovnice za daljša potovanja z vlakom pogosto zelo drage, poleg tega pa vlaki običajno niso tako hitri in zanesljivi kot letala. V poročilu, ki ga je julija letos objavil Greenpeace, je denimo navedeno, da je bilo med 112 železniškimi linijami, ki so bile analizirane, samo 12 takšnih, ki so bile hitre in zanesljive, potovanje pa je bilo obenem cenejše od nakupa letalske vozovnice.

V Franciji so se sicer maja letos odločili za ukinitev »nenujnih linij notranjih letov«. Ukrep se nanaša na vse linije, pri katerih potovanje z vlakom zahteva manj kot 2,5 h. Zaradi opisanih težav, povezanih z železniškimi prevozi, ta ukrep v praksi ni prinesel bistvenih sprememb. Ukinjene so bile namreč samo tri letalske linije, saj bi pri vseh drugih prevoz z vlakom zahteval več kot 2,5 h.

Pozitivne spodbude učinkovitejše od negativnih posledic

Okoljevarstveniki opozarjajo, da se politiki pogosto pretirano osredotočajo na ukrepe, ki naj bi podnebne spremembe zajezili s pomočjo negativnih posledic, kamor spada tudi višanje stroškov letov, namesto da bi bile v ospredju pozitivne spodbude oziroma zagotavljanje pogojev, ki bi olajšali okolju prijazne izbire.

Francoski predsednik Macron je bil zaradi ukinitve krajših letov znotraj Francije deležen precej publicitete. Tako se ugiba, da je publiciteta tudi glavni cilj francoskega ministra za promet, ki se najverjetneje zaveda, da je praktično nemogoče, da bi pridobil podporo vseh drugih članic EU, predvsem pa, da morebitna uvedba minimalne cene letalskih vozovnic ne bi bistveno zmanjšala škodljivih emisij.

Ženska umrla zaradi zdravila Ozempic. Želela je shujšati za hčerino poroko.

Avstralka, ki je jemala Ozempic, da bi izgubila nekaj kilogramov pred poroko svoje hčerke, je umrla zaradi zapletov in bolezni prebavil – zdaj njen mož opozarja, da “sploh ni bilo vredno.”

56-letni Trish Webster so predpisali zdravilo Ozempic, saj si je nadvse želela obleči v svojo sanjsko obleko za hčerino poroko. Ozempic je zdravilo, ki ga je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 – po vsem svetu se pogosto uporablja kot zdravilo za hujšanje. Zdravilo deluje tako, da posnema naravni hormon GLP-1, ki upočasni prehajanje hrane skozi želodec in črevesje, zaradi česar se ljudje dlje počutijo siti.

Upočasnjen želodec in blokada črevesja

Težave nastanejo, če zdravilo preveč upočasni želodec ali zablokira črevesje. FDA je do konca septembra prejela 18 poročil o podobnih simptomih pri ljudeh, ki so jemali Ozempic.

Websterjeva je jemala Ozempic skupaj z injekcijo Saxenda na recept in po poročanju lokalnih medijev v petih mesecih izgubila približno 16 kilogramov. Medtem, ko so zdravila Websterjevi pomagala hitreje shujšati, naj bi zaradi njih zelo zbolela.

Našel jo je mož, vendar prepozno

Le nekaj mesecev pred hčerkino poroko, naj bi jo mož našel nezavestno, iz ust pa ji je tekla rjava tekočina. “Iz ust ji je prihajalo nekaj rjavega in ugotovil sem, da ne diha, ter začel izvajati postopke za oživljanje,” je prejšnji teden za “60 Minutes Australia” pripovedoval njen mož, Roy Webster.

Websterjeva je tisto noč umrla, za vzrok smrti pa je bila navedena akutna bolezen prebavil. “Če bi vedela, da se to lahko zgodi, zdravil ne bi vzela,” je vztrajal mož pokojne Avstralke. “Nikoli si nisem mislil, da lahko zaradi tega umreš.”

Ali so bila kriva zdravila?

