Za rakom dojk v Evropski uniji vsako leto umre 87.000 žensk, v Sloveniji se ta številka giblje okrog 400. Pomembno se je zavedati, da rak dojk ni izključno bolezen žensk, ampak sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. Leta 2008 je tako za rakom dojk tako pri nas zbolelo 1146 žensk in devet moških, od tega je za to vrsto raka tega leta umrlo 435 žensk in pet moških.
Za to obliko raka lahko zboli vsakdo – gre za najusodnejšo obliko raka pri ženskah med 40. in 55. letom in zdi se ta bolezen dobiva prave epidemične razsežnosti. Čeprav se število obolelih za rakom na dojkah povečuje, pa se istočasno povečuje tudi delež tistih, ki raka premagajo.
Razlog za to je zgodnejše odkrivanje raka. K odkrivanju manjših netipnih sprememb zagotovo veliko pripomore tudi organizirani presejalni program Dora. Zgodnje odkrivanje te bolezni je torej zelo pomembno, na zmanjšanje tveganja pa močno vplivamo tudi s primernim življenjskim slogom.
Tveganje za razvoj raka dojk je mogoče zmanjšati tudi z ustrezno prehrano. Uživajte živila, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj te bolezni ali vsaj upočasnjujejo rast rakavih celic.
Kako lahko s prehrano zmanjšamo tveganje za raka dojk?
Sodobna prehrana vsebuje veliko preveč živalskih maščob in premalo prehranskih vlaknin, zaradi česar se povečuje količina estrogena v krvi. Na pojav raka dojk vpliva tudi zgodnejši pojav prve menstruacije, izostanek menstruacije in prva nosečnost po 35. letu. Na raka dojk v določeni meri vpliva tudi dednost. Tudi terapija s sintetičnimi hormoni poveča tveganje za razvoj te vrste raka, prav tako pa dejavnik tveganja predstavlja tudi stres, ki mu ne pravimo zaman sodobni morilec.
Priporočamo vam, da uživate manj mastno hrano, ki vpliva na to, da se presežek estrogena izloči iz telesa. Tudi uživanje večje količine prehranskih vlaknin vpliva na hitrejše izločanje estrogena iz telesa.
Prav tako je priporočljivo, da svojo prehrano obogatite z več fitoestrogeni. Poznamo štiri vrste fitoestrogenov, in sicer izoflavone, lignane, kumestane in laktonirezorcilne kisline. Fitoestrogeni skrbijo za stabilno raven estrogena v telesu, če je ta prenizka ali previsoka.
Na seznam najboljših živil proti raku se uvrščajo laneno seme, zelje, korenček, česen, ingver, lečo, čičeriko, sojo, brokoli, kurkumo, zeleno, papriko, polnozrnata žita, basmati riž, slive, jagodičje, agrumi, oreščke, sezamova, sončnična in bučna semena, čebulo, zeleni čaj, probiotični jogurt, morske alge, gobe, maščobne kisline omega 3, temno čokolado in šipek.
Uživajte veliko raznolikega sadja in zelenjave, ki naj bo lokalno in sezonsko. Če je le mogoče, izberite ekološko pridelana živila. Priporočamo vam, da omejite uživanje mesa, še posebej rdečega. Če že uživate meso, naj bo to preverjenega porekla in vzreje. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj na teden ne bi zaužili več kot 500 gramov mesa.
Prav tako je smiselno, da omejite uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Tudi tu dajte prednost ekološko pridelanim izdelkom – tako se boste izognili uživanju rastnih hormonov in antibiotikov. Vaša prehrana naj vsebuje čim več prehranskih vlaknin, ki skrbijo za dobro prebavo in pospešujejo izločanje presežka estrogena.
Uporabljajte oljčno olje, ki ravno tako pripomore k zmanjševanju tveganja za razvoj raka na dojkah. Prav tako omejite uživanje alkoholnih pijač. Poleg ustrezne prehrane je pomembno, da se naučite čim bolje soočati s stresom ter da si redno vzamete čas za stvari, ki jih radi počnete. Zelo pomembno je tudi, da vzdržujete zdravo telesno težo ter se redno gibate.
Papaja je zagotovo posebna vrsta sadja, saj edina vsebuje vse elemente, ki so potrebni za delovanje in obnovo našega telesa. Vsebuje veliko kalija, kalcija, magnezija in železa, v njej najdemo ogromno beta karotena, vitamina C ter vitaminov B-kompleksa.
Papaja raste v vlažnih tropskih predelih sveta, drevesa pa zrastejo od 3 do 4 metre visoko. Sadež papaje je jajčaste oblike, njegovo meso pa čudovite oranžne barve in zelo sočno. Peške, ki se nahajajo v osrednji vdolbini sadeža, niso užitne. Papaja vsebuje papain, encim, ki razgrajuje beljakovine ter skrbi za njihovo hitrejšo prebavo in presnovo. Papaja prav tako krepi telesne sluznice, čisti sečne poti, krepi mišice, skrbi za boljši pretok in nam pomaga do splošnega boljšega počutja.
Papaja je prava vitaminska bomba
V papaji najdemo ogromno vitamina A, C in B5. Kot smo že omenili, se v papaji nahaja tudi encim papain, ki deluje podobno kot bromelain v ananasu – razgrajuje maščobe in je zato lahko učinkovita pomoč pri hujšanju. Papain sodeluje tudi pri nastajanju prebavnih encimov, izboljšuje beljakovinsko razmerje v celicah ter krepi srce in ožilje.
