0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ŽivaliEksotične živali, zavržene v naravi, ogrožajo naše avtohtonke!

Eksotične živali, zavržene v naravi, ogrožajo naše avtohtonke!

MORDA VAS ZANIMA

V zadnjih dvajsetih letih je postala naša dežela zelo popularna za številne obiske in nastanitve tujcev. Z besedo tujci pa ne mislim na ljudi, marveč na živali, ki potujejo ravno tako kakor človek in se nato naselijo pri nas, kar pa ni ravno pametna ideja. Danes bi vam rad povedal, kaj smo ljudje s svojim početjem naredili narobe in kaj lahko storimo bolje v dobrobit naše prihodnosti in matere narave.

- Oglas -

Kako najdejo številne živali, denimo s Tajvana, Koreje, nas in predvsem pot do nas? Za ptiče bi lahko rekli, da priletijo, to bi bilo normalno zanje. Ampak te živali, ki jih imam v mislih, se do nas prav elegantno pripeljejo ali pa celo priletijo s prvovrstnimi letali. Kako je to mogoče? Čisto preprosto – pri tem jih hote podpira trgovina z malimi živalmi in nehote industrija in industrijske poti. S pomočjo industrije se mnogo tujih živalskih osebkov znajde pri nas. Do nas potujejo kot slepi potniki, ki se skrivajo v raznem tovoru, v katerega so nehote zašli v njihovi domovini. Takšen tovor naložijo na ladjo ali letalo in potem vse to pride do nas. Na Tajvanu so recimo nalagali neko blago za naše slovensko kovinarsko podjetje in poleg blaga je prispel tudi čudoviti primerek gekona, ki je na srečo pristal v rokah nekega ljubitelja plazilcev. Dogajajo pa se tudi veliko bolj nevarni primeri, v kratkem roku celo bolj nevarni za ljudi kot pa za naravo. Marsikje se pripeti, da zelenjavarji poleg sadja in zelenjave dobijo tudi kakšno ljubko presenečenje. To so po navadi kuščarji, strupeni pajki in strupene kače ali škorpijoni. Vsi ti (razen kuščarjev) pa so za nas zelo nevarni v primeru ugriza. Pri nas je namreč zelo malo protistrupov za takšne primere. Zgodilo se je že, da so na takšne živali naletele tudi stranke. V takšnem primeru moramo nemudoma obvestiti pristojne ljudi, sami pa poskušati na varen način uloviti žival živo, ne mrtvo ali poškodovano. Naj spomnim – žival ni kriva, da se je znašla pri nas v takšnem položaju, za to je kriv človek.

Rdečevratka

Zavržene v naravo

Verjetno mi ni potrebno razlagati, kako s pomočjo trgovine pridejo tuje živali do nas. Tukaj bom poudaril to, da se dostikrat zgodi, da se v ZOO centru ne znajde samo eksotična žival, ki je bila v ujetništvu vzgojena in rekrutirana v našega ljubljenčka, ampak da jih črni lovci lovijo v naravi in jih potem tihotapijo do nas in jih tukaj ali v domovini na črno prodajajo. To je še večji greh. Kaj pa potem naredijo s temi živalmi naši »pridni in zadovoljni kupci«? Velikokrat jim žival zaradi neustreznega znanja hira in pogine. Še večkrat jim zaradi neustreznega znanja in ravnanja ter miselnosti o takšni živali le-te pobegnejo ali pa jih s številnimi izgovori, ki si jih hite izmišljati v svoj bran, sami zavržejo v naravo. Ko te živali pristanejo v naravi, jim ne preostane drugega, kakor da poskrbijo same zase. Pri tem pa so seveda ogrožene same, še v večjem številu pa ogrožajo in desetkajo naše že tako redke in ogrožene vrste živali.