Medtem ko njena smrt ni bila uradno povezana z njeno uporabo Ozempica in Saxenda, njen mož krivi zdravila. “Ne bi smela oditi.” je rekel Roy. “Samo ni vredno, sploh ni vredno.”

V izjavi za “60 Minutes Australia” je proizvajalec zdravila Ozempic, Novo Nordisk, dejal, da so o blokadi črevesja poročali šele po lansiranju zdravila na trg, kar nakazuje, da je proizvajalec zdravila izvedel za težavo šele po sprostitvi zdravila.

Novo Nordisk, Eli Lilly in podjetje, ki proizvajata Mounjaro, so v ZDA v tožbi zaradi trditev, da lahko njihova priljubljena zdravila za hujšanje povzročijo hude težave s prebavili, kot je gastropareza ali “želodčna paraliza”, ki lahko povzroči smrt.

Odvetniška pisarna Morgan & Morgan je avgusta za The Post povedala, da je prejela 500 podobnih poizvedb strank iz 45 zveznih držav, skupaj s trditvami o poškodbah, ki naj bi jih povzročila druga zdravila za hujšanje, vključno z Wegovy, Rybelsus in Saxenda.

Igralka, ki je zbolela za rakom se je odločila za evtanazijo v Švici

0

58-letna igralka in režiserka Sibilla Barbieri, bolnica z rakom v terminalni fazi, je julija lani sprožila postopek, s katerim bi končala svoje trpljenje doma, v Rimu, skupaj s svojimi najdražjimi.

Ker so v Italiji zavrnili njeno željo, se je na postopek evtanazije odpravila v Švico, da bi končala trpljenje, ki ji ga je povzročal tumor. Režiserka Sibilla Barbieri iz Rima je umrla v švicarski kliniki po samoinjiciranju smrtonosnega zdravila.

Bila je terminalna bolnica z rakom in generalna svetnica združenja Luca Coscioni, lanskega julija pa se je odločila za postopek za dostop do pomoči pri samomoru. Obrnila se je na zdravstvene ustanove, da bi preverila pogoje, ki jih določa zakonodaja (biti popolnoma sposoben sprejemati svobodne in ozaveščene odločitve, trpeti zaradi neozdravljive patologije, ki je vir nevzdržnega trpljenja in ki ga ohranjajo pri življenju z zdravljenjem za vzdrževanje življenja) za dostop do pomoči pri samomoru v svojem domu v Rimu, poleg svojih najdražjih.

Toda sredi septembra je prejela sporočilo, da zdravniška ekipa meni, da bolnica ni bila odvisna od zdravljenja za vzdrževanje življenja in da zato pogoji, ki jih je določilo ustavno sodišče, niso bili izpolnjeni. Sibilla Barbieri pa je bila popolnoma odvisna od terapije s kisikom in zdravil proti bolečinam, ki bi, če bi jo prekinila, hitro povzročila bolečo smrt.

Sibillo sta v Švico pospremila njen sin in Marco Perduca, nekdanji radikalni senator, iz združenja Luca Coscioni in član združenja za civilno pomoč, ki danes šteje več kot 50 ljudi, pripravljenih prevzeti tveganje kaznivih dejanj, da bi pomagali bolnim ljudem narediti konec njihovemu trpljenju. Sinu Sibille Barbieri in Perducu grozi do 12 let zapora, zato se bosta sama predala policiji. To bo storil tudi Marco Cappato kot pravni zastopnik Civilne reševalne zveze, ki je organizirala in podprla potovanje Sibille Barbieri v Švico. Spremljala jih bo tudi Filomena Gallo, pravna zagovornica in nacionalna sekretarka združenja Luca Coscioni ter koordinatorka pravne fakultete in fakultete za obrambo.