Največ papaina je v nezrelih plodovih ter semenih in listih. Ker papain ubija črevesne parazite, domačini po obroku vedno prežvečijo še kakšno seme ali list. Tudi Alfred Vogel je svetoval, da če bomo prežvečili žličko semen, se bomo rešili vseh črevesnih zajedavcev in črevesnih okužb. Ker pomaga prebavljati beljakovine, papaja ugodno vpliva tudi na delovanje trebušne slinavke. Alfred Vogel je uživanje papaina priporočal tudi sladkornim bolnikom, saj ta encim pomaga pri predelavi maščobe in beljakovin ter spodbuja delovanje prebave.
S pomočjo papaje in zelenega čaja lahko preprečimo sladkorno bolezen
Raziskovalci z Univerze na Mauritiusu so ugotovili, da naj bi zeleni čaj in fermentirana papaja pomagala preprečiti nastanek sladkorne bolezni. Zeleni čaj naj bi preprečeval porast glukoze v krvi, medtem ko fermentirana papaja pomaga zmanjšati raven C-reaktivnega proteina in sečne kisline.
Izsledki raziskave so zelo pomembni, saj kažejo na zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja brez jemanja zdravil.
Raziskovalci so 77 sodelujočih v raziskavi, pri katerih je obstajalo veliko tveganje za nastanek sladkorne bolezni, prosili, naj 14 tednov zapored pred vsakim od treh glavnih obrokov popijejo skodelico zelenega čaja. 78 sodelujočih pa je v enakem obdobju pred vsakim od treh glavnih obrokov popilo skodelico vroče vode. Nato so naredili dva tedna premora.
Po dveh tednih so raziskovalci pri sodelujočih v raziskavi preverili vrednost različnih biomarkerjev, kot so na primer raven glukoze v krvi, raven lipidov, delovanje jeter in ledvic, vnetni procesi in delovanje imunskega sistema. Raziskovalci so ugotovili, da je zeleni čaj pozitivno vplival na obrambne funkcije organizma, poleg tega pa ni imel nobenih negativnih učinkov, kar je ravno tako zelo pomembno.
Raziskovalci pa so nato testirali še skupino 127 ljudi, pri katerih so želeli preveriti, kako pa na sladkorno bolezen vpliva fermentirana papaja. Od teh jih je 50 uživalo dva zavojčka fermentirane papaje na dan, in sicer 14 tednov, preostalih 77 pa jih je v enakem obdobju vsak dan popilo dva kozarca vroče vode. Po dveh tednih premora so raziskovalci udeležencem raziskave izmerili raven glukoze v krvi, holesterola, kreatinina in sečne kisline.
Pri tistih, ki so zaužili dva zavojčka fermentirane papaje na dan, so raziskovalci opazili številne pozitivne spremembe glede dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni.
Izsledki te raziskave so tudi pokazali, da uživanje manjših količin fermentirane papaje lahko pomaga tudi pri boljši ustni higieni.
Ajurveda je način zdravljenja in življenja, ki človeka obravnava kot celoto. V skladu z njenimi načeli na naše zdravje prispeva čisto vsak vidik življenja. Na nekatere dejavnike je mogoče uspešno vplivati (na primer na prehrano), na druge pa nimamo nobenega vpliva (na primer na vreme).
Vendar pa je pri čisto vsakem dejavniku mogoče kaj spremeniti in vsaj nekoliko izničiti njegov vpliv. Zavedati se moramo, da nobene spremembe ni mogoče narediti čez noč. Ajurveda zagovarja, da je najboljša pot do dolgoročnih pozitivnih sprememb počasna, a vztrajna.
Po načelih ajurvede naše počutje odraža naše notranje zdravstveno stanje. Dobro zdravje dosežemo z vzdrževanjem naše edinstvene kombinacije doš, z uravnovešenim stanjem agnija (prebavnega ognja), sedmih tkiv, treh sistemov izločanja (urina, potenja in blata), prav tako pa je zelo pomembno tudi ravnovesje uma, čutov in zavesti.
Če želimo poskrbeti za celostno zdravje in dobro počutje, moramo vsak dan delati tudi na tem, da smo srečni ter polni ljubezni in jasnosti. Kadar doše niso v ravnovesju, pride do notranjih biokemičnih sprememb, ki lahko upočasnijo ali pospešijo naš metabolizem.
Ajurveda, doše in njihove vloge
Pita doša je tista, ki je odgovorna za vse fizične in biokemične spremembe, ki se dogajajo v našem telesu. Ti procesi omogočajo, da se snovi iz hrane spremenijo v energijo, toploto in vitalnost. Pita doša je aktivna vse naše življenje, njeno delovanje pa je še posebej izrazito v odrasli dobi. Vse dejavnosti pita doše določa prebavni ogenj ali agni. Slab agni pomeni slabo zdravje. Na delovanje pita doše močno vplivajo tako naša prehrana, način življenja, kot tudi izražanje čustev (če na primer ne izražamo čustev in jih tiščimo v sebi).
Kapha doša je odgovorna za proces izgradnje telesa. Anabolizem torej pomeni obnavljanje, rast in ustvarjanje novih celic. Kapha doša je najbolj dejavna dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Na delovanje kapha doše negativno vpliva čezmerno uživanje mlečnih izdelkov ter hladnih in mastnih živil.
Vata doša uravnava molekularno smrt, najbolj aktivna pa je v starosti. Ajurveda se zaveda, da je katabolizem sicer uničevalna, ampak nujna stopnja metabolizma. V tem procesu se večje molekule razgradijo v manjše. Delovanje vata doše najbolj moti čezmerno uživanje solat in pokovke, nanjo pa slabo vpliva tudi preveč telesne dejavnosti – ta lahko poviša vato in zmoti naše zdravje.
