Kljuฤni poudarki:
- Krompir lahko uspeลกno gojimo v posodah na balkonu, terasi ali vrtu, ฤe zagotovimo dovolj sonca in prostora.
- Za sajenje potrebujemo globoke posode ali korita (vsaj 40 cm) z drenaลพo in kakovostno prstjo.
- Priporoฤljivo je izbrati zgodnje sorte krompirja, ki imajo krajลกi ฤas rasti in veฤjo odpornost.
- Med rastjo je pomembno postopno dodajanje zemlje ali komposta, da pokrijemo nove poganjke in spodbudimo tvorbo gomoljev.
Ste tudi vi ljubitelj mladega krompirja? Mnogi mislijo, da je krompir poljลกฤina, za katerega potrebujete njivo ali pa vsaj manjลกi vrt. To zagotovo drลพi, vendar pa lahko krompir dobro uspeva tudi v posodi ali koritu, ki jo postavimo bodisi na vrt na balkonu ali terasi. Da bi si tako pridelali krompir za ozimnico, bi potrebovali kar nekaj posod, toda tudi ena bo dovolj, da boste lahko poleti uลพivali ob svojem mladem krompirju. Poleg navadnega krompirja pa si lahko v posodah pridelamo tudi sladki krompir.
Najprej moramo seveda izbrati dovolj veliko posodo. Za saditev enega gomolja potrebujemo posodo, ki drลพi pribliลพno 11 litrov zemlje, oziroma tako, ki ima primer minimalno 30 cm in je toliko tudi visoka. Na dnu mora imeti tudi drenaลพne odprtine. ฤe hoฤemo posaditi veฤ gomoljev, potrebujemo sorazmerno veฤjo posodo. Uporabimo lahko tudi kar vreฤo za smeti, ki ji na dnu naredimo nekaj lukenj. ฤe pa nam leลพijo roฤna opravila, si lahko zaboj pripravimo kar sami, in sicer iz lesenih deลกฤic.
Izbira sorte krompirja glede na kulinariฤne tipe
Ko imamo posodo izbrano ali pripravljeno, potrebujemo ลกe krompir. Priporoฤamo, da kupite certificirano seme in gomoljev ne reลพete, saj boste le tako lahko dobili zdrave rastline, ki bodo dale tudi dober pridelek. Ker pa vemo, da v trgovinah ni moฤ kupi tako malo gomoljev, lahko posadite tudi krompir, ki ga sicer uporabljate v kuhinji. ล e bolje pa je, da si semenski krompir izmenjate s prijatelji, ki vrtnarijo, ali poprosite bliลพnjega kmeta.
Poznamo razliฤne vrste krompirja, ki se med seboj razlikujejo po barvi mesa in koลพe, po obliki ter tudi po okusu oziroma namenu uporabe. Doloฤena sorta je bolj primerna za pripravo cvrtega, druga sorta za pripravo praลพenega krompirja, spet tretja za pire. Krompir glede na okus, vonj, vlaลพnost in strukturo mesa namreฤ loฤimo na kulinariฤne tipe. Tako poznamo oznake A, AB, B, BC, C in D. Za kulinariฤni tip A je znaฤilno, da po kuhanju v vodi ostane kompaktno, zato je primeren za pripravo krompirjevih solat. Kulinariฤni tip AB je kombinacija tipa A in B.
Torej gre za sorte krompirja, kjer ostane po kuhanju meso kompaktno, vendar nekoliko manj kot v tipu A in so zato primerne za pripravo krompirjevih solat in tudi za pripravo praลพenega krompirja. Za kulinariฤni tip B je znaฤilno, da pri kuhanju meso postane mehko. Zato so sorte v tem kulinariฤnem tipu uporabne tako za peฤenje kakor tudi praลพenje. Kulinariฤni tip BC je zopet kombinacija kulinariฤnih tipov B in C. Sorte v tem tipu so primerne tako za pripravo pomfrija kot praลพenega krompirja. Za kulinariฤni tip C pa je znaฤilno, da se hitro razkuha, zato so sorte v tem tipu uporabne predvsem za pripravo pireja, ali kaลกic.
Naj omenimo ลกe kulinariฤni tip D. Sorte v tem tipu pa so predvsem namenjene proizvodnji ลกkroba in za pridobivanje alkohola. Tako lahko v veฤje lonce ali v veฤ loncev posadite tudi razliฤne gomolje in si priskrbite pester izbor sort in okusov. Pri kulinariฤnih tipih smo omenili nekje najbolj poznane in opredeljujoฤe jedi, saj je, kot vemo, jedi iz krompirja veliko in se bi izgubili med naลกtevanjem vseh.
Svetujemo pa vam, da si za zasaditev v lonce sicer raje izberete zgodnje sorte krompirja, ker vas bodo take sorte lahko hitro razveselile s svojimi gomolji, prav tako pa se veฤina teh sort tudi dobro skladiลกฤi nekaj mesecev (seveda odvisno od pridelka in koliฤine porabe), zaradi ฤesar boste lahko vso jesen uลพivali v svojem domaฤem krompirju. Prav tako priporoฤamo, da raje izberete sorte, ki nastavljajo manjลกe gomolje, saj bodo ti v loncu lepลกe uspevali.