»Zavrnitvi ni bilo priloženo zdravniško poročilo niti mnenje pristojne etične komisije – dokumenti, ki smo jih zahtevali,« je pojasnila odvetnica Filomena Gallo. »Po preverjanju pri dr. Maria Riccia iz medicinske dokumentacije, ki jo je pripravila Sibilla Barbieri, se je izkazalo, da bi bila Barbierijeva namesto željene evtanazije podvržena številnim oblikam vzdrževanja življenja. Zato smo zavrnitvi nasprotovali in vodstvo zdravstvenega podjetja obvestili, da se je naša klientka lotila tudi postopka za odhod v Švico, a da bi nekaj dni rada zaključila s svojimi najdražjimi v Italiji, a nismo dobili odgovora. Šele v petek, 3. novembra (ko je Barbierijeva že končala svoje življenje), smo prejeli mnenje etične komisije, ki za Sibillo Barbieri potrjuje obstoj zahtev, ki jih je navedlo Ustavno sodišče.

Sibilla Barbieri je pred smrtjo tudi posnela sporočilo za javnost v obliki videa.

Preberite tudi: Izbrala je evtanazijo še preden je izgubila bitko z demenco

So arheologi odkrili Noetovo barko?

0

Je mogoče, da so arheologi končno odkrili Noetovo barko, legendarno plovilo iz svetopisemskega potopa? Geološka formacija v Turčiji, znana kot formacija Durupinar, se že dolgo domneva kot mesto, kjer bi se Noetova barka lahko ustavila. Vendar pa nedavne trditve ekipe, ki izkopava območje, postavljajo vprašanje, ali so njihove ugotovitve tako prepričljive, kot trdijo.

Po knjigi Geneze se je Noetova barka, v kateri so bili Noe, njegova družina in pari živali, ustavila nekje na območju goratega sveta Ararata. Barka je bila opisana kot masivna zgradba, ki je merila 300 komolcev v dolžino, 50 komolcev v širino in 30 komolcev v višino, približno 134 x 22 x 13 metrov. Te mere so pomembne zaradi časovne umestitve ter zaradi vprašanja ali ne bi moral tako velikanski objekt pustiti jasnih arheoloških dokazov?

Formacija Durupinar, ki se nahaja v Doğubayazıtu v Turčiji, velja od njenega odkritja leta 1956 za možno zadnje počivališče biblijske barke, predvsem zaradi njene edinstvene votle oblike, ki spominja na trup ladje. V preteklih letih so mnogi trdili, da so našli dokaze, ki podpirajo teorijo, da je to tvorbo res povzročila barka. Zdaj skupina turških in ameriških raziskovalcev, ki od leta 2021 iščejo Noetovo barko, verjame, da je odkrila prepričljivejše dokaze.

Noetova barka
Foto: Noahs Ark Scan

Ekipa je izvedla analizo vzorcev kamnin in zemlje s tega območja, da bi našli ostanke legendarne barke. Njihove ugotovitve kažejo na prisotnost glinenih materialov, morskih snovi in ​​morskih organizmov, katerih starosti segajo med 5.000 in 3.000 pred našim štetjem. Po besedah ​​Faruka Kaya, prorektorja in profesorja z univerze Ağrı İbrahim Çeçen to kaže na človeško dejavnost v regiji v času potopa, ki naj bi se zgodil pred 5000 leti. “Glede datiranja je dokazano, da je bilo življenje tudi v tej regiji. To so pokazali laboratorijski izvidi.” je komentiral.

Vendar pa je nujno razlikovati med dokazi o človeški dejavnosti in dokazi o svetovnem povodnju ali obstoju ogromne lesene barke. Takšne ugotovitve ne potrjujejo dokončno prisotnosti Noetove barke. Prepričanje, da je formacija Durupinar počivališče barke, so arheologi večkrat ovrgli. Kljub videzu barke je ta tvorba povsem naravna, njena oblika pa naključna. Poleg tega ni nobenega geološkega zapisa o poplavah svetovnih razsežnosti, podobni tistim, ki so opisane v Svetem pismu ali drugih verskih besedilih.