Hiter in včasih kar malo hektičen način življenja popolnoma negira splošne smernice zdravega prehranjevanja, ki jih priporoča ajurveda. Veliko ljudi dela ves dan, čez dan si ne vzamejo časa za redne obroke, zvečer pa sestradani planejo na vse, kar vidijo pred sabo. Poleg prenajedanja ajurveda odsvetuje tudi, da spet jemo že kmalu po obroku, da jemo, kadar nas muči zaprtje, da jemo, ne da bi bili zares lačni, da jemo pod vplivom čustev, da uživamo nepravilne kombinacije živil. Prav tako ni priporočljivo, da med obroki pijemo preveč vode ali pa da ne pijemo nič. Po načelih ajurvede prav tako ni optimalno, če sadje ali sadne sokove uživamo med obroki.
Ob vsem tem pa moramo imeti pred sabo jasen cilj – popolno zdravje. Kot pravi ajurveda, je zdravje harmonija vseh telesnih funkcij. Ko smo zdravi, smo resnično popolnoma srečni in zadovoljni s svojim življenjem. To so področja, ki jih moramo resnično ves čas negovati. Zdrava prehrana je le del mozaika. Posameznik mora poskrbeti še za dovolj gibanja, za celovito sprostitev in razbremenitev organizma skozi prečiščevanje organizma. Le na tak način si bomo zagotovili popolno zdravje.
To, da dobro skrbimo za svoje telo, nam hitro pomaga do boljšega počutja. S takim načinom življenja smo lažje kos vsem izzivom, ki nam jih prinaša vsakdan – lažje se spopadamo s stresom, anksioznostjo in depresijo. S pravo skrbjo zase lahko torej veliko naredimo za telesno in duševno zdravje. Dobro počutje je povezano z ravnovesjem, razumevanjem, sprejemanjem in nenehno rastjo.
Sprejmite svoja čustva. Številni strokovnjaki pravijo, da veliko telesnih in duševnih težav, pa tudi težav v medosebnih odnosih izvira iz nezmožnosti izraziti svoja čustva. Ljudje čustva zanikamo, racionaliziramo, utopimo v alkoholu, tolažimo se s hrano, se potimo v telovadnici … Vse za to, da bi pod preprogo pometli žalost, jezo ali strah.
Nekateri ljudje porabijo več energije za to, da se izogibajo svojim čustvom. Ključ je v tem, da si dovolimo brezpogojno čutiti svoja čustva. A to se zgodi šele takrat, ko sebi popolnoma zaupamo in ozavestimo, kaj je tisto, kar nas tako zelo boli in zakaj je tako. Zelo pomaga, če pišemo o svojih čustvih. Ljudje, ki svoja čustva redno prelivajo na papir, naj bi bili manjkrat depresivni in na splošno bolj pozitivno naravnani.
Upajte si tvegati. Vsak dan. Nek red in rutina sta sicer zelo pomembna, vendar se lahko na tak način prehitro začnemo vrteti v začaranem krogu. To, da si upamo vsak dan vsaj malo tvegati, nam lahko močno izboljša kakovost življenja. Če neradi spoznavate nove ljudi, poskusite vsak dan ogovoriti nekoga novega. Skratka, pomembno je, da se premaknete iz cone udobja.
Živite v tem trenutku. Če se pretirano obremenjujemo s tem, kaj so nam slabega naredili drugi in ne prevzemamo svojega dela odgovornosti, lahko to resno ogrozi naše duševno zdravje.
Smejte se. Ljudje življenje pogosto jemljemo preveč resno. Raziskave so pokazale, da se otroci nasmejejo kar 200-krat na dan, poprečen odrasel pa le 15-krat dnevno. Mislimo, da dodatna razlaga sploh ni potrebna.
Jasno določite svoje osebne vrednote in jim bodite zvesti. Vaše vrednote so vaš notranji kompas, ki vas vodi skozi življenje in vam pomaga sprejemati prave odločitve. Zavedanje, da živite v skladu s svojimi vrednotami, vam bo prineslo občutke notranjega ravnovesja, samozavesti in notranje izpolnjenosti.
Prepoznajte svoje močne točke. To, da se zavedate svojih močnih točk in jih znate tudi uporabiti, je zelo pomembno.
Zavedajte se svojih misli. Ljudje se lahko zelo hitro ujamemo v začaran krog negativnih čustev. Zato je zelo pomembno, da se zavedate svojih čustev in misli ter uzavestite, da ste vi tisti, ki jih lahko v vsakem trenutku spremenite.
Vadite hvaležnost. Predlagamo vam, da vsak dan naredite seznam, ki vključuje vse, za kar ste hvaležni. Lahko pa na primer izberete eno področje svojega življenja in najdete razloge za to, zakaj ste hvaležni zanj – na primer, napišite 10 razlogov, zakaj ste hvaležni za svojo službo.
Kaj je tisto, kar vas osrečuje? Včasih se nam zdi, da skozi življenje hodimo, kot bi bili sprogramirani. Potrudite se in vsak dan začnite s pozitivnimi stvarmi.
Obkrožite se s pozitivnimi vonji in zvoki. Okolje, v katerem živimo, močno vpliva na naše dobro počutje. Številni vonji dokazano pozitivno vplivajo na naše razpoloženje.
Poiščite navdih. Navdih lahko poiščete v čimerkoli, naj gre za različne misli, dogodke, zgodbe ljudi …
Vzemite si čas za meditacijo. Vsak dan si vzemite nekaj časa zase – udobno se usedite, se sprostite in globoko dihajte. Številni ljudje mislijo, da je meditacija zapletena. Vendar ni tako – nekaj minut, ki jih resnično namenite le sebi, bo popolnoma dovolj za to, da se boste počutili bolje.
Neprivlačen videz pomaranče kože nam sporoča, da naš limfni sistem in krvni obtok ne delujeta tako, kot bi morala. Celulit torej nastane kot posledica sprememb v podkožnem tkivu, ki izgubi svojo prožnost.
