Prijava
Je mogoče, da so arheologi končno odkrili Noetovo barko, legendarno plovilo iz svetopisemskega potopa? Geološka formacija v Turčiji, znana kot formacija Durupinar, se že dolgo domneva kot mesto, kjer bi se Noetova barka lahko ustavila. Vendar pa nedavne trditve ekipe, ki izkopava območje, postavljajo vprašanje, ali so njihove ugotovitve tako prepričljive, kot trdijo.
Po knjigi Geneze se je Noetova barka, v kateri so bili Noe, njegova družina in pari živali, ustavila nekje na območju goratega sveta Ararata. Barka je bila opisana kot masivna zgradba, ki je merila 300 komolcev v dolžino, 50 komolcev v širino in 30 komolcev v višino, približno 134 x 22 x 13 metrov. Te mere so pomembne zaradi časovne umestitve ter zaradi vprašanja ali ne bi moral tako velikanski objekt pustiti jasnih arheoloških dokazov?
Formacija Durupinar, ki se nahaja v Doğubayazıtu v Turčiji, velja od njenega odkritja leta 1956 za možno zadnje počivališče biblijske barke, predvsem zaradi njene edinstvene votle oblike, ki spominja na trup ladje. V preteklih letih so mnogi trdili, da so našli dokaze, ki podpirajo teorijo, da je to tvorbo res povzročila barka. Zdaj skupina turških in ameriških raziskovalcev, ki od leta 2021 iščejo Noetovo barko, verjame, da je odkrila prepričljivejše dokaze.
Ekipa je izvedla analizo vzorcev kamnin in zemlje s tega območja, da bi našli ostanke legendarne barke. Njihove ugotovitve kažejo na prisotnost glinenih materialov, morskih snovi in morskih organizmov, katerih starosti segajo med 5.000 in 3.000 pred našim štetjem. Po besedah Faruka Kaya, prorektorja in profesorja z univerze Ağrı İbrahim Çeçen to kaže na človeško dejavnost v regiji v času potopa, ki naj bi se zgodil pred 5000 leti. “Glede datiranja je dokazano, da je bilo življenje tudi v tej regiji. To so pokazali laboratorijski izvidi.” je komentiral.
Vendar pa je nujno razlikovati med dokazi o človeški dejavnosti in dokazi o svetovnem povodnju ali obstoju ogromne lesene barke. Takšne ugotovitve ne potrjujejo dokončno prisotnosti Noetove barke. Prepričanje, da je formacija Durupinar počivališče barke, so arheologi večkrat ovrgli. Kljub videzu barke je ta tvorba povsem naravna, njena oblika pa naključna. Poleg tega ni nobenega geološkega zapisa o poplavah svetovnih razsežnosti, podobni tistim, ki so opisane v Svetem pismu ali drugih verskih besedilih.
Koncept velikih poplav je nastal pred Biblijo in ga lahko zasledimo vse do mezopotamskih zgodb o potopu, kot je ep o Gilgamešu. Nekateri dokazi kažejo, da so se lokalne poplave morda zgodile v Sredozemlju in Črnem morju pred približno 7500 leti, kar bi lahko navdihnilo te pripovedi. Vendar je tudi ta razlaga predmet razprave.
Na koncu se iskanje Noetove barke sooča s podobnimi izzivi kot iskanje Atlantide. Oba prizadevanja temeljita na iskanju dokazov za dogodke ali kraje brez podlage izven kraja iz opisa določenih zgodb. Iskanje takšnih dokazov lahko včasih povzroči, da ljudje ne upoštevajo nasprotujočih si informacij, saj se osredotočajo izključno na potrditev svojih prepričanj. Čeprav je marsikaterega arheologa verjetno premami občutek, da bi lahko odkril tako veliko odkritje, skupni dokazi kažejo, da so takšne trditve zelo malo verjetne.