Koncept velikih poplav je nastal pred Biblijo in ga lahko zasledimo vse do mezopotamskih zgodb o potopu, kot je ep o Gilgamešu. Nekateri dokazi kažejo, da so se lokalne poplave morda zgodile v Sredozemlju in Črnem morju pred približno 7500 leti, kar bi lahko navdihnilo te pripovedi. Vendar je tudi ta razlaga predmet razprave.

Na koncu se iskanje Noetove barke sooča s podobnimi izzivi kot iskanje Atlantide. Oba prizadevanja temeljita na iskanju dokazov za dogodke ali kraje brez podlage izven kraja iz opisa določenih zgodb. Iskanje takšnih dokazov lahko včasih povzroči, da ljudje ne upoštevajo nasprotujočih si informacij, saj se osredotočajo izključno na potrditev svojih prepričanj. Čeprav je marsikaterega arheologa verjetno premami občutek, da bi lahko odkril tako veliko odkritje, skupni dokazi kažejo, da so takšne trditve zelo malo verjetne.

4 astrološka znamenja, ki morajo nujno okrepiti svoj imunski sistem

0

Vstopamo v obdobje, ko je močan imunski sistem posebno pomemben. Verjetnost za stik z virusi je namreč večja kot v toplejših mesecih. Ljudje z oslabljeno imunsko obrambo so nadpovprečno ogroženi. Ne le da se hitreje okužijo, ampak tudi težje prebolijo bolezen. Okužbe trajajo dlje, simptomi pa so lahko zelo neprijetni.

Ukrepi za krepitev imunskega sistema, kot so povečanje vnosa cinka, uporaba pripravkov iz ameriškega slamnika, uživanje sirupa iz bezgovih jagod, pogostejše uživanje česna in skrb za to, da ima telo na voljo dovolj vitamina D, so koristni za večino ljudi, vendar so za nekatere skupine še posebno pomembni.

Če lahko verjamemo povezavam z ostrološkimi znamenji in zdravjem, je stopnja ogroženosti pri virusnih obolenjih vsaj deloma odvisna tudi od tega dejavnika. Pripadniki štirih astroloških znamenj pozimi zbolevajo pogosteje, kar naj bi bilo povezano z njihovimi osebnostnimi značilnostmi. Ukrepi, namenjeni krepitvi imunskega sistema, so za ta znamenja skorajda nujni, saj lahko sicer praktično vso zimo preležijo v postelji.

1. Bik

K hedonizmu nagnjeni biki pogosto zanemarijo zdravo prehrano in gibanje. Ker so tako osredotočeni na trenutni užitek, nemalokrat  ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah, ki jih čakajo, če ne začnejo živeti bolj zdravo. Zaradi pomanjkanja gibanja in pogostega uživanja nezdrave hrane imunski sistem bikov običajno ni v najboljši formi. Posledično pozimi zelo hitro zbolijo. Uporaba naravnih pripravkov za krepitev imunskega sistema lahko sicer pomaga, vendar so obenem zelo priporočljive tudi celovitejše spremembe navad. Redno gibanje ter pogostejše uživanje sadja in zelenjave sta osnovi močnega imunskega sistema, ki je nujen za učinkovito zaščito pred patogenimi mikroorganizmi oziroma pred resnejšimi okužbami.

2. Lev

Levi neradi zamudijo priložnost za dobro zabavo. Gre namreč za zelo ekstrovertirane ljudi, ki so radi v središču pozornosti. Njihov najljubši mesec je pogosto december, ko si zabave običajno sledijo kot po tekočem traku. Pogosta druženja pa imajo žal tudi temno plat. S tem se namreč poveča tveganje za okužbe. Tako ni presenetljivo, da levi nemalokrat omagajo še pred vrhuncem decembrskih praznovanj. Če se prepoznate v opisu, vam svetujemo, da letos namenite več pozornosti krepitvi imunskega sistema. Tako boste precej lažje krmarili skozi veseli december.