K nastanku celulita torej veliko prispevajo težave v delovanju limfnega in krvožilnega sistema, ki jih povzročajo različne škodljive razvade, kot sta kajenje in uživanje alkohola, čezmerna izpostavljenost sončnim žarkom in neustrezna prehrana, ki vsebuje veliko močno predelanih živil, bogatih z nasičenimi maščobami. Pomarančna koža se lahko pojavi tudi zaradi velikega odlaganja odpadnih snovi v maščobnih celicah. Če slednje niso dovolj prekrvavljene, otrdijo in se združijo v kepice, v njih pa se potem nabira tekočina.
V boj proti celulitu z ustrezno prehrano
Ustrezna prehrana je način, s katerim je mogoče neprivlačen videz pomarančne kože zelo zmanjšati ali pa ga celo čisto odpraviti. Pomembno je, da našim celicam zagotovimo vse, kar potrebujejo za nemoteno delovanje. To pa lahko zagotovimo le s pestrim in raznolikim izborom živil.
Celicam moramo zagotoviti ustrezno gorivo, obnovimo jih lahko s pomočjo esencialnih aminokislin, maščobnih kislin in lecitina, antioksidanti pa so tisti, ki naše celice zaščitijo. Poleg tega pa naše celice potrebujejo še ustrezno vlago in nego. Obnovljene in ustrezno nahranjene maščobne celice potisnejo globlje v podkožje, videz pomaranče kože pa se zelo zmanjša oziroma celo izgine.
K manj izrazitemu videzu pomaranče kože poleg pestre in uravnotežene prehrane prispeva tudi pitje zadostnih količin vode ter redna vadba. Tako kot celulit ni nastal kar čez noč, tudi izginil ne bo, zato je treba kar nekaj vztrajnosti in potrpežljivosti. Dobra novica je, da je celulit mogoče uspešno zmanjšati ali pa se ga celo popolnoma znebiti.
Uživajte nepredelana, alkalna živila
Če želite iz telesa odstraniti čim več toksinov, jih morate najprej odstraniti iz mest, kjer so se nabirali, torej iz celic, tkiv in organov.
To boste dosegli z uživanjem alkalne hrane – sadje in zelenjava naj torej predstavljata velik delež vaše prehrane. K zmanjševanju videza pomarančne kože torej pomaga uživanje veliko sveže, žive in nepredelane hrane (predvsem zelenjave), proces pa bo še bolj intenziven, če si boste začeli pripravljati sveže zelenjavne sokove.
Poskrbite za to, da bo vaše telo primerno hidrirano
Popiti morate veliko čiste vode ter uživati veliko sveže organsko pridelane zelenjave in sadja. Vodo zato pijte ves čas – lahko ji dodate tudi sok limone ali vanjo narežete rezine biološko pridelanih pomaranč in limon. Tudi zeliščni čaji so dobra izbira, vendar naj bodo voda in sveže stisnjeni zelenjavni sokovi še vedno na prvem mestu.
Zmanjšajte vnos soli
Sol nikakor ni naš zaveznik v boju proti celulitu, saj nam zaradi nje zastaja voda v telesu, čezmerno uživanje soli pa zvišuje tudi krvni pritisk. Natrij, ki se nahaja v soli, je sicer pomemben mineral, a tako kot drugje, tudi tu velja, da je prevelika količina lahko hitro škodljiva. Ljudje smo danes navajeni na preslano hrano – da ne bo šok prevelik, vam svetujemo, da količino soli v vaši prehrani zmanjšujete postopno. Prehrana, ki vsebuje malo soli, preprečuje neprijetno zastajanje vode v telesu, znižuje krvni pritisk in pozitivno vpliva na delovanje našega krvožilnega sistema.
Suho ščetkanje in masaža
Limfni sistem lahko odlično stimuliramo s suhim ščetkanjem kože in masažo – tako sprožimo širjenje in nazadnje odplavljanje toksinov iz našega telesa. Problematične dele telesa si vsak dan temeljito zmasirajmo – začnimo s suhim ščetkanjem, se oprhajmo in se nato še dobro zmasirajmo.
Razgibajte se in se dodobra prepotite
Z gibanjem ne skrbimo le za dobro psihično počutje, ampak se tako iz našega telesa pospešeno izločajo tudi toksini. S pomočjo rednega gibanja bo vaše telo postalo bolj čvrsto in napeto, zato bodo tudi sicer problematična področja, ki vam povzročajo sive lase, manj vidna in izrazita.
Zdaj pa je čas, da vse nasvete spravite tudi v prakso. Naj bodo spremembe življenjskih navad postopne, saj bodo le tako trajale. Predlagamo, da vsak teden v svoje življenje dodate eno novo zdravo navado. Vztrajajte in želeni rezultati bodo prišli.
Mastna koža se sveti zaradi čezmernega delovanja žlez lojnic in posledično povečanega izločanja loja. Slednji sicer koži dobro dene, saj jo vlaži, a kombinacija prevelike količine loja in odmrlih kožnih celic vodi do zamašitve por, zaradi česar se pojavijo neprijetne akne in ogrci. Mastna koža zahteva posebno nego, pri tovrstnih težavah pa je smiselno prilagoditi tudi prehrano.
Kaj vse vpliva na to, da je koža mastna:
Genetske predispozicije.
Neustrezna prehrana (veliko rdečega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, hidrogeniranih olj, ocvrte in sladke hrane, sladkih pijač, alkohola).
Različna hormonska neravnovesja (motnje v delovanju endokrinega sistema ali hormonsko neravnovesje, do katerega pride v obdobju pubertete, menopavze in andropavze).
