Gojenje krompirja v posodah

Ključni poudarki:

  • Krompir lahko uspešno gojimo v posodah na balkonu, terasi ali vrtu, če zagotovimo dovolj sonca in prostora.
  • Za sajenje potrebujemo globoke posode ali korita (vsaj 40 cm) z drenažo in kakovostno prstjo.
  • Priporočljivo je izbrati zgodnje sorte krompirja, ki imajo krajši čas rasti in večjo odpornost.
  • Med rastjo je pomembno postopno dodajanje zemlje ali komposta, da pokrijemo nove poganjke in spodbudimo tvorbo gomoljev.

Ste tudi vi ljubitelj mladega krompirja? Mnogi mislijo, da je krompir poljščina, za katerega potrebujete njivo ali pa vsaj manjši vrt. To zagotovo drži, vendar pa lahko krompir dobro uspeva tudi v posodi ali koritu, ki jo postavimo bodisi na vrt na balkonu ali terasi. Da bi si tako pridelali krompir za ozimnico, bi potrebovali kar nekaj posod, toda tudi ena bo dovolj, da boste lahko poleti uživali ob svojem mladem krompirju. Poleg navadnega krompirja pa si lahko v posodah pridelamo tudi sladki krompir.

Najprej moramo seveda izbrati dovolj veliko posodo. Za saditev enega gomolja potrebujemo posodo, ki drži približno 11 litrov zemlje, oziroma tako, ki ima primer minimalno 30 cm in je toliko tudi visoka. Na dnu mora imeti tudi drenažne odprtine. Če hočemo posaditi več gomoljev, potrebujemo sorazmerno večjo posodo. Uporabimo lahko tudi kar vrečo za smeti, ki ji na dnu naredimo nekaj lukenj. Če pa nam ležijo ročna opravila, si lahko zaboj pripravimo kar sami, in sicer iz lesenih deščic.

Gojenje krompirja v posodah

Izbira sorte krompirja glede na kulinarične tipe

Ko imamo posodo izbrano ali pripravljeno, potrebujemo še krompir. Priporočamo, da kupite certificirano seme in gomoljev ne režete, saj boste le tako lahko dobili zdrave rastline, ki bodo dale tudi dober pridelek. Ker pa vemo, da v trgovinah ni moč kupi tako malo gomoljev, lahko posadite tudi krompir, ki ga sicer uporabljate v kuhinji. Še bolje pa je, da si semenski krompir izmenjate s prijatelji, ki vrtnarijo, ali poprosite bližnjega kmeta.

Poznamo različne vrste krompirja, ki se med seboj razlikujejo po barvi mesa in kože, po obliki ter tudi po okusu oziroma namenu uporabe. Določena sorta je bolj primerna za pripravo cvrtega, druga sorta za pripravo praženega krompirja, spet tretja za pire. Krompir glede na okus, vonj, vlažnost in strukturo mesa namreč ločimo na kulinarične tipe. Tako poznamo oznake A, AB, B, BC, C in D. Za kulinarični tip A je značilno, da po kuhanju v vodi ostane kompaktno, zato je primeren za pripravo krompirjevih solat. Kulinarični tip AB je kombinacija tipa A in B.

Torej gre za sorte krompirja, kjer ostane po kuhanju meso kompaktno, vendar nekoliko manj kot v tipu A in so zato primerne za pripravo krompirjevih solat in tudi za pripravo praženega krompirja. Za kulinarični tip B je značilno, da pri kuhanju meso postane mehko. Zato so sorte v tem kulinaričnem tipu uporabne tako za pečenje kakor tudi praženje. Kulinarični tip BC je zopet kombinacija kulinaričnih tipov B in C. Sorte v tem tipu so primerne tako za pripravo pomfrija kot praženega krompirja. Za kulinarični tip C pa je značilno, da se hitro razkuha, zato so sorte v tem tipu uporabne predvsem za pripravo pireja, ali kašic.

Naj omenimo še kulinarični tip D. Sorte v tem tipu pa so predvsem namenjene proizvodnji škroba in za pridobivanje alkohola. Tako lahko v večje lonce ali v več loncev posadite tudi različne gomolje in si priskrbite pester izbor sort in okusov. Pri kulinaričnih tipih smo omenili nekje najbolj poznane in opredeljujoče jedi, saj je, kot vemo, jedi iz krompirja veliko in se bi izgubili med naštevanjem vseh.

Svetujemo pa vam, da si za zasaditev v lonce sicer raje izberete zgodnje sorte krompirja, ker vas bodo take sorte lahko hitro razveselile s svojimi gomolji, prav tako pa se večina teh sort tudi dobro skladišči nekaj mesecev (seveda odvisno od pridelka in količine porabe), zaradi česar boste lahko vso jesen uživali v svojem domačem krompirju. Prav tako priporočamo, da raje izberete sorte, ki nastavljajo manjše gomolje, saj bodo ti v loncu lepše uspevali.

Krompir v posodah

Oskrba

Ko smo izbrali sorto krompirja, ki jo bomo sadili, pripravimo mešanico zemlje iz 50 % vrtne zemlje in 50 % komposta. V naslednjem koraku 1/3 omenjene pripravljene mešanice vsujemo v lonec, v katerega posadimo gomolj krompirja. Po nekaj dneh opazimo, da je skozi zemljo prišlo steblo z listki. Takrat moramo začeti dodajati preostalo zemljo, vendar tako, da ne zasujemo povsem zraslega vrha rastline. To počnemo, dokler ne dosežemo roba lonca.

Krompir lahko posadite komaj takrat, ko se temperature gibljejo okrog 8 ˚C. Krompir potrebuje veliko vode, zato ga moramo redno zalivati, vendar pa moramo paziti, ker voda v loncu ne sme zastajati. Prav tako krompir potrebuje dovolj sončne svetlobe, zato lonca, v katerega smo posadili krompir, ne smemo postaviti na senčna mesta. Krompir začnemo pobirati takrat, ko začno krompirjevi listi in steblo rumeneti. Včasih je to je odvisno tudi od sorte krompirja, saj poznamo zgodnje sorte, katerih vegetacija taja od 55 do 60 dni, ter pozne sorte, katerih vegetacija traja nad 100 dni.