3. Strelec

Tudi strelci so praviloma zelo družabni, vendar jim precej bolj kot zabave ustrezajo potovanja, saj radi spoznavajo tuje kulture, zgodovino, lokalno kulinariko itn. Pogosta potovanja so seveda prav tako povezana s povečanim tveganjem za okužbe, zato bi morali biti tudi strelci posebno pozorni na svoj imunski sistem. Pri tem je pomembno, da z ukrepi ne čakate do zadnjega trenutka. Prej ko začnete, boljše so možnosti za to, da se izognete okužbam.

4. Ribi

Ribe spadajo med najbolj občutljiva oziroma čustvena astrološka znamenja. Življenje in odnose doživljajo zelo intenzivno. Obenem pa pogosto »absorbirajo« tuja čustvena stanja. Tudi če nimajo posebnega razloga za žalost, jih lahko tuja stiska tako potre, da se popolnoma sesujejo, saj gre za izjemno empatične ljudi. Zaradi opisanih značilnosti je imunski sistem rib pogosto v precej klavrnem stanju. Čustvena preobremenjenost lahko namreč med drugim negativno vpliva tudi na imunski sistem. Tudi ribe zato spadajo med astrološka znamenja, ki morajo krepitvi imunskega sistema posvetiti več časa in energije kot večina drugih ljudi. Seveda pa je obenem priporočljivo, da poiščete tehnike, s pomočjo katerih boste lažje obvladovali stres vsakdana. Manj ko se boste obremenjevali s stvarmi, na katere ne morete vplivati, manjše bo tveganje za to, da (resneje) zbolite.

Preberite tudi: Najboljša jesenska aktivnost za vaše astrološko znamenje

Vožnja s kolesom: Slovenci pod evropskim povprečjem, Ljubljančani pa v samem vrhu

Kolo je okolju prijazno prevozno sredstvo, poleg tega pa je kolesarjenje tudi zelo koristno za zdravje. V primerjavi z Združenimi državami Amerike je kultura uporabe kolesa kot primarnega prevoznega sredstva v Evropi zagotovo bistveno bolj razvita, vendar lahko med posameznimi evropskimi državami opazimo vse prej kot zanemarljive razlike, podobno pa velja tudi za primerjavo evropskih mest. Podatki za Slovenijo so pri tem zelo zanimivi. Če upoštevamo delež prebivalstva, ki kot svoje primarno prevozno sredstvo uporablja kolo, je Slovenija pod evropskim povprečjem. Po drugi strani pa je Ljubljana med evropskimi mesti v samem vrhu, primerljiva z Berlinom – pred njo so samo København, Amsterdam in Helsinki.

Na severu Evrope precej več rednih kolesarjev kot na jugu

Kolesarjenje je posebno priljubljeno na severu Evrope. Glede na zadnje podatke Eurobarometra najmanj enkrat tedensko kolesari kar 71 odstotkov Nizozemcev. Sledijo jim Finci (57 odstotkov), Danci (56 odstotkov) in Švedi (42 odstotkov). Na dnu lestvice so pristali Maltežani. Kolo naj bi najmanj enkrat tedensko uporabljali samo 3 odstotki prebivalcev Malte. Slovencev, ki so odgovorili, da kolesarijo najmanj enkrat tedensko, je bilo 36 odstotkov. Ko pridemo do dnevnih kolesarjev, je stanje v Sloveniji bolj zaskrbljujoče. Vsakodnevno namreč kolesari samo 12 odstotkov prebivalstva. Za primerjavo: med Nizozemci lahko najdemo kar 43 odstotkov vsakodnevnih kolesarjev, med Danci 30 odstotkov, med Finci 28 odstotkov, med Madžari 25 odstotkov, med Švedi in Nemci pa 19 odstotkov. Bolje od Slovenije se je v tej kategoriji odrezala tudi Hrvaška. Tam kolo vsakodnevno uporablja 15 odstotkov prebivalcev.