Različne težave, kot so zaprtje, slabše izločanje toksinov skozi jetra in ledvice.
Stres – ko smo pod stresom, naše telo proizvaja več androgenih hormonov, ki povzročijo povečano aktivnost žlez lojnic.
Utrujenost.
Pomanjkanje spanca.
Uporaba agresivne kozmetike, ki ni primerna za vaš tip kože.
Jemanje oralne kontracepcije.
Prehod med letnimi časi – vlaga in visoke temperature.
Kako skrbeti za mastno kožo
Mastna koža predstavlja idealno okolje za prah in mikrobe, zato je skrb za ustrezno higieno prvi korak. Kože na obrazu se nikoli ne dotikajte z umazanimi rokami. Obraz si dvakrat na dan temeljito umijte z mlačno vodo in blagim čistilnim sredstvom. Na koncu si obraz sperite z mrzlo vodo, s čimer boste preprečili, da bi se pore spet zamašile.
Čiščenje mastne kože
Namesto vode iz pipe uporabljajte filtrirano vodo, ki ji dodate še pol žlice limoninega soka ali sode bikarbone. Naravna alternativa različnim čistilnim sredstvom je jajčni beljak, ki mu dodamo še sok pol limone ter 15 ml kafrnega alkohola, ki ga dodajate po kapljicah. Ker lahko limona povzroči občutljivost na sončno svetlobo, to mešanico uporabljajte le zvečer, zjutraj pa si obraz temeljito sperite z vodo.
Obraza si ne umivajte več kot dvakrat na dan, saj boste tako povzročili, da se bo izločalo še več loja.
Piling za mastno kožo
Pomembno je, da koži enkrat ali dvakrat na teden privoščite nežen piling – tako boste odstranili odmrle celice in odvečno maščobo. Piling si lahko pripravite kar sami doma. Uporabite lahko ovsene kosmiče, polento, med, limonin sok, morsko sol in kalijev bikarbonat, ki deluje antiseptično in pomaga preprečiti okužbe. Bodite nežni, saj kože ne želite razdražiti.
Vlaženje mastne kože
Še vedno velja zmotno prepričanje, da mastna koža ne potrebuje vlaženja, saj njej lastna olja že sama po sebi koži zagotavljajo dovolj vlage. To do neke mere sicer drži, vendar z rednim čiščenjem s kože odstranjujemo vsa ta naravna in na koncu naša koža potrebuje dodatno vlaženje. Če kože ne vlažimo, potem bodo lojnice delovale še bolj intenzivno, saj koža ves čas teži k vzpostavljanju nekega ravnovesja. Vsa vlažilna sredstva seveda niso primerna za mastno kožo, saj bi jo preveč obremenila, koža pa bi bila na koncu dneva le še bolj mastna. Izberite lahka vlažilna sredstva, ki ne mašijo por.
Pripravki za nego mastne kože
Če želite zmanjšati aktivnost žlez lojnic, vam je pri tem lahko v pomoč uporaba sveže stisnjenega soka aloe vere dvakrat na dan. Sok aloe vere si na kožo nanesite neposredno po čiščenju obraza. Aloe vera vsebuje salicilno kislino, ki ima protivnetne, protibolečinske in antibakterijske učinke.
Redna uporaba aloe vere vam bo pomagala, da boste lažje nadzorovali delovanje žlez lojnic, odmašili zamašene pore in preprečili akne.
V veliko pomoč pri mastni koži so tudi kumare. Svetujemo vam, da kumaro naribate ali jo v pasto zmeljete z močnim mešalnikom. Pasto dobro ohladite v hladilniku, nato pa jo nanesete na obraz, pustite učinkovati približno 15 minut, potem pa sperite z vodo. Za najboljše rezultate si to masko na obraz nanesite dvakrat na teden. Kožo pred nanosom seveda temeljito očistite.
Tudi paradižniki nam lahko pomagajo pri negi mastne kože. Speštajte paradižnik in ga nanesite na kožo. Pustite delovati od 5 do 7 minut, nato pa sperite z obilico tople vode.
Namigi za zdravo in sijočo polt
Ustrezna nega kože včasih ni dovolj. Na stanje naše kože namreč močno vpliva tudi prehrana – to, kar se znajde na našem krožniku, je torej zelo pomembno. Svojemu telesu morate zagotoviti vse potrebne vitamine in minerale, ki pomagajo zagotavljati zdravo kožo.
Kakšno hrano torej uživati, če imate težave z mastno kožo?
Uživajte čim več zelenolistne zelenjave (špinača, ohrovt, solata, rukola, zelena, por).
Uživajte zelenjavno-sadne sokove, ki skrbijo, da je naša polt zdrava in sijoča.
Izogibajte se kavi, pravim čajem in alkoholu.
Uživajte čim več surovega sadja in zelenjave.
Izogibajte se belemu kruhu in namesto tega raje posezite po rženem ali pirinem kruhu.
Ne uživajte slanih prigrizkov.
Omejite uživanje soli.
Iz prehrane popolnoma izločite vso konzervirano hrano ter različne predelane mesnine.
Vsak dan popijte vsaj osem kozarcev vode. Dan začnite s kozarcem vode, v katerega boste stisnili sok pol limone.
Skrbite za dobro prebavo. Zaprtje se pozna tudi na naši koži.
V času menopavze je redno gibanje zelo pomembno. Izbira oblike gibanja mora seveda ustrezati potrebam posameznice in njenemu načinu življenja. Idealno je, če ženska kombinira aerobno vadbo, vadbo za moč in različne raztezne vaje. Z aerobno vadbo skrbimo za zdravo srce in ožilje, boljšo prekrvavitev celotnega telesa. Ta oblika vadbe prav tako odlično zmanjšuje stres in anksioznost. Vadba za moč pomaga krepiti kosti, z razteznimi vajami pa vzdržujemo gibljivost in preprečujemo različne poškodbe.