Poleg rednega zalivanja bodimo pozorni tudi na določene bolezni in škodljivce. Zato rastline med vegetacijsko dobo večkrat pregledamo. Pri tem pa ne pozabimo pogledati tudi na spodnje strani listov. Med vsemi škodljivci na krompirju je gotovo najbolj poznan koloradski hrošč. Če ga opazimo na krompirju, ga poberemo z roko. Škropljenje ni potrebno.

Krompir iz lonca ne pobiramo z ostrim orodjem, kot sta lopatka ali motika, saj lahko gomolje poškodujemo. Raje ga izkopljemo zgolj z rokami, tako da najprej primemo za steblo in ga izruvamo. Nato pa pobrskamo za gomolji.

Naslednje leto lahko lonec ponovno uporabimo, nikakor pa ne smemo uporabiti iste zemlje, saj le tako lahko preprečimo prenos določenih bolezni.

Sladki krompir

V lonce lahko posadimo tudi sladki krompir. Sadike te rastline lahko najdete v vseh bolje založenih vrtnih centrih. Tudi sladki krompir lahko uporabimo za pripravo raznovrstnih jedi. Je enostaven za gojenje, le da zraste precej več kot navaden krompir. V kolikor pa ga imate zasajenega v balkonskem koritu, vam lahko služi tudi kot rastlina za okras, saj oblikuje lepo visečo zeleno odejo.

Čeprav ga v našem jeziku poimenujemo kot krompir, pa nima kaj veliko skupnega z navadnim krompirjem, saj sodi v družino slakovke (Convolvulaceae), ne v družino razhudnikovk kot navadni krompir. Sladki krompir naredi zadebeljene korenine in ne gomoljev kot navadne krompir. Le-te so bogate s škrobom in tudi priprava je podobna. Po kemijski sestavi je zelo podoben navadnemu krompirju, edino več beljakovin vsebuje. Po okusu pa je sladek kot pesa.

Sladki krompir sredi pomladi posadimo na toplejše, pred hladom zavarovano mesto, denimo, ob prisojni steni, kjer se lahko rastline ne le razraščajo, temveč tudi vzpenjajo. Sladki krompir najbolje uspeva na globokih, rodovitnih tal, rad ima sončno lego. Sadimo ga na 8 do 10 cm globoko. Potrebno ga je redno zalivati, saj zahteva vlažna tla.

Do jeseni oziroma do prve zmrzali bodo v zemlji nastali vsaj približno tako veliki gomolji kot tisti, ki smo jih dali v zemljo, le ga jih bo nekaj več. Lahko ga kuhamo, pražimo, ribamo, pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek enolončnicam. Mladi listi so tudi užitni in jih pripravimo kot kremno špinačo.

Poleg tega, da je izjemnega okusa, sladek, je odličen vir vitaminov in mineralov ter antioksidantov. Pridelek izkopljemo, ko rastlina postane rumenkasta, po pobiranju zadebeljene korenine pustimo na soncu, da se osušijo, ter jih nato shranimo v kleti ali ob majhnem pridelku lahko tudi v hladilniku.

Vam primanjkuje cinka?

Cink je prisoten v čisto vsakem tkivu, organu in tekočini našega telesa. Pravzaprav je prisoten v čisto vsaki telesni celici. Ta mineral igra izjemno pomembno vlogo pri imunosti, sintezi DNK, rasti in razvoju. Ker naše telo za shranjevanje cinka nima določenega nobenega posebnega prostora, ga moramo uživati prav vsak dan.

V naših telesnih organih, tkivih, tekočinah in izločkih je razporejenega približno od 1,5 do 2,5 grama cinka. Ta mineral je ključen za delovanje približno 100 encimov, ki sodelujejo v različnih procesih v našem telesu.

Cink na primer v otroštvu igra ključno vlogo pri rasti, še posebej pa je pomemben za nastajanje zdrave sperme. Prav tako pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema, sodeluje pri celjenju ran, pomaga pa tudi razstrupljati škodljive kovine, kot sta kadmij in svinec. Cink veliko pripomore tudi k dobremu vidu, vohu in okusu, sodeluje pa tudi pri sproščanju inzulina.

Absorpcijo cinka izboljšamo z zadostnim vnosom beljakovin v prehrani. Po drugi strani pa njegovo absorpcijo zavirajo vlaknine v žitih, fitati v stročnicah in špinači, prav tako pa tudi prevelike količine fosforja. Raven cinka v telesu zniža tudi jemanje oralne kontracepcije.

Semena črnega sezama
Sezamova semena so dober vir cinka.

Kako cink vpliva na naše zdravje

Akne

Nekaterim ljudem, ki imajo težave z aknami, primanjkuje cinka. K izboljšanju vnetih aken pomaga jemanje cinka v obliki prehranskega dopolnila.

Cink za zdravo prostato in spermo

Cink lahko pomaga tudi pri benigni hiperplazmiji prostate, za katero je značilno pogosto tiščanje na vodo. Skrb za dovolj cinka moškim pomaga tudi pri večji plodnosti, saj vpliva na zdravo spermo.

Pomoč pri ekcemih

Tudi ekcemi so znak pomanjkanja cinka v telesu. Z rednim jemanjem cinka v obliki prehranskega dopolnila lahko stanje izboljšamo že v nekaj tednih.

Hitrejše celjenje ran

Ali opažate, da se vam rane celijo dlje kot običajno? Tudi to je lahko pogosto posledica pomanjkanja cinka v prehrani.

Cink za boljše delovanje imunskega sistema

Pomanjkanje cinka med drugim močno oslabi tudi naš imunski sistem. Naše telo cink potrebuje za aktivacijo T celic, zaradi njegovega pomanjkanja pa smo zato bolj dovzetni za različna virusna obolenja. Raziskave kažejo, da lahko strogi vegetarijanci pogosto trpijo zaradi pomanjkanja tega minerala, saj z večjo količino žit in stročnic zaužijejo tudi več fitinske kisline, ki poslabša absorpcijo cinka.

