Dom naj bi bil najvarnejši prostor pod soncem, vendar pa smo žal tudi v navidezno varnem zavetju doma izpostavljeni številnim nevarnostim. Če doma preživite zelo veliko časa, so lahko te nevarnosti dolgoročno celo bolj škodljive od tistih, ki na vas prežijo zunaj, saj ste jim izpostavljeni pogosteje. Tako lahko resneje ogrozijo vaše zdravje.
Preverite, katere so tiste skrite nevarnosti, ki so lahko posebno problematične. Tako boste lahko poskrbeli za ustrezne ukrepe, ki bodo vas in vaše bližnje zaščitili pred različnimi tveganji ter poskrbeli za to, da bo vaš dom resnično karseda varen.
1. Plesen
Plesen je lahko v številnih okoliščinah zelo koristna, saj poskrbi za razgradnjo odmrlih organskih snovi, težava pa nastane, če se začne plesen pospešeno širiti po stenah in drugih površinah v stanovanju. Mikotoksini – škodljivi presnovki plesni – lahko resno ogrozijo zdravje, zato je nujno, da se plesni čim prej znebite. Pri tem si lahko pomagate z naravnimi metodami. Plesen lahko na primer uničite z alkoholnim kisom, limoninim sokom, eteričnim oljem čajevca ali s pasto iz sode bikarbone in vode. Obenem upoštevajte, da plesen obožuje vlažna okolja. Če je zrak v vašem domu zelo vlažen, je zato smiselno razmisliti o nakupu kakovostnega razvlažilnika.
2. Hlapne organske spojine v osvežilcih zraka
Z osvežilci zraka, kupljenimi v trgovini, pogosto povzročimo precej več škode kot koristi. Cena, ki jo moramo plačati za kratkotrajno osvežitev zraka, je lahko zelo visoka. Pri tem imamo seveda v mislih negativne posledice, povezane z zdravjem. Ena od največjih nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni med uporabo osvežilcev zraka, so t. i. hlapne organske spojine, na primer glikol etri. Precej boljša izbira so doma izdelani osvežilci zraka oziroma naravne metode. Za prijetnejši vonj zraka v stanovanju lahko na primer poskrbite tako, da v loncu pri nizki temperaturi segrevate vodo, ki ste ji dodali sestavine, kot so pomarančne lupine in cimetove palčke. Za čistejši zrak pa lahko poskrbite tudi s sobnimi rastlinami. Priporočamo tiste, ki so znane po posebni učinkovitosti pri prečiščevanju zraka (taščin jezik, čopasta zelenčica itn.).
3. Svinčene cevi
Stare vodovodne cevi pogosto vsebujejo svinec, ki je lahko zelo nevaren za zdravje. Med drugim lahko poveča tveganje za nevrološke težave in upočasnjen razvoj pri otrocih ter ogrozi reproduktivne organe. Če je vodovodna napeljava zelo stara, je zato smiselno, da začnete razmišljati o menjavi cevi. Obenem pa bodite pozorni tudi na druge možnosti za stik s svincem. Ta je bil namreč pogosto uporabljen v starih barvah. Luščenje teh barv je povezano z zdravstvenimi tveganji, zato je priporočljiv nanos zaščitnega sloja oziroma nove, zdravju prijaznejše barve.
4. Škodljive kemikalije v preprogah
V preprogah se hitro nakopiči precej prahu, vendar to ni glavna nevarnost, povezana s preprogami. Še precej bolj problematične so lahko določene kemikalije, ki so prisotne predvsem v starejših preprogah, na primer formaldehid, poliklorirani bifenili in benzen. Stare preproge je zato smiselno nadomestiti z novimi, pri čemer se morate seveda prepričati, da so te resnično varne oziroma brez škodljivih kemikalij.
5. Agresivna čistila
Pri čiščenju dajte prednost naravnim čistilom, ki jih lahko seveda izdelate tudi sami, na primer iz sestavin, kot sta alkoholni kis in soda bikarbona. Kupljena čistila namreč pogosto vsebujejo zelo agresivne sestavine, ki so nevarne tako za zdravje kot za okolje. Uporaba tovrstnih čistil lahko med drugim poveča tveganje za težave s ščitnico, neplodnost, rakava obolenja in nevrološke težave.
6. Bisfenol A (BPA)
Izogibajte se plastiki, ki vsebuje bisfenol A. Snov, ki je običajno poimenovana kar s kratico BPA, se še vedno precej pogosto uporablja pri izdelavo plastičnih izdelkov, saj poskrbi za trše izdelke, toda vedno več raziskav potrjuje, da je lahko tudi zelo majhna količina bisfenola A zelo nevarna. Izpostavljenost tej snovi, ki se praviloma sprošča med izpostavljenostjo plastike nekoliko višjim temperaturam (na primer če je v posodici vroča hrana), naj bi bila med drugim povezana s povečanim tveganjem za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).
