Listna pegavost na jagodah je ena tistih težav, ki jo vrtnarji pogosto opazijo šele po glavnem obiranju. Med zorenjem plodov smo osredotočeni na jagode, po koncu pridelka pa nenadoma vidimo, da listi niso več lepo zeleni. Na njih se pojavijo rdečerjave, vijolične, rjave ali svetlejše pege, nekateri listi rumenijo, robovi se sušijo, nasad pa deluje utrujeno.
Pri jagodah posamezna pega še ni razlog za paniko. Starejši listi se po obiranju naravno postarajo, poškodujejo jih lahko sonce, dež, pomanjkanje hranil ali neenakomerno zalivanje. Če pa se pege hitro širijo, so listi močno lisasti in se sušijo, gre lahko za listno pegavost ali sorodne glivične bolezni jagod.
Ključni poudarki:
- Listna pegavost se pogosto pokaže po obiranju, ko so starejši listi že oslabljeni.
- Najpomembnejši ukrep je odstranjevanje močno okuženih listov in boljša zračnost nasada.
- Jagod ne zalivajte po listih, saj vlaga na listih spodbuja širjenje bolezni.
Kako prepoznamo listno pegavost?
Najpogosteje se začne na starejših listih. Najprej opazimo drobne temnejše pike, ki se sčasoma povečajo. Pri nekaterih oblikah so pege rdečerjave ali vijolične, pri drugih imajo svetlejšo sredino in temnejši rob. List lahko postopoma porumeni, se posuši ali izgubi moč.
Pozorni bodite na:
- majhne rdeče, rjave ali vijolične pege,
- svetlejše sredine peg s temnejšim robom,
- rumenenje okoli peg,
- sušenje robov listov,
- pegaste starejše liste po obiranju,
- hitrejše širjenje po deževnem vremenu,
- slabšo rast novih listov.
Če so pege samo na nekaj starih listih, rastlina pa iz sredine lepo poganja nove zdrave liste, težava običajno ni zelo huda. Če pa je pegast velik del nasada, je treba ukrepati bolj odločno.
Zakaj se pojavi ravno po dežju ali po obiranju?
Jagode rastejo nizko pri tleh, zato so listi pogosto v stiku z vlago, zemljo in staro zastirko. Po deževnem obdobju se listi počasneje sušijo, med rastlinami je manj zraka, spore bolezni pa se lažje širijo z vodnimi kapljicami.
Listna pegavost se pogosteje pojavi, kadar:
- so jagode posajene pregosto,
- je nasad star in neobnovljen,
- listi dolgo ostajajo mokri,
- zalivate po listih,
- je med rastlinami veliko plevela,
- stara zastirka gnije,
- po obiranju ne odstranite starih listov.
Po obiranju so jagode tudi nekoliko izčrpane. Če jim takrat ne pomagamo z nego, se bolezni na starejših listih lažje razvijejo.
Kaj narediti takoj?
Najprej uredite nasad. Cilj ni, da rastlino popolnoma obrežete do tal, ampak da odstranite največji vir okužbe in ji omogočite, da razvije nove zdrave liste.
Naredite naslednje:
- odstranite močno pegaste in suhe liste,
- odrežite liste, ki ležijo na zemlji,
- odstranite gnile ali pozabljene plodove,
- populite plevel med rastlinami,
- odstranite odvečne pritlike, če ne potrebujete novih sadik,
- očistite staro, gnilo zastirko,
- nasad zalijte pri tleh, ne po listih.
Okuženih listov ne odlagajte na kompost, če kompost ni dovolj vroč. Bolje jih je odstraniti z vrta, posebej če je bolezen močno razširjena.
Ali jagode porežemo do konca?
Pri močno pegastih jagodah se marsikdo vpraša, ali naj poreže vse liste. Po glavnem obiranju lahko jagode prenesejo močnejše čiščenje, vendar morate paziti, da ne poškodujete srčike. To je sredinski del rastline, iz katerega rastejo novi listi.
Smiselno je odstraniti:
- stare zunanje liste,
- liste z največ pegami,
- porumenele liste,
- liste, ki se dotikajo tal,
- odmrle peclje.
Ne režite globoko v sredino rastline. Če so novi listi zdravi, jih pustite. Prav ti bodo rastlini pomagali, da se obnovi in pripravi na naslednje cvetenje oziroma prihodnjo sezono.
Največ naredite z zračnostjo in pravilnim zalivanjem. Jagode ne marajo, da so listi ves čas mokri. Zato je bolje zalivati zjutraj, neposredno pri tleh, da se listi ne močijo po nepotrebnem.
Pomaga tudi:
- redčenje pregostega nasada,
- odstranjevanje odvečnih pritlik,
- sveža slamnata zastirka,
- sajenje jagod na dovolj razmaka,
- odstranjevanje starih listov po obiranju,
- redno pregledovanje po dežju,
- obnova starega nasada na nekaj let.
Če imate jagode v loncih, pazite, da imajo dovolj prostora in da voda ne zastaja. Mokra, zbita zemlja in slabo zračenje hitro poslabšata stanje.
Ali lahko uporabimo naravne pripravke?
Kot podporo lahko uporabite pripravek iz preslice, ki ga vrtnarji pogosto uporabljajo za krepitev rastlin in odpornost listov. Pomaga lahko tudi redna oskrba s kompostom, zastirko in enakomerno vlago. Pri zelo močnem napadu pa naravni pripravki ne bodo popravili že uničenih listov, ampak lahko pomagajo zaščititi novo rast.
Uporabno je:
- škropljenje s pripravkom iz preslice,
- dodajanje zrelega komposta,
- sveža zastirka po čiščenju,
- zalivanje pri tleh,
- odstranjevanje okuženih listov sproti.
Poleti ne škropite po razgretih listih. Vse pripravke uporabljajte zvečer ali v oblačnem vremenu.
Kdaj je rastline bolje zamenjati?
Če so jagode stare, šibke, slabo rodijo in imajo vsako leto močno pegavost, jih je pogosto bolje nadomestiti z novimi sadikami. Jagode imajo najboljši pridelek v prvih letih, nato se nasad izčrpa.
Zamenjava je smiselna, če:
- so rastline stare več let,
- imajo malo novih zdravih listov,
- slabo cvetijo in rodijo,
- se pegavost ponavlja vsako leto,
- so grmički majhni in izčrpani,
- je nasad pregost in težko dostopen.
Listna pegavost na jagodah ni vedno konec pridelka. Če ukrepate po obiranju, odstranite bolne liste, izboljšate zračnost in jagode pravilno zalivate, se lahko rastline lepo obnovijo. Najpomembneje je, da peg ne ignorirate, saj se težava v vlažnem vremenu hitro razširi po celotni gredi.
Preberite tudi:
