Evtanazija je nedvomno eno tistih področij, ki močno razdvajajo javnost. Še toliko bolj pa to velja za primere, ko je pacientova sposobnost sprejemanja zavestnih odločitev postavljena pod velik vprašaj. Takšni so denimo primeri ljudi z demenco …
Nedolgo tega je s pomočjo zdravniškega osebja svoje življenje predčasno končala 81-letna Nizozemka Annie Zwijnenberg, katere diagnoza je bila prav ena izmed oblik demence – Alzheimerjeva bolezen. Nekaj ur po tem, ko je popila zelo visok odmerek pomirjeval, ji je bila vbrizgana smrtna doza, ki je poskrbela, da se ni nikoli več zbudila.
Možnost napak poskušajo na Nizozemskem zmanjšati z zgodnjo izvedbo postopka
Kot je znano, je Nizozemska ena redkih držav, kjer je evtanazija oziroma t. i. aktivna evtanazija trenutno legalna. Pri tem obstajajo ponekod posebne omejitve – na primer ta, da je lahko prošnja za evtanazijo odobrena le pri nekom, ki so mu zdravniki napovedali 6 mesecev ali manj življenja.
Na Nizozemskem se sicer vsako leto za evtanazijo odloči precej ljudi, pri čemer pa so določeni primeri še posebej kontroverzni. Mednje sodijo tudi primeri ljudi, kot je bila Annie Zwijnenberg, torej pacientov z demenco. Eno glavnih vprašanj v tovrstnih primerih je seveda to, ali omenjena diagnoza res omogoča racionalno presojo.
Pri Annie Zwijnenberg sicer bolezen še ni močno napredovala, vendar pa so bili nekateri prav zaradi tega dejstva zmedeni zaradi njenih načrtov – pred izvedbo postopka je bila namreč še vedno sposobna samostojnega življenja, očitno pa tudi samostojnih odločitve. Prav k temu namreč stremijo pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo oziroma demenco. V večini primerov se tu evtanazija izvede že zelo zgodaj, in sicer ravno zaradi dejstva, da so lahko zdravniki karseda prepričani, da je to nekaj, česar si oseba zares želi.
Zdravniki se lahko zaradi napačne presoje znajdejo v resnih težavah
Vprašanje spoštovanja pacientove svobodne volje je seveda v primeru zdravnikov povezano tudi s pravno zaščito. Prav na Nizozemskem je na primer nedolgo tega zdravnik izvedel postopek evtanazije pri osebi z demenco, zaradi česar je bil kasneje ovaden, saj se je izkazalo, da to morda ni bila resnična želja pacientke. Poleg tega pa prihaja v omenjeni državi tudi do odstopov članov komisije za medicinsko etiko …
Berna van Baarsen, pred tem 10 let članica ene takšnih komisij, je denimo odstopila prav zaradi dejstva, da je bila zaskrbljena zaradi »čudnih podrobnosti, povezanih s primeri odobrene evtanazije«. Med drugim je povedala še, da je tudi nasploh težko vedeti, kaj pacienti v resnici hočejo, če se zdravniki ne znajo pogovarjati z njimi. Sprva naj bi namreč večina zatrjevala, da nočejo živeti v domu za starostnike ali pristati na invalidskem vozičku. A v primerih, ko vendarle pride do opisanih situacij, ljudje po besedah Berne van Baarsen večinoma najdejo način, kako se z njimi spopasti.