Oskrba
Ko smo izbrali sorto krompirja, ki jo bomo sadili, pripravimo meลกanico zemlje iz 50 % vrtne zemlje in 50 % komposta. V naslednjem koraku 1/3 omenjene pripravljene meลกanice vsujemo v lonec, v katerega posadimo gomolj krompirja. Po nekaj dneh opazimo, da je skozi zemljo priลกlo steblo z listki. Takrat moramo zaฤeti dodajati preostalo zemljo, vendar tako, da ne zasujemo povsem zraslega vrha rastline. To poฤnemo, dokler ne doseลพemo roba lonca.
Krompir lahko posadite komaj takrat, ko se temperature gibljejo okrog 8 หC. Krompir potrebuje veliko vode, zato ga moramo redno zalivati, vendar pa moramo paziti, ker voda v loncu ne sme zastajati. Prav tako krompir potrebuje dovolj sonฤne svetlobe, zato lonca, v katerega smo posadili krompir, ne smemo postaviti na senฤna mesta. Krompir zaฤnemo pobirati takrat, ko zaฤno krompirjevi listi in steblo rumeneti. Vฤasih je to je odvisno tudi od sorte krompirja, saj poznamo zgodnje sorte, katerih vegetacija taja od 55 do 60 dni, ter pozne sorte, katerih vegetacija traja nad 100 dni.
Poleg rednega zalivanja bodimo pozorni tudi na doloฤene bolezni in ลกkodljivce. Zato rastline med vegetacijsko dobo veฤkrat pregledamo. Pri tem pa ne pozabimo pogledati tudi na spodnje strani listov. Med vsemi ลกkodljivci na krompirju je gotovo najbolj poznan koloradski hroลกฤ. ฤe ga opazimo na krompirju, ga poberemo z roko. ล kropljenje ni potrebno.
Krompir iz lonca ne pobiramo z ostrim orodjem, kot sta lopatka ali motika, saj lahko gomolje poลกkodujemo. Raje ga izkopljemo zgolj z rokami, tako da najprej primemo za steblo in ga izruvamo. Nato pa pobrskamo za gomolji.
Naslednje leto lahko lonec ponovno uporabimo, nikakor pa ne smemo uporabiti iste zemlje, saj le tako lahko prepreฤimo prenos doloฤenih bolezni.
Sladki krompir
V lonce lahko posadimo tudi sladki krompir. Sadike te rastline lahko najdete v vseh bolje zaloลพenih vrtnih centrih. Tudi sladki krompir lahko uporabimo za pripravo raznovrstnih jedi. Je enostaven za gojenje, le da zraste precej veฤ kot navaden krompir. V kolikor pa ga imate zasajenega v balkonskem koritu, vam lahko sluลพi tudi kot rastlina za okras, saj oblikuje lepo viseฤo zeleno odejo.
ฤeprav ga v naลกem jeziku poimenujemo kot krompir, pa nima kaj veliko skupnega z navadnim krompirjem, saj sodi v druลพino slakovke (Convolvulaceae), ne v druลพino razhudnikovk kot navadni krompir. Sladki krompir naredi zadebeljene korenine in ne gomoljev kot navadne krompir. Le-te so bogate s ลกkrobom in tudi priprava je podobna. Po kemijski sestavi je zelo podoben navadnemu krompirju, edino veฤ beljakovin vsebuje. Po okusu pa je sladek kot pesa.
Sladki krompir sredi pomladi posadimo na toplejลกe, pred hladom zavarovano mesto, denimo, ob prisojni steni, kjer se lahko rastline ne le razraลกฤajo, temveฤ tudi vzpenjajo. Sladki krompir najbolje uspeva na globokih, rodovitnih tal, rad ima sonฤno lego. Sadimo ga na 8 do 10 cm globoko. Potrebno ga je redno zalivati, saj zahteva vlaลพna tla.
Do jeseni oziroma do prve zmrzali bodo v zemlji nastali vsaj pribliลพno tako veliki gomolji kot tisti, ki smo jih dali v zemljo, le ga jih bo nekaj veฤ. Lahko ga kuhamo, praลพimo, ribamo, pripravljamo kot samostojno jed ali kot dodatek enolonฤnicam. Mladi listi so tudi uลพitni in jih pripravimo kot kremno ลกpinaฤo.
Poleg tega, da je izjemnega okusa, sladek, je odliฤen vir vitaminov in mineralov ter antioksidantov. Pridelek izkopljemo, ko rastlina postane rumenkasta, po pobiranju zadebeljene korenine pustimo na soncu, da se osuลกijo, ter jih nato shranimo v kleti ali ob majhnem pridelku lahko tudi v hladilniku.