Ste tudi vi ljubitelj mladega krompirja? Mnogi mislijo, da je krompir poljščina, za katerega potrebujete njivo ali pa vsaj manjši vrt. To zagotovo drži, vendar pa lahko krompir dobro uspeva tudi v posodi ali koritu, ki jo postavimo bodisi na balkon ali teraso. Da bi si tako pridelali krompir za ozimnico, bi potrebovali kar nekaj posod, toda tudi ena bo dovolj, da boste lahko poleti uživali ob svojem mladem krompirju. Poleg navadnega krompirja pa si lahko v posodah pridelamo tudi sladki krompir.
Najprej moramo seveda izbrati dovolj veliko posodo. Za saditev enega gomolja potrebujemo posodo, ki drži približno 11 litrov zemlje, oziroma tako, ki ima primer minimalno 30 cm in je toliko tudi visoka. Na dnu mora imeti tudi drenažne odprtine. Če hočemo posaditi več gomoljev, potrebujemo sorazmerno večjo posodo. Uporabimo lahko tudi kar vrečo za smeti, ki ji na dnu naredimo nekaj lukenj. Če pa nam ležijo ročna opravila, si lahko zaboj pripravimo kar sami, in sicer iz lesenih deščic.
Izbira sorte krompirja glede na kulinarične tipe
Ko imamo posodo izbrano ali pripravljeno, potrebujemo še krompir. Priporočamo, da kupite certificirano seme in gomoljev ne režete, saj boste le tako lahko dobili zdrave rastline, ki bodo dale tudi dober pridelek. Ker pa vemo, da v trgovinah ni moč kupi tako malo gomoljev, lahko posadite tudi krompir, ki ga sicer uporabljate v kuhinji. Še bolje pa je, da si semenski krompir izmenjate s prijatelji, ki vrtnarijo, ali poprosite bližnjega kmeta.
Poznamo različne vrste krompirja, ki se med seboj razlikujejo po barvi mesa in kože, po obliki ter tudi po okusu oziroma namenu uporabe. Določena sorta je bolj primerna za pripravo cvrtega, druga sorta za pripravo praženega krompirja, spet tretja za pire. Krompir glede na okus, vonj, vlažnost in strukturo mesa namreč ločimo na kulinarične tipe. Tako poznamo oznake A, AB, B, BC, C in D. Za kulinarični tip A je značilno, da po kuhanju v vodi ostane kompaktno, zato je primeren za pripravo krompirjevih solat. Kulinarični tip AB je kombinacija tipa A in B. Torej gre za sorte krompirja, kjer ostane po kuhanju meso kompaktno, vendar nekoliko manj kot v tipu A in so zato primerne za pripravo krompirjevih solat in tudi za pripravo praženega krompirja. Za kulinarični tip B je značilno, da pri kuhanju meso postane mehko. Zato so sorte v tem kulinaričnem tipu uporabne tako za pečenje kakor tudi praženje. Kulinarični tip BC je zopet kombinacija kulinaričnih tipov B in C. Sorte v tem tipu so primerne tako za pripravo pomfrija kot praženega krompirja. Za kulinarični tip C pa je značilno, da se hitro razkuha, zato so sorte v tem tipu uporabne predvsem za pripravo pireja, ali kašic. Naj omenimo še kulinarični tip D. Sorte v tem tipu pa so predvsem namenjene proizvodnji škroba in za pridobivanje alkohola. Tako lahko v večje lonce ali v več loncev posadite tudi različne gomolje in si priskrbite pester izbor sort in okusov. Pri kulinaričnih tipih smo omenili nekje najbolj poznane in opredeljujoče jedi, saj je, kot vemo, jedi iz krompirja veliko in se bi izgubili med naštevanjem vseh.
Svetujemo pa vam, da si za zasaditev v lonce sicer raje izberete zgodnje sorte krompirja, ker vas bodo take sorte lahko hitro razveselile s svojimi gomolji, prav tako pa se večina teh sort tudi dobro skladišči nekaj mesecev (seveda odvisno od pridelka in količine porabe), zaradi česar boste lahko vso jesen uživali v svojem domačem krompirju. Prav tako priporočamo, da raje izberete sorte, ki nastavljajo manjše gomolje, saj bodo ti v loncu lepše uspevali.