Po besedah strokovnjakov z Inštituta Linus Pauling v Oregonu je od cinka odvisno delovanje skoraj 100 različnih encimov. Od cinka sta odvisni tudi struktura in delovanje celičnih membran. Izguba cinka torej poveča možnost za oksidativne poškodbe, zaradi česar se poslabša delovanje celic.

Cink naj bi pozitivno vplival tudi na povečano produkcijo limfocitov, zaradi česar se posledično zmanjša možnost za bakterijske okužbe. Z večjim vnosom cinka tako lahko preprečite različna obolenja ali pa skrajšate njihovo trajanje.

Kako lahko opazimo pomanjkanje cinka

Zgoraj smo že opisali nekaj težav, ki se lahko pojavijo zaradi pomanjkanja cinka v telesu, znižana raven tega minerala pa lahko povzroči še zaostanek v rasti, pozno puberteto, suho in grobo kožo, pogoste in ponavljajoče se okužbe, izgubo teka, izgubo okusa, drisko, slabši vid in voh, slabo koncentracijo, počasno rast las in nohtov ter pomanjkanje energije.

Če vam primanjkuje cinka, dajte prednost uživanju ostrig, pšeničnih kalčkov, jeter, bučnih semen, puste govedine, rakcev, sardin, lososa, špinače, indijskih oreščkov, fižola, sezama in kakava.

Spoznajte zdravilne učinke fitokemikalij

Različne fitokemikalije tako delujejo antioksidativno, protirakavo, protivnetno, protibakterijsko, protivirusno, protiglivično. Ne moremo dovolj poudariti, kako zelo pomembno je uživanje veliko sveže zelenjave. Rastlinska hrana izjemno pozitivno vpliva na naše zdravje, za kar so do neke določene mere odgovore tudi fitokemikalije, ki jih vsebujejo rastline. Poleg tega uravnavajo raven holesterola v krvi, preprečujejo hormonske motnje, skrbijo za krepak imunski sistem ter uravnavajo bakterijsko floro.

fitokemikalije

Kaj so sploh fitokemikalije

Fitokemikalije rastlinam dajejo določeno barvo in okus. Gre za bioaktivne sestavine, do danes pa so jih raziskovalci odkrili že več kot 12.000. Že ena sama rastlina tako lahko vsebuje na stotine različnih vrst fitokemikalij.

Fitokemikalije so odgovorne za rast in preživetje rastlin – odganjajo plenilce, viruse in bakterije, rastline ščitijo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, s privlačno barvo in vonjem pa na rastline vabijo ptice in žuželke, ki poskrbijo za oprašitev in raznašanje semen.

Fitokemikalije so drugačne od sicer dobro znanih mikro in makro hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vlaknin ter vitaminov in mineralov), saj jih opisujemo kar kot nehranila. Trenutno še ni dokazov za to, da so fitokemikalije nujno potrebne za življenje, vendar bodo nadaljnje raziskave zagotovo prinesle nova spoznanja tudi na tem področju. Raziskovanje fitokemikalij je v tem času v velikem razmahu, predvsem pomembno je to, da zdaj raziskovalci že raziskujejo, kako se fitokemikalije odzivajo v našem telesu.

Nekaj besed o antioksidantih

Pozitivne učinke fitokemikalij lahko v veliki meri pripišemo njihovemu vplivu na encime, vendar pa fitokemikalije delujejo tudi kot antioksidanti. Antioksidanti nas ščitijo pred različnimi učinki oksidacije. Ko vdihavamo zrak, v našem telesu namreč potekajo oksidacijski procesi – naše telo bi zarjavelo, podobno kot zarjavi žebelj, ki ga napade rja, če ne bi bilo antioksidantov, ki nam zagotavljajo ustrezno zaščito.

Kako delujejo prosti radikali

Čisto vsaka naša celica za proizvodnjo energije uporablja kisik. Gre za normalni del presnove, vendar lahko med temi procesi nastajajo močno neobstojne molekule, ki jih imenujemo prosti radikali. Tako zelo neobstojni so zato, ker jim manjka elektron, vendar pa znajo ta manjkajoči elektron zelo spretno ukrasti kje drugje (na primer v telesnih celicah). Tako si ponovno povrnejo obstojnost. Vendar to njihovo delovanje lahko poškoduje telesne celice in spodbudi nastanek novih prostih radikalov. Verižna reakcija je torej neizogibna.

Antioksidanti nam pri vsem tem pomagajo zato, ker lahko oddajo enega od svojih elektronov ter tako nevtralizirajo delovanje prostih radikalov, posledično pa preprečijo poškodbe celic ter ustavijo prej omenjeno verižno reakcijo.

Celice imunskega sistema namerno ustvarjajo proste radikale, saj z njimi uničujejo bakterije in viruse, ki napadajo naše telo. Ker smo podvrženi vse večjemu onesnaženju, UV-sevanju, kajenju in stresu, v našem telesu nastaja vedno več prostih radikalov. Naše telo sicer proizvaja antioksidante, vendar pa lahko do velike škode pride takrat, ko nas napade preveč prostih radikalov – temu pravimo oksidativni stres.

Z oksidativnim stresom je na primer povezano prezgodnje staranje in številne kronične bolezni, na primer rak, srčno-žilne bolezni, revmatoidni artritis in Alzheimerjeva bolezen.

Antioksidanti v našem telesu uravnavajo raven holesterola v krvi, preprečujejo nastanek krvnih strdkov, preprečujejo poškodbe DNK, skrbijo za splošno boljšo odpornost, preprečujejo vnetne procese v telesu itd. Naše telo z leti lahko samo proizvaja vse manj antioksidantov, zato je zelo pomembno, da vse življenje skrbimo za uživanje raznovrstne in čim bolj nepredelane hrane.

V kuhinji lahko veliko privarčujete

Zelo pomembno je, da spremljamo, koliko energije porabimo, sicer v nasprotnem primeru stroški samo rastejo in rastejo in jim kar ni videti konca. S tem, ko nad porabo energije prevzamemo nadzor, se bo to dolgoročno poznalo tudi na naši denarnici. Tokrat vam ponujamo nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo energije v kuhinji.