Pri aerobni obliki vadbe naj ženske dajo prednost hitri hoji, teku, plavanju, kolesarjenju … Med aerobno vadbo se mora ženska preznojiti in zadihati. Vaje za moč naj ženska izvaja dvakrat do trikrat tedensko, za ohranjanje gibljivosti pa sta idealni izbiri joga in pilates. Ženska, ki prej ni bila aktivna, mora z vadbo začeti počasi in postopno. Če se vaš utrip pospeši že ob najmanjšem naporu, potem je to zelo nazoren pokazatelj, da niste v najboljši kondiciji.
Vse dobrobiti redne vadbe v obdobju menopavze
Redna vadba pomagala ohranjati oziroma povrniti zdrave kosti.
Z redno vadbo ženska ohranja zdrave reflekse in koordinacijo.
Zaradi redne vadbe je ženska bolj vitalna, zato ima več energije in samozavesti, posledično pa tudi večje zanimanje za spolnost.
Redna telesna dejavnost vpliva na dober spanec, kar je še posebej pomembno prav v obdobju menopavze, ko ima veliko žensk težave z nespečnostjo. Ženska, ki se redno giba, hitreje zaspi, njen spanec je boljši, ona pa manj utrujena.
Z rednim gibanjem ženska skrbi za zdravje srca in ožilja, preprečuje neprijetno zaprtje ter skrbi za krepak imunski sistem.
Ženske, ki so telesno dejavne, imajo manj težav z vročinskimi oblivi. Gibanje namreč pospešuje predelavo epinefrina (adrenalina), hormona, ki vpliva na dvig telesne temperature.
Redno gibanje tudi močno zmanjša tveganje za razvoj raka dojk. Raziskava je pokazala, da se tveganje za razvoj te vrste raka z rednim gibanjem (torej od 3 do 4 ure na teden) zmanjša za kar 37 odstotkov.
Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na razpoloženje, ne le v obdobje menopavze, ampak v čisto vseh življenjskih obdobjih. Številne ženske v menopavzi imajo zaradi pomanjkanja estrogena težave s spanjem, pestijo pa jih tudi različne razpoloženjske motnje. Na moteno spanje vplivajo vročinski oblivi, nočno potenje in bolečine v sklepih. Posledično je ženska utrujena in razdražljiva. Redno gibanje pozitivno vpliva na delovanje kognitivnih funkcij, izboljšuje razpoloženje in skrbi za več življenjske energije.
Redno gibanje preprečuje nalaganje neželenih kilogramov, s čimer ima v obdobju menopavze sicer težave veliko žensk. Kombinacija aerobne vadbe in vadbe za moč pospeši izgubo energijskih zalog, vpliva na ohranjanje puste mišične mase in je tako odličen način za preprečevanje kopičenja odvečnih kilogramov. Poleg tega pa so ženske, ki so redno telesno aktivne, tudi videti mlajše.
Sicer ni uradno potrjeno, da telesna dejavnost neposredno zmanjšuje simptome menopavze, kot so na primer vročinski oblivi in težave s spanjem. Vendar pa nekaterim ženskam redno gibanje med in po menopavzi pomaga zmanjšati stres in občutno vpliva na njihovo kakovost življenja.
Poudarjamo, kako zelo pomembno je, da je gibanje redno ter da si postavite jasne in uresničljive oziroma dosegljive cilje (na primer 30 minut hitre hoje vsak dan). Priporočamo, da svoje cilje tudi redno spremljate, predvsem pa izberite šport, s katerim se radi ukvarjate. Le tako boste ostali resnično motivirani.
Šiatsu je oblika akupresure, ki izvira z Japonske in temelji na stimulaciji točno določenih točk. Ko s prsti in dlanmi pritiskamo na te točke, ponovno vzpostavljamo ravnovesje v telesu. Gre za holistično metodo, katere namen torej ni zdraviti posamezne težave, ampak posameznika obravnavati kot celoto.
Zgodovina
Šiatsu je nastal na Kitajskem, okrog 6. ali 7. stoletja pa je prodrl na Japonsko, kjer so ga poimenovali siatsudo (ši pomeni prst, atsu pomeni pritisk, do pa pomeni pot). Gre torej za resnično svojevrstno akupresuro.
V 20. stoletju so se potem razvile različne oblike te akupresurne tehnike, izpostavimo pa lahko dve glavni šoli, in sicer šolo, ki jo je ustanovil Tokudžiro Namikoši ter šolo pod vodostvom Šizuta Masunage. Prva šola se imenuje sodobni šiatsu, saj se je osvobodila tradicionalnega koncepta kitajskega zdravilstva. Druga šola pa se imenuje zen šiatsu ali lokaišiatsu in je ostala zvesta načelom kitajske tradicije.
Načela in področja zdravljenja s šiatsu terapijo
Šiatsu torej temelji na energijski zasnovi kitajske tradicionalne medicine, njegov namen pa je ponovno vzpostaviti porušeno energijsko ravnovesje v telesu. Ko energija nemoteno kroži po meridianih, torej kanalih, ki povezujejo posamezne organe, smo zdravi. Če pa se pretok energije upočasni ali celo zaustavi, pa se pojavi bolečina ali razvije bolezen.
S pomočjo šiatsu tehnike želi praktik torej spet vzpostaviti to ravnovesje in posamezniku omogočiti trdno zdravje in dobro počutje. Praktik stimulira določene točke, imenovane tsubo, ki ležijo na meridianih in ustrezajo posameznemu organu ali funkciji. Šiatsu torej posamezniku zagotavlja mir, sprostitev in dobro počutje, spodbuja pa tudi njegovo koncentracijo. Z rednimi masažami bo posameznik poskrbel za boljšo telesno kondicijo ter večjo odpornost proti različnim obolenjem.
