Osmica je danes najbolj prepoznavna na Krasu, v Vipavski dolini in slovenski Istri. Pot do odprte domačije tradicionalno nakazuje obešena bršljanova veja oziroma fraska. Ko jesen potrka na vrata se začne trgatev. Po trgatvi pa vinogradnih skrbno čuva mošt, ki bo na Sv. Martina (11. november), postal vino. Vsak vinogradnih si želi obilne in sladke letine. Toda pogled na še polne sode starega, lanskega vina prinese vprašanje: Kam z lanskim vinom?
Ključni poudarki:
- Prodaja neposredno z domačije: Osmica je vinogradnikom omogočila ponudbo lastnega vina in drugih domačih pridelkov obiskovalcem na kmetiji.
- Ime skriva časovno omejitev: Odlok iz leta 1784 je kmetom dovoljeval točenje domačega vina osem dni, od tod ime osmica.
- Spreminjali so se tudi obiskovalci: Od sedemdesetih let so osmice pogosteje obiskovale domačinke, pozneje pa tudi mladi in družine.
Pisni viri poročajo, da pravica točenja vina izvira še iz starih časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ta pravica se je ohranila še kasneje v času vladavine cesarice Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II. Leta 1784 je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina.
Osmica
Po tem dekretu je lahko kmet oz. vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v tako imenovanem vinotoču pod vejo. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka osem dni v letu, je dobil ime OSMICA. Da bi označili, da poteka osmica so uporabili šop bršljana, imenovan »fraska«, ki so ga pritrdili na vhodna vrata.
Osmica je oblika prodaje na drobno še neustekleničenega vina z geografskim poreklom. Osmico je vinogradnik po navadi priredil na svojem domu v kleti ali hramu, kjer se je vino tudi hranilo. Kmetu je bilo s tem omogočeno, da je lahko svoj lasten pridelek prodal, saj so bile količine vina večje, kot bi jo lahko porabila povprečna družina. Prvotno organiziranje osmice za vinogradnike je predstavljalo edini od virov zaslužka.
Pravila
V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira osmico največkrat dvakrat na leto. Osmice pa naj trajajo največ deset dni ali manj, odvisno od količine hrane in pijače.
- Vsaka oblast, od cesarske avstro ogrske do naše sedanje slovenske, se zaveda, kako pomembno je spodbujanje pomena osmice. S tem je vinogradnik izpraznil sode starega vina in naredil prostor za novo.
- Čez čas se je prodaj na osmicah razširila še na ostale pridelke. Prodajajo se suhomesnati in mlečni izdelki. Seveda ne manjkajo tudi domače potice, kruh iz domače moke, štruklji in podobno.
Če se peljete proti Krasu ali proti vipavski dolini boste ob cesti lahko videli tablo z napisom Osmica in bršljanovo vejico ali šopek. To je znak, da se v bližini nahaja kmetija, kjer boste zagotovo dobili kaj zade: Od vina do mlečnih izdelkov ali domačih dobrot.
Osmice so pri nas starodavna tradicija
Sedaj dobiva osmica sodobnejšo obliko. Kaj poleg vina še lahko nudi osmica?
- druge doma pridelane alkoholne in brezalkoholne pijače
- hladne narezke in doma pečen kruh
- krajevno značilne enolončnice
- krajevno značilne sladice
- klobase s prikuho
- trdo kuhana jajca, ponujena v lupini
- vloženo zelenjavo
OBISKOVALCI OSMIC
V obdobju po drugi svetovni vojni do sedemdesetih let 20. stoletja so obiskovalci osmic prevladovali vaščani in ljudje iz bližnje okolice. Zaradi boljših prometnih povezav so v osmice v večjem številu začeli zahajat tudi obiskovalci iz mesta. Meščanske družine so prišle predvsem ob koncih tedna, ko so med nedeljskim izletom na kraško planoto zavile še v osmico.
- V prvih letih po drugi svetovni vojni so meščani prišli za avtobusom ali vlakom ter se nato peš odpravili v osmico. Vaščani so prihajali peš. Od 60. let dalje pa so ljudje iz bolj oddaljenih krajev prihajali z osebnimi avtomobili in motorji.
- Med gosti so prevladovali moški, kajti ženske niso zahajale v osmice v svojih krajih ali v bližnjo okolico. Predvsem med vikendom so iz mesta prihajale italijansko govoreče meščanke s svojimi fanti ali možmi oz. družinami. Med tednom pa so osmice obiskovali pretežno slovensko govoreči obiskovalci.
Od sedemdesetih let 20. stoletja do danes
V sedemdesetih letih so v osmice začele zahajat tudi ženske iz vasi in okoliških krajev. Poleg večjega števila žensk, se je v zadnjih dveh desetletjih spremenila tudi starostna struktura obiskovalcev. V primerjavi s prvimi desetletji po drugi svetovni vojni, se je do današnjih dni opazno povečalo število mladih, ter družin z otroki. V zadnjih desetletjih so osmice postale zelo priljubljene tudi med Italijani. Poleg obiskovalcev iz bližnje okolice in Trsta pridejo v osmice tudi izletniki iz širše okolice Furlanije in Julijske krajine,…
Vzdevki
Nekoč je bilo v navadi, da je posamezna hiša in njeni prebivalci dobili posebno poimenovanje. To je bili ime družine ali hišno ime. Vzdevke so uporabljali tudi nekateri prireditelji za poimenovanje stalnih strank v osmicah.
Občasni gosti pa niso bili deležni nobenega poimenovanja. Vzdevki za poimenovanje stalnih gostov so bili nekoč zelo razširjeni, danes pa postaja to čedalje redkejše.
Osmica je tradicija, ki pomeni dobro priložnost za vinogradnika. Je tudi oblika ohranjanja domačih dobrot, ki bi morda nekoč postale pozabljene.