Varčevanje v kuhinji

Hladilnik in zamrzovalna omara

  • Redno čistite zamrzovalnik. Če vaš zamrzovalnik še nima sistema za samodejno čiščenje, ga morate sami redno odtaljevati in čistiti. Dodatna plast ledu v hladilniku namreč precej poveča porabo električne energije. Najbolje je, če se odtaljevanja lotite v hladnejšem delu leta, ko lahko vsa živila shranite kam na hladno.
  • Preden hrano shranite v hladilnik, jo dobro ohladite. Priporočamo vam, da hrano, ki jo nameravate shraniti v hladilnik ali zamrzovalnik, prej dobro ohladite.
  • Zelo pomembno je, kje stoji hladilnik ali zamrzovalnik. Hladilnik ali zamrzovalnik ne sme nikoli stati poleg naprav, ki oddajajo toploto, na primer ob radiatorju, štedilniku, pralnem ali sušilnem stroju. Zelo pomembno je tudi, da je hladilnik nekoliko odmaknjen od stene, saj tako zrak lahko nemoteno kroži.
  • Pomembna je tudi temperatura hladilnika. Temperatura v zamrzovalniku ali hladilniku nikakor ne sme biti prenizka. Živila ostanejo sveža pri 7 ali 8 °C, temperatura v zamrzovalniku pa ne bi smela biti nižja od – 18 °C.
  • Priporočljivo je, če je temperatura v prostoru nekoliko nižja. Temperatura v prostoru, kjer stoji hladilnik, ravno tako vpliva na njegovo porabo električne energije. Za vsako dodatno stopinjo v prostoru se poraba elektrike dvigne za 4 odstotke.
  • Da hlad ne bo po nepotrebnem uhajal iz hladilnika … Vrat hladilnika nikar ne držite predolgo odprtih, saj hladilnik za to, da lahko vzdržuje primerno temperaturo, porabiti več energije.

Pomivalni stroj

  • Izberite primeren program. Pomivalni stroji ponujajo številne različne programe – izberite tistega, ki najbolj ustreza glede na umazanost posode in njeno količino.
  • Pomivalni stroj zaženite samo takrat, ko je to potrebno. Pomivalni stroj zaženite samo takrat, ko je popolnoma poln. V nasprotnem primeru boste po nepotrebnem porabljali vodo in električno energijo.
  • Pomivalni stroj naj bo priklopljen na toplo vodo. Pomivalni stroj priključite neposredno na toplo vodo, saj lahko tako prihranite kar do šestdeset odstotkov energije.
  • Model pomivalnega stroja prilagodite svojim potrebam. Če živite sami, potem nima smisla, da kupujete (pre)velik pomivalni stroj. Pri nakupu bodite torej pozorni tudi na njegovo prostornino.

Štedilnik in pečica

  • Kateri štedilnik izbrati? Najboljši prihranek energije ima še vedno plinski štedilnik. Steklokeramični štedilnik pa je zagotovo boljša izbira od kovinske plošče. Še manjšo porabo energije pa imajo indukcijski štedilniki. Indukcijski štedilniki ne segrevajo plošče, ampak posodo – zaradi tega so še posebej privlačni za tiste, ki nimajo veliko časa za kuhanje, vendar pa je zanje potrebna indukcijska posoda.
  • Uporabite možnost kroženja zrak. Če vaša pečica omogoča tudi kroženje zraka, potem jo le izkoristite, saj tako lahko temperaturo pečice nastavite na 20 do 25 °C nižjo temperaturo. Tako boste zelo skrajšali čas peke, kar je izjemno dobrodošlo pri bolj zahtevnih in zamudnih kuharskih podvigih.
  • Če lahko, namesto pečice uporabite kar opekač. Kruh, toast in žemljice lahko veliko bolj varčno opečete kar v opekaču kot pa v pečici ali ponvi.

Izbira primerne posode

Tudi z izbiro ustrezne posode lahko kar nekaj privarčujemo. Zelo pomembno je, da za pripravo hrane izbere dovolj veliko posodo, da hrano kuhate v pokriti posodi (v nasprotnem primeru je poraba energije namreč kar trikrat večja). Tudi lonci na zvišan pritisk so zelo varčna izbira, poleg tega pa se močno zniža tudi čas kuhanja. S kuhanjem v popolni odsotnosti kisika se ohranijo tudi vsi pomembni vitamini in minerali. Za segrevanje vode uporabite električni grelnik, ki porabi bistveno manj energije kot segrevanje vode v lončku na štedilniku.

Povzeto po: Ostrop U.: Eko nasveti za vsak dan

Progresivno sproščanje mišic

Progresivno sproščanje mišic je odličen način sprostitve, za katerega ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov, ampak le nekaj časa zase vsak dan.

Današnji način življenja nam narekuje, da moramo biti ves čas maksimalno učinkoviti in kos vsem življenjskim izzivom – notranja napetost je neizogibna. Stres je sicer čisto naraven odziv našega telesa na morebitno bližajočo se nevarnost. Gre le za trenutno reakcijo, ki pride in mine. V sodobnem času pa notranje napetosti kar trajajo in trajajo, poleg tega pa teh napetosti tudi ne moremo več uspešno sprostiti. Ko nas prestraši srhljiv prizor v filmu, ne zbežimo. Ko nas razjezi šef, si z njim ne skočimo v lase. Možnost boja ali bega imamo danes torej le redkokdaj na izbiro.

Odziv našega telesa na stres pa je popolnoma samodejen – takrat se napnejo naše mišice, pripravljeni smo na akcijo. Slaba stran tega pa je, da mišice po tem le redkokdaj sprostimo. Posledica so kronično napete mišice, ki jih sploh ni več mogoče popolnoma sprostiti.

Vzrok telesne napetosti so nemalokrat različne psihične obremenitve. Predvsem prej omenjeni kronični stres je tisti, ki negativno vpliva na naše zdravje in iz nas črpa energijo.

Kaj je progresivno sproščanje mišic

Metodo progresivnega sproščanja mišic je razvil ameriški zdravnik in psihofiziolog Edmund Jacobson. Ob svojem delu z bolniki je namreč odkril, kako tesno sta povezana duševno zdravje in zakrčenost mišic. Preko popolnoma logičnega sklepanja je potrdil, da lahko z namernim in zavestnim krčenjem in sproščanjem različnih mišičnih skupin zmanjšamo skoraj vso mišično napetost, posledično pa izboljšamo duševno stanje.