Ta oblika akupresure je zelo uspešna pri glavobolu, bolečinah v vratu, hrbtu, pri išiasu in revmatizmu. Prav tako pomaga lajšati različne oblike prebavnih težav, težave z dihanjem, alergije, ginekološke težave, duševne motnje, motnje spanja pa tudi spolne težave. Uradna medicina je do te akupresurne tehnike zadržana, saj sprejemljivih študij, ki bi dokazovale resnični terapevtski učinek šiatsuja, (še) ni. Vendar pa je je šiatsu od leta 1955 na Japonskem povsem ločena medicinska veja. Tudi Evropska unija je šiatsu leta 1997 vpisala med osem priznanih dopolnilnih oblik zdravljenja.
Kako poteka terapija
Na prvem srečanju terapevt klientu postavi številna vprašanja, saj si le tako lahko ustvari neko celostno sliko o njegovem zdravstvenem stanju. Nato pregleda njegov jezik in oči, mu izmeri utrip in otipa več točk na udih in trupu. Na podlagi vseh teh informacij lahko terapevt šele postavi neko diagnozo in določi primerno obliko zdravljenja.
Sama masaža poteka v mirnem okolju, bolnik pa leži na tleh na blazini oziroma na nizki masažni mizi. Leži na hrbtu ali trebuhu, saj mora biti njegovo telo v ravnem položaju. Vsako srečanje traja od 40 do 60 minut, za zdravljenje posamezne težave pa je potrebno od tri do šest srečanj.
Terapevt vsako točko tsubo obdela z navpičnim pritiskom, in sicer z blazinico napetega palca. Terapevt vsak pritisk stopnjuje – nekaj sekund ga zdraži, nato pa popusti. Seveda za masažo oziroma pritiske uporablja tudi oba palca oziroma tudi druge prste. Na določene točke, na primer na dlaneh, komolcu, kolenu ali peti, lahko terapevt tudi udarja. Masaža vključuje tudi pritiske vzdolž meridianov, različne oblike raztezanja, obračanja sklepov ter vibracije in gnetenje.
Ime topinambur zveni zelo eksotično, pa vendar je to rastlina, ki zelo dobro uspeva tudi pri nas. Brez strahu ga torej kupimo, če nanj naletimo pri slovenskih branjevcih. Kljub podobnosti s krompirjem in imenu »laški krompir« je topinambur še najboljši surov, kot tudi v tejle moji solati.
Sestavine Za 4 osebe:
4 gomolji topinamburja, olupljeni in grobo naribani
Velik šop motovilca
4 jž bučnih semen
Bučno olje
Jabolčni kis po želji
Sol in sveže meti črni poper
Priprava:
Topinambur olupimo in grobo naribamo.
Opran motovilec, topinambur in bučna semena zmešamo v skledi.
Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je hormonska motnja, ki prizadene številne ženske v rodni dobi. Pogosto policistični jajčniki ostajajo neprepoznani in nezdravljeni, kar lahko vodi do resnih zdravstvenih težav.
Za sindrom policističnih jajčnikov so značilne stalna utrujenost, čezmerna poraščenost, čezmerna telesna masa, neredne ali celo izostale menstruacije, težave s kožo in različne oblike razpoloženjskih motenj. Za tem sindromom trpi približno sedem odstotkov žensk. Sindrom policističnih jajčnikov je tudi najpogostejši vzrok za neplodnost žensk – če bolezni ne zdravimo, se lahko razvije rak maternične sluznice.
Kaj so policistični jajčniki?
Policistični jajčniki so stanje, pri katerem jajčniki proizvajajo večjo količino moških hormonov, kar povzroči nastanek majhnih cist na jajčnikih. Te ciste niso škodljive, vendar lahko povzročijo neravnovesje hormonov, kar vodi v številne zdravstvene težave, kot so težave z menstruacijo, neplodnost in povečano tveganje za sladkorno bolezen in bolezni srca. Pogosto sindrom policističnih jajčnikov diagnosticirajo ob preiskavah za katero izmed navedenih težav.
Kaj je sindrom policističnih jajčnikov?
Ženske s sindromom policističnih jajčnikov imajo visoko raven luteinizirajočega hormona, povišana je tudi raven estrogena in testosterona, primanjkuje pa jim progesterona. Bolnice s sindromom policističnih jajčnikov so tudi veliko bolj podvržene tveganju za razvoj bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni.
Zelo pomembno vlogo pri obravnavi sindroma policističnih jajčnikov igra ustrezna prehrana, še posebej pri tistih ženskah, ki se borijo s čezmerno telesno maso. Z ustrezno prehrano bo ženska poskrbela za stabilno raven inzulina v krvi, zmanjšala se bo dlakavost, lepša pa bo tudi njena polt. Ko ženska doseže normalno telesno maso, se zmanjšajo tudi drugi simptomi, močno pa se močno poveča tudi možnost zanositve, s čimer imajo ženske s sindromom policističnih jajčnikov navadno veliko težav. Strokovnjaki se še vedno ukvarjajo z iskanjem vzroka zakaj nastane sindrom policističnih jajčnikov, a jim ga še do danes ni uspelo z gotovostjo potrditi.
Simptomi PCOS
Neredne menstruacije
Najpogostejši simptom policističnih jajčnikov PCOS so neredne menstruacije. Ženske s PCOS imajo lahko daljše menstrualne cikle ali celo popolnoma izostanek menstruacije. To je posledica neovulacije, ki je značilna za to bolezen.