Kar 34 odstotkov Slovencev kolesa ne uporablja nikoli

Delež Evropejcev, ki nikoli ne kolesarijo, je precej večji, kot si morda predstavljate. Takšnih naj bi bila namreč kar polovica. Slovenija je v tej kategoriji zgolj rahlo nad evropskim povprečjem, a ne bistveno. Kar 34 odstotkov Slovencev je namreč odgovorilo, da nikoli ne sedejo na kolo. Tudi tu so se najbolje odrezali Nizozemcev. Takšnih, ki nikoli ne uporabljajo kolesa, je bilo samo 13 odstotkov. Spremenilo pa se ni niti stanje na dnu lestvice: kar 93 odstotkov Maltežanov na kolo ne sede niti občasno. Sledili so Ciprčani (82 odstotkov), Portugalci in Grki (75 odstotkov) ter Španci (73 odstotkov).

Kolo primarno prevozno sredstvo za 13 odstotkov Ljubljančanov

Kar polovica vseh prebivalcev Københavna kolo uporablja kot primarno prevozno sredstvo. Sledijo Amsterdamčani s 35 odstotki, Helsinčani s 14 odstotki ter Berlinčani in Ljubljančani s 13 odstotki. Pri tem je treba sicer opozoriti, da gre za združene podatke različnih raziskav. Podatki za Ljubljano in København so iz leta 2018, podatki za Helsinke iz leta 2019, podatki za Amsterdam iz leta 2017, podatki za Berlin pa iz leta 2013.

Ljubljana 14. najugodnejše mesto za kolesarjenje na svetu

Delež kolesarjev oziroma prebivalstva, ki kot svoje primarno prevozno sredstvo uporablja kolo, je v veliki meri odvisen od pogojev za kolesarjenje. Zagotovo ni naključje, da je ta delež praviloma največji v tistih mestih, ki so kolesarjem najprijaznejša. Najzanesljivejši pokazatelj tega, kako ugodni so pogoji za kolesarjenje v posameznih mestih, je trenutno indeks Copenhagenize. Ocenjevanje, ki je bilo izvedeno leta 2019 in ki je zajelo več kot 600 mest po vsem svetu, je razkrilo, da je kolesarjem najprijaznejše mesto na svetu prav København, torej mesto z največjim deležem rednih kolesarjev oziroma oseb, ki kot primarno prevozno sredstvo uporabljajo kolo. Danska prestolnica si je na lestvici od 0 do 100 prislužila oceno 90,2. Sledili so Amsterdam (89,3), Utrecht (88,4), Antwerpen (73,2) in Strasbourg (70,5). Ljubljana je bila ocenjena z oceno 57,1, kar jo je uvrstilo precej visoko, in sicer na 14. mesto.

Umrl najstarejši pes na svetu, star je bil kar 31 let

Pred nedavnim je umrl pes Bobi. Na dan smrti je bil najstarejši živeči pes na svet. Star je bil namreč kar 31 let in 165 dni. S tem se je v zgodovino zapisal tudi kot pes, ki je dočakal najvišjo starost. Doslej namreč še ni bil zabeležen primer psa, ki bi živel tako dolgo. Toda čeprav se je med Guinnessove rekorderje vpisal že pred smrtjo, je vse do zadnjega živel mirno življenje na portugalskem podeželju, umaknjen od oči javnosti in obkrožen s svojimi najbližjimi. Prav umirjeno življenje naj bi bilo eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je Bobi dočakal izjemno starost, vendar pa to ne pomeni, da je bilo njegovo življenje brez preprek. S prvo se je moral spopasti že kmalu po rojstvu. Kot je povedal njegov skrbnik Leonel Costa, je že to, da je Bobi preživel prvih nekaj tednov, pravi čudež …

Zadnji rojstni dan je praznoval maja

Glede na podatke Guinnessove komisije se je Bobi rodil 11. maja 1992. Ta podatek se ujema z datumom rojstva, ki je zabeležen v portugalski nacionalni bazi hišnih ljubljenčkov (za verodostojnost podatkov, ki se zbirajo v omenjeni bazi, skrbi portugalsko združenje veterinarjev).