Oskrba
Ko smo izbrali sorto krompirja, ki jo bomo sadili, pripravimo mešanico zemlje iz 50 % vrtne zemlje in 50 % komposta. V naslednjem koraku 1/3 omenjene pripravljene mešanice vsujemo v lonec, v katerega posadimo gomolj krompirja. Po nekaj dneh opazimo, da je skozi zemljo prišlo steblo z listki. Takrat moramo začeti dodajati preostalo zemljo, vendar tako, da ne zasujemo povsem zraslega vrha rastline. To počnemo, dokler ne dosežemo roba lonca.
Krompir lahko posadite komaj takrat, ko se temperature gibljejo okrog 8 ˚C. Krompir potrebuje veliko vode, zato ga moramo redno zalivati, vendar pa moramo paziti, ker voda v loncu ne sme zastajati. Prav tako krompir potrebuje dovolj sončne svetlobe, zato lonca, v katerega smo posadili krompir, ne smemo postaviti na senčna mesta. Krompir začnemo pobirati takrat, ko začno krompirjevi listi in steblo rumeneti. Včasih je to je odvisno tudi od sorte krompirja, saj poznamo zgodnje sorte, katerih vegetacija taja od 55 do 60 dni, ter pozne sorte, katerih vegetacija traja nad 100 dni.
Poleg rednega zalivanja bodimo pozorni tudi na določene bolezni in škodljivce. Zato rastline med vegetacijsko dobo večkrat pregledamo. Pri tem pa ne pozabimo pogledati tudi na spodnje strani listov. Med vsemi škodljivci na krompirju je gotovo najbolj poznan koloradski hrošč. Če ga opazimo na krompirju, ga poberemo z roko. Škropljenje ni potrebno.
Krompir iz lonca ne pobiramo z ostrim orodjem, kot sta lopatka ali motika, saj lahko gomolje poškodujemo. Raje ga izkopljemo zgolj z rokami, tako da najprej primemo za steblo in ga izruvamo. Nato pa pobrskamo za gomolji.
Naslednje leto lahko lonec ponovno uporabimo, nikakor pa ne smemo uporabiti iste zemlje, saj le tako lahko preprečimo prenos določenih bolezni.
Sladki krompir
V lonce lahko posadimo tudi sladki krompir. Sadike te rastline lahko najdete v vseh bolje založenih vrtnih centrih. Tudi sladki krompir lahko uporabimo za pripravo raznovrstnih jedi. Je enostaven za gojenje, le da zraste precej več kot navaden krompir. V kolikor pa ga imate zasajenega v balkonskem koritu, vam lahko služi tudi kot rastlina za okras, saj oblikuje lepo visečo zeleno odejo.
Čeprav ga v našem jeziku poimenujemo kot krompir, pa nima kaj veliko skupnega z navadnim krompirjem, saj sodi v družino slakovke (Convolvulaceae), ne v družino razhudnikovk kot navadni krompir. Sladki krompir naredi zadebeljene korenine in ne gomoljev kot navadne krompir. Le-te so bogate s škrobom in tudi priprava je podobna. Po kemijski sestavi je zelo podoben navadnemu krompirju, edino več beljakovin vsebuje. Po okusu pa je sladek kot pesa.
Sladki krompir sredi pomladi posadimo na toplejše, pred hladom zavarovano mesto, denimo, ob prisojni steni, kjer se lahko rastline ne le razraščajo, temveč tudi vzpenjajo. Sladki krompir najbolje uspeva na globokih, rodovitnih tal, rad ima sončno lego. Sadimo ga na 8 do 10 cm globoko. Potrebno ga je redno zalivati, saj zahteva vlažna tla.
Do jeseni oziroma do prve zmrzali bodo v zemlji nastali vsaj približno tako veliki gomolji kot tisti, ki smo jih dali v zemljo, le ga jih bo nekaj več. Lahko ga kuhamo, pražimo, ribamo, pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek enolončnicam. Mladi listi so tudi užitni in jih pripravimo kot kremno špinačo.
Poleg tega, da je izjemnega okusa, sladek, je odličen vir vitaminov in mineralov ter antioksidantov. Pridelek izkopljemo, ko rastlina postane rumenkasta, po pobiranju zadebeljene korenine pustimo na soncu, da se osušijo, ter jih nato shranimo v kleti ali ob majhnem pridelku lahko tudi v hladilniku.