Povečana raven androgenov
Visoka raven moških hormonov, znanih kot androgeni, je eden izmed ključnih simptomov PCOS. To se lahko kaže kot povečana poraščenost na obrazu in telesu, akne ter redčenje las na lasišču.
Težave s plodnostjo
Sindrom policističnih jajčnikov je eden vodilnih vzrokov za žensko neplodnost. Zaradi nepravilne ovulacije je zanositev otežena, kar pogosto vodi do dolgotrajnih težav s plodnostjo.
Pridobivanje teže
Ženske s PCOS pogosto pridobivajo težo, zlasti v predelu trebuha. To je povezano z odpornostjo na inzulin, kar lahko vodi tudi v povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2.
Motnje spanja
Motnje spanja, kot je apnea, so pogoste pri ženskah s policističnimi jajčniki. To lahko dodatno prispeva k utrujenosti in težavam z obvladovanjem telesne teže.
Kakšna naj bo torej prehrana žensk s sindromom policističnih jajčnikov?
Če ima ženska težave s čezmerno telesno težo, je zelo pomembno, da se izgube le-te loti postopno in pod nadzorom strokovnjaka za prehrano. Različne hitre in rigorozne diete v tem primeru zagotovo ne pridejo v poštev.
Priporočljivo je, da ženske dajejo prednost živilom z nizkim glikemičnim indeksom. Uživajo naj veliko prehranskih vlaknin – posegajo naj po zelenjavi, stročnicah, ovsu, ječmenu, kvinoji. Vsa ta živila odstranjujejo presežek estrogena iz našega telesa. Vsa močno predelana hrana pa po drugi povzroča kopičenje maščob, česar pa zagotovo nočemo.
Prav tako je zelo pomembno, da ženske omejijo uživanje alkohola, saj ta zmanjšuje raven cinka, železa in vitamina B6 – prav ti so zelo pomembni za zagotavljanje hormonskega ravnovesja v našem telesu.
Ženske naj vsekakor dajo prednost ekološko pridelanim živilom. Ljudje v današnjem času s hrano zaužijemo veliko dodatkov in kemikalij, zato prav nič ne preseneča, da ima toliko ljudi, ne le žensk, ampak tudi moških, težave s hormonskim neravnovesjem. Različni umetni dodatki zelo motijo naše hormonsko delovanje in v telesu ustvarjajo pravi kaos. Odločitev o tem, ali dati prednost ekološko pridelanim živilom, je torej na dlani.
Ženske, ki imajo zaradi sindroma policističnih jajčnikov težave s čezmerno telesno težo, bodo, ko bodo shujšale, ne le veliko naredile za svoje zdravje, ampak se bo tako povečala tudi njihova samozavest in splošno zadovoljstvo.
Kateri prehranski dodatki?
Dr. Lejla Kažinić Kreho, priznana hrvaška prehranska strokovnjakinja, v primeru sindroma policističnih jajčnikov priporoča naslednje prehranske dodatke:
Svetlinovo olje – to olje pozitivno vpliva na kožo in skrbi za optimalno delovanje imunskega sistema.
Vitamini B-kompleksa – pozitivno vplivajo na delovanje našega živčnega sistema.
Saw palmetto – številne raziskave so dokazale, da ta pripravek blokira presežek moških hormonov in tako pomaga zmanjševati prekomerno poraščenost.
Navadna konopljika – ta zeliščni pripravek spodbuja proizvodnjo progesterona.
Šentjanževka – pripravek iz šentjanževke pozitivno vpliva na naše razpoloženje.
Donq quai – pravimo mu kar »ženski ginseng«. Ta pripravek vsebuje veliko vitaminov E in B12 ter železa. Gre za kombinacijo, ki se veže na estrogenske receptorje in pripomore k odstranitvi presežka estrogena.
Strokovnjakinja ob tem opozarja, da moramo izbiro prehranskih dopolnil prilagoditi svojim simptomom in težavam. Preden se odločite za kakršenkoli prehranski dodatek, se predhodno obvezno posvetujte s strokovnjakom.
Vzroki za nastanek policističnih jajčnikov
Genetska nagnjenost
Čeprav natančen vzrok za policistične jajčnike še ni znan, raziskave kažejo, da igrajo pomembno vlogo genetski dejavniki. Ženske, ki imajo sorodnike s PCOS, imajo večjo verjetnost za razvoj tega stanja.
Odpornost na inzulin
Velik delež žensk, pri katerih so bili diagnosticirani policistični jajčniki, ima odpornost na inzulin, kar pomeni, da njihovo telo ne uporablja inzulina učinkovito. To povzroča povečano raven inzulina v krvi, kar spodbuja jajčnike k proizvodnji več androgenov.
Hormonsko neravnovesje
Sindrom policističnih jajčnikov je pogosto povezan z neravnovesjem hormonov, ki uravnavajo menstrualni cikel. Povišana raven androgenov in zmanjšana raven progesterona prispevata k nastanku cist na jajčnikih in težavam z ovulacijo.
Kako lahko zdravimo sindrom policističnih jajčnikov
Spremembe življenjskega sloga
Zdravljenje PCOS pogosto vključuje spremembe v prehrani in telesni aktivnosti. Redna vadba in zdrava prehrana lahko pomagata pri izgubi telesne teže in izboljšanju občutljivosti na inzulin, kar je ključnega pomena za obvladovanje simptomov policističnih jajčnikov.
Zdravila za uravnavanje hormonov
Ženske, ki imajo sindrom policističnih jajčnikov lahko uporabljajo peroralne kontraceptive za uravnavanje menstrualnega cikla in zmanjšanje simptomov, kot so akne in prekomerna poraščenost. Druga zdravila, kot so antiandrogeni in metformin, lahko pomagajo znižati raven androgenov in izboljšati inzulinsko občutljivost.