Bobi je torej zadnji rojstni dan praznoval maja letos. V njegovo čast je bila organizirana zabava, ki se je je udeležilo več kot 100 gostov. Čeprav so Leonel Costa in njegova družina skrbeli, da je Bobi živel karseda umirjeno, so na ta poseben dan naredili izjemo, saj so sklenili, da si tako visoka starost zasluži posebno počastitev.

Življenje preživel v majhni portugalski vasici

Bobi je bil alentejski planinski pes (Rafeiro do Alentejo). Pasma je ime dobila po regiji Alentejo, od koder izvira. Gre za regijo na jugu Portugalske, v katero spada tudi Bobijev rojstni kraj – vasica Conqueiros, locirana približno 150 kilometrov severno od Lizbone. V tej vasici je Bobi preživel vse svoje življenje. Glas o njem je kljub temu dosegel Guinnessovo komisijo, ki je februarja letos Bobiju podelila naziv najstarejšega živečega psa in naziv psa, ki je dočakal najvišjo starost v zgodovini.

Alentejski planinski psi so običajni veliki, močni in pogumni, obenem pa precej umirjeni. Vse to je bilo značilno tudi za Bobija. Vendar pa njegove dolgoživosti ni mogoče pojasniti s pasmo, ki ji je pripadal. Predstavniki te pasme namreč praviloma ne živijo nadpovprečno dolgo. Povprečna starost, ki jo dočakajo alentejski planinski psi, je 12–14 let. Bobi je bil torej resnično fenomen.

Kot je zapisala veterinarka Karen Becker, ki je zadnja leta bdela nad njegovim zdravjem, je Bobi sicer na Zemlji preživel rekordnih 11.478 dni – a še vedno premalo za tiste, ki so ga imeli radi.

Najstarejši živeči pes postal 23-letni Spike

Na novega rekorderja je bilo treba čakati precej dolgo. Pred tem je naziv psa, ki je dočakal najvišjo starost, pripadal psu po imenu Bluey, ki se je rodil leta 1910. Ko je Bluey leta 1939 umrl, je bil star 29 let in 5 mesecev.

Z Bobijevo smrtjo je trenutno najstarejši pes postal Spike. Ta je sicer bistveno starejši od večine psov, vendar kljub temu močno zaostaja za Bobijem. Star je namreč »samo« 23 let.

Sreča je bila na njegovi strani …

Kot omenjeno, Bobijevo življenje ni bilo vedno umirjeno in srečno. Rodil se je v leglu, ki je skupaj štelo štiri psičke. Ker je bilo na kmetiji živali preveč, starši Leonela Coste, ki je bil takrat star 8 let, Bobija in njegovih sorojencev niso nameravali obdržati. Kot je povedal Costa, je bilo v tistih časih žal povsem običajno, da se psički, za katere družine niso mogle skrbeti, ubijejo, pri čemer so bile pogosto uporabljene zelo krute metode.

Bobiju je na srečo uspelo pobegniti in se skriti med drva na dvorišču. Ko so Leonel Costa in njegovi bratje odkrili, da je eden od kužkov preživel, so bili vzhičeni, vendar so vedeli, da morajo kužka skriti. Tako so zanj kar nekaj časa skrbeli na skrivaj. Ko so starši vendarle odkrili, kaj se dogaja, in ugotovili, kako močno navezani so otroci, so se strinjali, da Bobija obdržijo.

Na tržišču se pojavljajo ponaredki zdravila Ozempic

Pred nekaj meseci se je povpraševanje po zdravilu Ozempic praktično čez noč močno povečalo. Hitro se je namreč začela širiti informacija, da je lahko zdravilo, ki je v osnovi namenjeno uravnavanju krvnega sladkorja, zelo koristno pri spopadanju z odvečnimi kilogrami. Ker so do zdravila nenadoma poskušali priti tudi številni ljudje, ki so po več neuspešnih poskusih hujšanja obupali nad bolj naravnimi pristopi, se je veliko sladkornih bolnikov znašlo v precejšnjih težavah. Vedno težje so dostopali do zdravila, ki so ga nujno potrebovali za obvladovanje sladkorne bolezni. Kot vse kaže, so krizo izkoristili prevaranti. V opozorilu, ki ga je pred nedavnim objavila Evropska agencija za zdravila (EMA), je navedeno, da so bili ponaredki zdravila Ozempic odkriti pri več veletrgovcih, in to tako v Veliki Britaniji kot v državah Evropske unije. Pri agenciji zato opozarjajo, da morajo tisti, ki imajo omenjeno zdravilo doma, pred uporabo preveriti, ali gre resnično za originalno zdravilo ali za ponaredek.

Uporaba ponaredkov lahko privede do resnih zapletov

Vsaj za zdaj še ni dokazov za to, da se je ponaredek zdravila Ozempic znašel tudi v evropskih lekarnah, prav tako pa še ni bil zabeležen primer uporabe ponaredka, vendar pri Evropski agenciji za zdravila kljub temu opozarjajo, da je potrebna previdnost, saj je lahko ponaredek zdravila zelo nevaren – tako za tiste, ki imajo sladkorno bolezen, kot za ljudi, ki si z zdravilom pomagajo pri hujšanju.

Ponaredki so lahko na prvi pogled precej podobni pravemu zdravilu

Podobno kot originalno zdravilo Ozempic so bili tudi ponaredki, ki so bili odkriti, izdelani v obliki injekcijskega peresa. Označeni so bili tudi s serijsko številko, toda med skeniranjem se je izkazalo, da je števila neaktivna – in prav to je bilo tisto, kar jih je izdalo. Podroben pregled je nato razkril tudi druge razlike. Tako je postalo očitno, da gre resnično za ponaredek.

Pred uporabo izdelek natančno preučite

Evropska agencija za zdravila poziva vse uporabnike zdravila Ozempic, naj pred uporabo preverijo, kako je videti originalno zdravilo. Če sumite, da imate doma ponarejeno zdravilo, se čim prej oglasite v najbližji lekarni. Zdravila ne uporabljate, dokler se ne prepričate, da ne gre za ponaredek, saj so sicer možni resni zapleti.

V ZDA prvi ponaredki odkriti že pred nekaj meseci

Informacije o ponaredkih na evropskem tržišču so se razširile šele pred nedavnim, medtem ko se v Združenih državah Amerike s tovrstnimi težavami spopadajo že nekaj mesecev. Podjetje Novo Nordisk, ki proizvaja zdravilo Ozempic, je tako že junija opozorilo na prve primere odkritih ponaredkov, ki naj bi bili kupljeni v lekarni.

Na tržišču tudi vse več zdravil, ki se oglašujejo kot cenejši približek

Zdravilo Ozempic je lahko precej drago. Američani, ki nimajo sklenjenega zdravstvenega zavarovanja, ki krije to zdravilo, morajo za mesečno zalogo odšteti tudi po 1000 ameriških dolarjev. Poleg ponaredkov se zato na tržišču pojavlja tudi vedno več zdravil, pri katerih je jasno, da ne gre za zdravilo Ozempic, vendar se oglašujejo kot cenejši približki, ki naj bi bili prav tako zelo učinkovita pomoč pri hujšanju. V podjetju Novo Nordisk so se odločili za vložitev tožbe proti prodajalcem tovrstnih zdravil, saj menijo, da gre za nelegalne kopije registriranega zdravila. Odločitev sodišča za zdaj še ni znana.

Zdravilo primerno samo za tiste z receptom

Podjetje Novo Nordisk naj bi sicer bdelo nad črnim trgom. Vsak primer potencialnega ponaredka, na katerega naletijo, skrbno preučijo in nato po potrebi podajo prijavo, vendar kljub temu opozarjajo, da morajo biti tisti, ki kupujejo zdravilo Ozempic, zelo previdni, posebno pri kupovanju na spletu. Odsvetujejo kupovanje zdravila brez recepta, obenem pa opozarjajo, da kupci ne smejo zaupati prodajalcem brez ustreznih referenc.