Pri progresivnem sproščanju mišic gre dobesedno za to – postopno sproščanje mišic. Tehnika je vsestransko uporabna in zelo učinkovita, preprosto pa se jo tudi naučimo. Sicer se na prvi pogled marsikomu princip delovanja te tehnike zdi nekoliko protisloven – kako lahko z namernim krčenjem sprostimo zakrčene mišice?

Bistvo te tehnike sproščanja je, da ne temelji na nobeni sugestivni zasnovi. Vsaka vaja se preprosto začne z mišično kontrakcijo. Namen tega je, da mišična napetost, takoj ko samo mišico sprostimo, pade pod običajno osnovno raven. Pri progresivni mišični napetosti čisto vse poteka zelo nadzorovano in zavestno.

Faza mišične napetosti traja od pet do sedem sekund, faza sproščanja pa je daljša in traja od 30 do 60 sekund. Zelo pomembno je, da smo med vadbo popolnoma osredotočeni ter spremljamo občutke pred, med in po krčenju mišic. Ko bomo znali dobro razlikovati med temi stanji, bomo tudi pozneje v življenju znali bolje prepoznati duševno napetost in zakrčenost mišic ter v skladu s tem tudi primerno ukrepali.

Redna vadba progresivne tehnike sproščanja mišic nam prinaša številne pozitivne učinke:

  • Naše dihanje se upočasni in postane bolj enakomerno.
  • Bolje se počutimo in imamo več energije.
  • Lažje in bolje se lahko zberemo ter se odzivamo.
  • Smo veliko bolj sproščeni in tudi težje življenjske situacije nas težje spravijo iz tira.
  • Bolje spimo, redkeje smo živčni, nemirni in napeti. S pomočjo te tehnike sproščanja lahko odpravimo glavobole, migrene in šumenje v ušesih.
  • Z redno vadbo pozitivno vplivamo na zdravje srca in ožilja.
  • Boljša je tudi prekrvavitev tkiv, zato imamo redkeje mrzle roke in noge. Zaradi boljše prekrvavitve preprečimo različne srčno-žilne bolezni, kot sta tromboza in ateroskleroza.
  • S progresivno tehniko sproščanja pozitivno vplivamo tudi na prebavo.
  • Bolečine v hrbtu ali sklepih se zmanjšajo, lahko pa tudi popolnoma izginejo.
  • Redna vadba progresivne tehnike sproščanja tudi krepi naš imunski sistem, dovzetnost za različne okužbe pa se zelo zmanjša.

Če želite progresivno tehniko sproščanja preizkusiti oziroma si o njej ustvariti nek prvi vtis, lahko poskusite s to vajo: visoko privzdignite ramena, jih v tem položaju zadržite približno pet sekund, nato pa jih sprostite. Zagotovo čutite razliko.

Progresivno sproščanje mišic po Jacobsonu naj postane del vaše vsakodnevne rutine, s pomočjo katere se boste sprostili in umirili.

Okrepimo imunski sistem našega malčka

Naše okolje naseljujejo številni mikroorganizmi, in sicer bakterije, glive, virusi in paraziti. Ljudje smo večinoma na vse te mikroorganizme popolnoma prilagojeni, nekateri od njih nam celo zelo koristijo. Gre za mikroorganizem v črevesju, ki opravljajo zelo pomembne naloge in si prizadevajo ohranjati naše zdravje.

Vendar pa so nekateri mikroorganizmi tudi škodljivi – še posebej zahrbtni so različni virusi.

Naš imunski sistem je zelo zapleten sistem, ki je razpreden po celem telesu. Sestavljajo ga imunski organi in tkiva, kjer se nahajajo različne vrste imunskih celic – to so tiste celice, ki naše telo uspešno in učinkovito branijo pred različnimi sovražnimi mikrobi. Med imunskimi celicami še posebej pomembno vlogo igrajo celice v kostnem mozgu.

Kadar naš imunski sistem ne deluje optimalno, smo veliko bolj dovzetni za različna obolenja. Pogosteje zbolimo za različnimi nalezljivimi boleznimi, te trajajo neobičajno dolgo, pogosto pa se na videz precej nedolžno obolenje razvije v zelo resno bolezensko stanje (na primer navaden prehlad v pljučnico). Do okvare imunskega sistema lahko pride zaradi dednosti, različnih bolezni pa tudi zaradi zdravljenja z določenimi vrstami zdravil.

Otroci potrebujejo vitamine za dober imunski sistem

Kako okrepiti imunski sistem?

V zimskih mesecih so najpogostejša različna prehladna obolenja, virus gripe, bronhitis in angine. Gre za virusna obolenja, ki se prenašajo po zraku.

V hladnejših mesecih se več zadržujemo v zaprtih prostorih, skrajni deli telesa so slabše prekrvavljeni, večjo pogostost tovrstnih obolenj pa lahko pripišemo tudi biološkemu ciklu virusov. Ta cikel se začne proti koncu decembra, traja pa približno dva meseca. Veliko ljudi zmotno misli, da so zboleli zaradi mrzlega zraka – pravi razlog za obolenje je okužba z virusom.

Zelo pomembno je, da se tudi v hladnejših mesecih gibamo na svežem zraku ter pazimo, da najbolj izpostavljeni deli telesa niso podhlajeni. Strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje v nakupovalnih središčih in na drugih mestih, kjer je veliko ljudi. Ta mesta še posebej niso primerna za majhne otroke, saj gre za pravo leglo virusov in bakterij.

Na delovanje imunskega sistema pa v veliki meri vpliva tudi naša prehrana. Z uživanjem velike količine močno predelanih živil sebi in svojemu zdravju nikakor ne delamo nobene usluge. Pomembno je, da naša prehrana vsebuje čim več zelenjave, sadja in oreščkov, ki s svojo bogato hranilno vrednostjo pozitivno vplivajo na delovanje našega imunskega sistema. Prav tako je zelo pomembno, da uživamo veliko kakovostnih beljakovin.

