0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeVožnja s kolesom: Slovenci pod evropskim povprečjem, Ljubljančani pa v samem vrhu

Vožnja s kolesom: Slovenci pod evropskim povprečjem, Ljubljančani pa v samem vrhu

MORDA VAS ZANIMA

Kolo je okolju prijazno prevozno sredstvo, poleg tega pa je kolesarjenje tudi zelo koristno za zdravje. V primerjavi z Združenimi državami Amerike je kultura uporabe kolesa kot primarnega prevoznega sredstva v Evropi zagotovo bistveno bolj razvita, vendar lahko med posameznimi evropskimi državami opazimo vse prej kot zanemarljive razlike, podobno pa velja tudi za primerjavo evropskih mest. Podatki za Slovenijo so pri tem zelo zanimivi. Če upoštevamo delež prebivalstva, ki kot svoje primarno prevozno sredstvo uporablja kolo, je Slovenija pod evropskim povprečjem. Po drugi strani pa je Ljubljana med evropskimi mesti v samem vrhu, primerljiva z Berlinom – pred njo so samo København, Amsterdam in Helsinki.

- Oglas -

Na severu Evrope precej več rednih kolesarjev kot na jugu

Kolesarjenje je posebno priljubljeno na severu Evrope. Glede na zadnje podatke Eurobarometra najmanj enkrat tedensko kolesari kar 71 odstotkov Nizozemcev. Sledijo jim Finci (57 odstotkov), Danci (56 odstotkov) in Švedi (42 odstotkov). Na dnu lestvice so pristali Maltežani. Kolo naj bi najmanj enkrat tedensko uporabljali samo 3 odstotki prebivalcev Malte. Slovencev, ki so odgovorili, da kolesarijo najmanj enkrat tedensko, je bilo 36 odstotkov. Ko pridemo do dnevnih kolesarjev, je stanje v Sloveniji bolj zaskrbljujoče. Vsakodnevno namreč kolesari samo 12 odstotkov prebivalstva. Za primerjavo: med Nizozemci lahko najdemo kar 43 odstotkov vsakodnevnih kolesarjev, med Danci 30 odstotkov, med Finci 28 odstotkov, med Madžari 25 odstotkov, med Švedi in Nemci pa 19 odstotkov. Bolje od Slovenije se je v tej kategoriji odrezala tudi Hrvaška. Tam kolo vsakodnevno uporablja 15 odstotkov prebivalcev.

Kar 34 odstotkov Slovencev kolesa ne uporablja nikoli

Delež Evropejcev, ki nikoli ne kolesarijo, je precej večji, kot si morda predstavljate. Takšnih naj bi bila namreč kar polovica. Slovenija je v tej kategoriji zgolj rahlo nad evropskim povprečjem, a ne bistveno. Kar 34 odstotkov Slovencev je namreč odgovorilo, da nikoli ne sedejo na kolo. Tudi tu so se najbolje odrezali Nizozemcev. Takšnih, ki nikoli ne uporabljajo kolesa, je bilo samo 13 odstotkov. Spremenilo pa se ni niti stanje na dnu lestvice: kar 93 odstotkov Maltežanov na kolo ne sede niti občasno. Sledili so Ciprčani (82 odstotkov), Portugalci in Grki (75 odstotkov) ter Španci (73 odstotkov).

Kolo primarno prevozno sredstvo za 13 odstotkov Ljubljančanov

Kar polovica vseh prebivalcev Københavna kolo uporablja kot primarno prevozno sredstvo. Sledijo Amsterdamčani s 35 odstotki, Helsinčani s 14 odstotki ter Berlinčani in Ljubljančani s 13 odstotki. Pri tem je treba sicer opozoriti, da gre za združene podatke različnih raziskav. Podatki za Ljubljano in København so iz leta 2018, podatki za Helsinke iz leta 2019, podatki za Amsterdam iz leta 2017, podatki za Berlin pa iz leta 2013.

- Oglas -

Ljubljana 14. najugodnejše mesto za kolesarjenje na svetu

Delež kolesarjev oziroma prebivalstva, ki kot svoje primarno prevozno sredstvo uporablja kolo, je v veliki meri odvisen od pogojev za kolesarjenje. Zagotovo ni naključje, da je ta delež praviloma največji v tistih mestih, ki so kolesarjem najprijaznejša. Najzanesljivejši pokazatelj tega, kako ugodni so pogoji za kolesarjenje v posameznih mestih, je trenutno indeks Copenhagenize. Ocenjevanje, ki je bilo izvedeno leta 2019 in ki je zajelo več kot 600 mest po vsem svetu, je razkrilo, da je kolesarjem najprijaznejše mesto na svetu prav København, torej mesto z največjim deležem rednih kolesarjev oziroma oseb, ki kot primarno prevozno sredstvo uporabljajo kolo. Danska prestolnica si je na lestvici od 0 do 100 prislužila oceno 90,2. Sledili so Amsterdam (89,3), Utrecht (88,4), Antwerpen (73,2) in Strasbourg (70,5). Ljubljana je bila ocenjena z oceno 57,1, kar jo je uvrstilo precej visoko, in sicer na 14. mesto.

.

NAJNOVEJŠE