Tudi dojenje pozitivno vpliva na naš imunski sistem. Materino mleko otroka oskrbi z vsemi potrebnimi hranili, ki jih ta nujno potrebuje za razvoj. Raziskave dokazujejo, da so okužbe pri ljudeh (ne le pri otrocih, ampak tudi pri odraslih), ki so bili dojeni, redkejše, kot pri tistih, ki se niso dojili.

S hrano do več energije

Pravijo, da obleka naredi človeka, vendar bi lahko isto rekli tudi za hrano. Saj veste, »Smo to, kar jemo«. Hrana nam zagotavlja zdravje in skrbi za to, da imamo dovolj energije, in obratno – zaradi neustrezne prehrane nimamo energije in lahko tudi zbolimo.

Energijo nam zagotavljajo vsa tri makro hranila – ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Enostavni ogljikovi hidrati nam omogočajo takojšen vir energije, medtem ko sestavljeni ogljikovi hidrati predstavljajo dolgoročnejši energijski vir. Velja poudariti, da je treba enostavne ogljikove hidrate, še posebej v obliki različnih močno predelanih živil, uživati zelo zmerno. Po nekih splošnih priporočilih o zdravi prehrani naj bi morali vsaj polovico energije dobiti iz sestavljenih ogljikovih hidratov, s čimer si zagotavljamo enakomerno raven energije.

Pri izbiri živil moramo prednost dati ekološko pridelanim živilom. Ekološka živila so pridelana po trajnostnih postopkih pridelave, prav tako pa se pri tej obliki pridelave v največji možni meri izogiba uporabi umetnih gnojil, pesticidov, hormonov … Ekološka živila so bolj hranljiva in imajo boljši okus. Ker niso bila tretirana s številnimi zdravju škodljivimi snovmi, tudi ne škodujejo našemu zdravju.

Eko hrana

Hrana, ki nam da energijo

V ta izbor se uvrščajo živila, ki nam zagotavljajo naraven dvig energije.  Če želimo poskrbeti za čim več energije, moramo čim pogosteje poseči po celozrnatih žitih (ovseni kosmiči, pira, neoluščen riž, proso …), gomoljasti zelenjavi, svežem sadju, stročnicah, mastnih ribah, deviškem oljčnem olju ter oreščkih in semenih.

Sveže sadje je zagotovo pravi izbor, kadar želimo več energije. Poleg tega da poskrbi za hiter, a kljub temu zdrav dvig energije, je sadje bogato tudi s sestavljenimi ogljikovimi hidrati, ki poskrbijo, da se sladkor v kri sprošča postopno. Sadje je tudi zelo bogato s prehranskimi vlakninami, poleg tega pa v njem najdemo še kopico vitaminov, mineralov in drugih fitokemičnih snovi. Najbolj priporočljivo je, če posežete po organsko pridelanem sezonskem sadju.

Ste danes zajtrkovali?

Če želimo ves čas imeti dovolj energije, moramo poskrbeti, da so naši obroki čez dan enakomerno razporejeni. Najbolj priporočljivo je, če zaužijete tri glavne obroke in se izogibate prigrizovanju med obroki.

Veliko ljudi zajtrk še vedno preskoči, ves dan ne je nič, zvečer pa zaradi silne sestradanosti izropa hladilnik. Primerna živila za dober začetek dneva so različna nesladkana žita, sadje ter oreščki in semena.

Prav tako kot nam lahko hrana da veliko energije, nas lahko energije tudi oropa. Če uživamo veliko močno industrijsko predelanih živil, se to slej ko prej odraža tudi na našem zdravju. Smo brez energije, utrujeni in napihnjeni. Čim bolj torej omejite uživanje različnih mastnih, sladkih in slanih prigrizkov (različne krofe, peciva, piškote, čips, bombone …), v velikem loku se izogibajte vsem predelanim mesninam, zmerni pa bodite tudi s količino zaužitega alkohola.

Pijete dovolj?

Voda predstavlja kar 60 odstotkov naše teže in od nje so odvisni prav vsi presnovni procesi v našem telesu. S tekočino iz telesa odstranimo odpadne in strupene snovi. Če ne pijemo dovolj, se to močno pozna tudi na naši energiji – smo veliko bolj utrujeni in slabše razpoloženi. Vedno dajte prednost vodi, vendar so dobra izbira tudi različni sadni ali zeliščni čaji. Čim bolj omejite pijače, ki vsebujejo veliko kofeina. Če opažate, da vam primanjkuje energije, bi bilo torej resnično smiselno omejiti uživanje kofeina ali pa se mu celo popolnoma odpovedati.

Vsestransko uporabno olje čajevca

Olje čajevca odlikuje odlično antiseptično in protiglivično delovanje. Gre za cipresi podobno drevo, ki zraste do sedem metrov visoko. Drevo čajevca je najbolj razširjeno na vzhodu Avstralije. Aborigini, avstralski staroselci, olje čajevca poznajo že od nekdaj in ga v številne medicinske namene tudi s pridom uporabljajo.

Olje čajevca ima svež, a precej prodoren vonj. Olje pridobivajo predvsem iz listov s pomočjo parne destilacije. Iz 100 kilogramov listov pridobijo manj kot dva kilograma eteričnega olja. Gre za eno najmočnejših, hkrati pa tudi najbolj varnih in vsestransko uporabnih olj. Alergijske reakcije na olje čajevca so namreč zelo redke.

Olje čajevca za zdravje in lepoto

Odlična pomoč pri aknasti koži
Zaradi močnega antiseptičnega in protiglivičnega delovanja  je olje čajevca že dolgo poznano kot odlična pomoč pri neprijetnih aknah.

Prva pomoč pri izbruhu aken
Ko se vam pojavi mozolj, si veliko žlico aloe vere zmešajte z dvema do štirimi kapljicami olja čajevca in nanesite na problematične predele. Pustite delovati 20 minut. Ta mešanica bo zmanjšala rdečico, vnetje ter uničila bakterije, ki bi lahko povzročile še nadaljnji izbruh aken.

Maska z oljem čajevca in glino
Maske za obraz so odličen način za nego kože, ne glede na to, ali gre za upočasnjevanje procesov staranja ali nego aknaste kože, je olje čajevca nepogrešljivo. Za pripravo odlične hranljive maske dve jušni žlici gline v prahu  zmešamo s 3 do 4 kapljicami olja čajevca, nato pa dodamo ravno toliko vode, da je maska ravno prav gosta. Masko nanesite na obraz in pustite delovati približno 20 minut, nato pa sperite z obilico mlačne vode in obraz osušite s svežo brisačo.

Z oljem čajevca uspešno nad glivične okužbe nohtov

Olje čajevca pomaga zelo uspešno odstranjevati tudi sicer zelo trdovratne glivice na nohtih. V obolele nohte lahko za podlago natrete katero drugo olje (na primer kokosovo, oljčno, mandljevo) ali noht namažete z ognjičevim mazilom, potem pa nanj kanete še kapljico ali dve olja čajevca, ki ga v prizadeti noht nato dobro vtrite.

Na tak način se lahko trdovratnih glivic popolnoma znebite, biti morate le dovolj vztrajni in potrpežljivi. Ta postopek izvajajte vsak dan nekaj mesecev zapovrstjo.

Drugi načini uporabe:

  • Ker ima olje čajevca protimikrobne lastnosti, je zelo dobrodošlo pri zdravljenju atletskega stopala, ekcemov in različnih glivičnih obolenj. Olje čajevca prav tako deluje antiseptično, zato ga lahko uporabimo ob opeklinah in vrezninah.
  • S pomočjo olja čajevca lahko hitro in učinkovito ublažimo tudi simptome gripe in prehlada.
  • Z oljem čajevca lahko odpravimo naglavne uši, učinkovito pa je tudi pri odpravljanju prhljaja.
  • Nekaj kapljic olja čajevca dodajte v kopel – tako boste zmanjšali neprijeten telesni vonj.
  • S pomočjo olja čajevca lahko uspešno pozdravimo okužbo sinusov.
  • V obliki aromaterapije olje čajevca uporabljamo za zdravljenje prehladnih obolenj, kašlja, aken, zobobolov in sončnih opeklin.

Čiščenje doma z oljem čajevca

  • Univerzalno čistilo si lahko pripravite tako, da v pol litra vode zmešate dve čajni žlički olja čajevca in zlijete v stekleničko z razpršilko. Ta mešanica se med drugim dobro obnese tudi pri odstranjevanju plesni.
  • Še eno različico čistila lahko pripravite tako, da v 4 decilitrih vode zmešate 10 kapljic olja čajevca in 0,2 dl blagega univerzalnega čistila za lesene površine.
  • Nekaj kapljic olja čajevca dodajte v pralni stroj za svež vonj vaših oblačil.

Naša mati Narava nam ponuja vse, kar potrebujemo. Če neke snovi ne bi niti v sanjah hoteli zaužiti, zakaj bi jo potem vtirali v svojo kožo ali jo uporabljali v svojem domu? Tako kozmetiko kot čistila si lahko naredite kar sami doma, pri tem pa uporabite le najbolj naravne sestavine. Od tega bosta veliko korist imela tako vaše zdravje kot tudi vaša denarnica.

Več o čajevcu si preberite tukaj >>

Pšenična trava krepi zdravje in skrbi za dobro počutje

Pšenična trava ima res raznolike učinkovine, vendar velja še posebej poudariti njeno zmožnost čiščenja krvi, razstrupljanja jeter in čiščenja debelega črevesa.

Pšenična trava hrani in krepi naše telo. Vsebuje številne aminokisline, encime, fitokemikalije, vitamine (vitamini C, E, A, B1, B2, B3, B6, K) in minerale (cink, selen, fosfor, kalij, kalcij, bor, klorid, krom, kobalt, baker, jod, železo, magnezij, mangan, nikelj, železo), v njej pa najdemo tudi linolno in linolensko kislino.

A ko govorimo o vseh zdravilnih in hranilnih učinkih trave, nikakor ne smemo mimo klorofila. Trave so namreč skupaj z lucerno in algami najbogatejši vir klorofila na svetu. Klorofil na primer prispeva k hitrejšemu in učinkovitemu celjenju tkiv. Prav tako je klorofil pomembno zdravilo, ki pomaga pri krvavečih dlesnih, parodontalni bolezni, gingivitisu, učinkovit pa je celo pri vnetem žrelu. Klorofil nas lahko zaščiti tudi pred nizkimi stopnjami rentgenskega sevanja iz bolnišnične opreme, televizijskih in računalniških ekranov, prenosnih računalnikov, mikrovalovnih pečic in drugih električnih naprav. Pšenična trava pa poleg klorofila vsebuje še vrsto drugih encimov in hranilnih snovi.

Pšenična trava

Obstaja že vrsta raziskav, ki potrjujejo zdravstvene koristi pšenične trave. Ta naj bi tako pomagala popravljati DNK, krepila imunski sistem, zavirala proste radikale, preprečevala nastajanje rakavih tvorb, vplivala na dolgoživost, proizvajala rastni hormon, pomagala pri kožnih boleznih, zniževala povišano raven holesterola v krvi, preprečevala vnetja, spodbujala pomlajevanje celic, skrbela za večjo odpornost telesa in zmanjševala tveganje za razvoj ateroskleroze.

Pšenična trava prav tako obnavlja kri, pospešuje proizvodnjo hemoglobina, celi rane, deluje protibakterijsko, alkalizira kri, čisti jetra, nevtralizira strupe v našem telesu, pospešuje delovanje encimov, iz našega telesa pa tudi odstranjuje strupene težke kovine.

Katera je boljša – suha ali sveža?

Trava, ki uspeva na prostem, vsebuje več hranilnih snovi kot trava, gojena v zaprtem prostoru. Tudi če primerjamo svežo in posušeno travo, ima vsaka od njiju neke določene prednosti. Svežo pšenično travo odlikuje največja življenjska moč, visoka vsebnost sladkorjev, največja encimska aktivnost. Slabost sveže trave pa je v tem, da sočenje in gojenje zahtevata kar precej dela. Po drugi strani pa je posušena pšenična trava zelo priročna. Odlikuje jo najvišja hranilna vrednost, nekoliko manjša pa je je njena encimska aktivnost.

Pšenična trava v prahu je zelo koncentrirana in priročna ter preprosta za uporabo. In kako naj vemo, da smo kupili kakovostno travo v prahu? Čisto vse je odvisno od načina pridobivanja. Dejavniki, ki vplivajo na vsebnost hranil, so kisik, vročina, svetloba in voda. Bolj ko proizvajalec uspe znižati vpliv teh elementov, bolj kakovosten je izdelek.

Pšenična trava je nepogrešljiva tudi v kozmetiki

Pšenična trava je med drugim tudi odlična nega za obraz. Vlažno gazo samo potopite v prah pšenične trave, jo vtrite v kožo in pustite delovati nekaj časa. Sicer boste po obrazu popolnoma zeleni, vendar bo vredno. Prah pšenične trave namreč izvrstno čisti kožo in je v veliko pomoč ljudem, ki imajo težave z aknami in ogrci. Pšenična trava prav tako učinkovito zdravi različne izpuščaje, vnetja, ognojke, ureznine, opekline, pike insektov, srbečo kožo in dermatitis.

Ker je veliko težav s kožo povezanih s preobremenjenostjo jeter, je v takih primerih pšenično travo smiselno tudi uživati.

Spoznali ste, da je pšenična trava res vsestransko živilo, ki vam je lahko v pomoč pri številnih zdravstvenih tegobah. Sok iz pšenične trave tako krepi naše telo in nas poživi tudi na duhovni ravni. Dejstvo je, da sok iz pšenične trave ni noben čudežni napoj, ampak je lahko učinkovita pomoč pri krepitvi zdravja in dobrega počutja, v številnih primerih pa tudi učinkovito naravno zdravilo.

Kislo zelje je pravo naravno zdravilo

Kislo zelje je naša tradicionalna jed, ki jo poznamo praktično vsi. Skoraj nobena vrsta zelenjave se v jedilnikih različnih narodov ne pojavlja tako pogosto kot prav zelje. Zelje namreč uspeva v različnih podnebnih razmerah, je na voljo v praktično vseh letnih časih, na polju pa lahko ostane tudi do pozne jeseni. Uživamo ga lahko kuhanega ali surovega.

Naravno zdravilo s tradicijo

Kislo zelje ni samo obvezen element zdrave prehrane, ampak v določenih pogledih na naš organizem deluje naravnost čudežno. Kislo zelje namreč vsebuje snovi, ki blagodejno in v nekaterih primerih celo zdravilno delujejo na naš organizem. Z rednim in pravilnim uživanjem zelja lahko omilimo simptome številnih težav – od preprostega črvičenja v želodcu pa do putike ali povišane ravni holesterola v krvi. Poleg tega pa je kislo zelje še zelo poceni, nima nobenih stranskih učinkov, njegovo uživanje pa je nadvse preprosto.

Zagotovo je bolje preprečiti kot pa zdraviti. S pravilnim načinom življenja, ki zajema zdravo prehrano, gibanje in sposobnostjo uspešnega soočanja s stresom, je mogoče preprečiti številne bolezni.

Kislo zelje v prehrani

In če se ustavimo kar pri prehrani: Veliko ljudi ima s spreminjanjem prehranjevalnih navad velike težave. Pa vendar pozitivna sprememba prehranjevalnih navad posamezniku prinaša veliko koristi – vpliva na zdravje in splošno dobro počutje, skrbi za vitalnost, poveča delovno storilnost ter v nas prebudi tisto pravo veselje do življenja.

Pomembno je, da naša prehrana temelji na polnovrednih in hranilno bogatih živilih. Gre za naravna živila, ki ne obremenjujejo našega telesa, poleg tega pa mu zagotavljajo še vsa potrebna hranila. Zelo pomembno je, da je naša prehrana pestra. Prav tako naj bo hrana, ki se znajde na našem krožniku, čim manj toplotno obdelana rastlinskega izvora. Prav rastlinska živila naj bi v naši prehrani bila v veliki večini.

Tudi kislo zelje naj zato najde svoje mesto v naši prehrani, saj spodbuja presnovo, ugodno vpliva na krvno sliko, z njegovo pomočjo lahko postopno ozdravimo povišan holesterol. Kislo zelje prav tako pomaga pri težavah s srcem in ožiljem, z njegovim rednim uživanjem lahko preprečimo pojav krvnega strdka in poapnenje žil. To hranilno bogato živilo je v veliko pomoč pri prebavnih težavah, pomaga krepiti imunski sistem, spodbuja celjenje ran, priporočajo ga pri preprečevanju rakavih obolenj, kislo zelje pa je nenadomestljivo tudi pri odpravljanju strupov in sluzi iz telesa.

Kislo zelje naravno zdravilo

Razstrupite se s pomočjo kislega zelja in zeljnice

Kislo zelje je odlično za razstrupljanje, saj na naraven način spodbudi presnovo ter pospeši izločanje sluzi in strupov. Kadar se lotite razstrupljanja, je najbolj priporočljivo čim bolj omejiti uživanje trde hrane. Raje pijte čim več tekočine in seveda zeljnice. Če želite zares doseči pravi učinek zeljnice, ji dodajte še malo jabolčnega kisa, ki vsebuje veliko vitaminov in rudninskih snovi. Z zeljnico sta idealna kombinacija vseh esencialnih hranil, ki jih naše telo v času razstrupljanja najbolj potrebuje.

Ko se odločimo, da ne bomo uživali trde hrane, damo svojemu telesu možnost, da se odlično očisti strupov in sluzi. Med tedenskim postom oziroma postom, ki traja dlje časa, uživajte samo sadne in zelenjavne sokove, nesladkane čaje, pijte pa predvsem veliko zeljnice z jabolčnim kisom.

  • Najbolj priporočljivo je, da pravi (daljši) post opravite pod strokovnim nadzorom.
  • Če ne gre drugače, poskusite nekaj dni preživeti samo ob sadnih in zelenjavnih sokovih.
  • Po postu počasi in postopno preidite na uživanje trde hrane. Na začetku uživajte le zelenjavo, sadje, mlečne izdelke iz kislega mleka, predvsem pa presno kislo zelje.
  • Med postom nikar ne pozabite na lahkotno gibanje. Pri izločanju strupov zelo pomagajo tudi vroče kopeli in pa seveda tudi savna.