- Oglas -

Najpogostejše eksotične živali, ki pri nas pristanejo v naravi in njihovi razlogi za to, so:

  • Razne eksotične ptice in papige. V naravi so pristale, ker so jih ljudje malomarno spuščali iz kletk in jih potem niso dovolj dobro zaprli vanje. Ptice so zelo inteligentne živali, sploh papige. En, dva, tri in papige že ni. Kako jo bomo sedaj ujeli živo? Kakšna grlica se še sama vrne, kaj drugega redko.
  • Razne močvirske in vodne želve. V naravi so pristale, ker jih je tja kruto in malomarno odvrgel človek pod najbolj umazano pretvezo: tukaj se bodo bolje počutile. Kakšen pa je pravi motiv za tovrsten zločin? Kot kovanec majhna želvica je zrasla v pravo velikanko in prerasla akvarij, v katerem je domovala, ali pa preprosto se ljudje živali naveličajo in jih zavržejo. Kaj vse sem že doživel med svojim delom v zvezi s tem?! Živa želva rdečevratka v plastični vrečki odvržena v kanto za smeti v blokovskem naselju sredi Celja, škatle z želvami v podzemnih garažah nakupovalnih centrov, želve, odvržene v naravne habitate ali pa spotoma med izletom po Arboretumu kar odvržena v ribnik …
  • Razne kopenske želve. V naravi so pristale, ker so ljudje napačnega mnenja, da so želve počasne in okorne živali, čeprav so zelo spretne alpinistke in zelo hitre. Če nimamo pravilno narejene ograje in želvnika, potem želvica v hipu pobegne.
  • Razne ribe in ostali akvarijski organizmi. V naših vodah so se znašli po istemu principu kot pa močvirske in vodne želve. Tukaj imamo zloglasen primer iz Blejskega jezera, ki ga je preplavila tujerodna populacija školjke. Takšna zadevica naredi velikansko gospodarsko škodo, medtem ko je sama školjkica zanemarljivo majhna. Lani se je v reki Dravi pojavil tudi sam krokodil. Prisotnost krokodila v okolici Ljubečne pa so zabeležili že okoli leta 1990. Potem so tukaj še piranhe in ogromno ostalih stvari, ki ne ogrozijo samo narave in avtohtonih ter že tako ogroženih organizmov, marveč tudi ljudi.
  • Miši in razni ostali glodavci. V naravi se znajdejo, ko rejcu stvar uide izpod kontrole. Prav tako so na istem vse živali, ki se uporabljajo za prehrano hišnih ljubljenčkov.
  • Nemalokrat se zgodi, da pobegne tudi kakšna kača, kuščar ali katera druga žival, ki jo ljudje tretiramo za hišnega ljubljenčka, a ne skrbimo dovolj zanjo.

Moramo se zavedati, da je narava uravnotežena, kjer koli in kadar koli. Že majhna sprememba lahko naredi ogromno biološko katastrofo, ljudje pa se vse preveč igramo z našo naravo. Škoda, ki smo jo s tem povzročili v zadnjih dvajsetih letih, pa je absolutno velika. Na parih primerih bom razložil, kaj smo s svojim neumnim mišljenjem slabega storili.

Sklednica

Močvirska želva Trachemys scripta elegans in Emys orbicularis:

Zloglasna močvirska želva Trachemys scripta elegans je želva rdečevratka, ki velja tudi za najbolj poznano močvirsko želvo pri nas. Želva Emys orbicularis oz. močvirska sklednica pa je naša avtohtona vrsta želve. Kaj se je zgodilo? Trideset let nazaj je bilo še dokaj hitro opaziti močvirsko sklednico v naravi, danes pa moraš za kaj takšnega imeti veliko srečo in poznati še zadnja prebivališča te čudovite vrste živali. Zato je tik pred izumrtjem. Poleg naravnih sovražnikov in odvzemanja njenih življenjskih prostorov smo to vrsto močno ogrozili z ameriško želvo rdečevratko. Ko se je ta želva pojavila v naših prodajalnah z malimi živalmi, se je hitro razširila v domove njihovih lastnikov. Kmalu pa ta želva ni več ostala tako majhna in je zrasla v pravo velikanko. Ljudje so jo nato po liniji najmanjšega odpora odvrgli v naravo, češ da bo tam svobodna. Ta želva pa je zelo agresivna in v naših vodah živi kot doma in prav tako prezimi ter se celo razmnožuje! Tudi pri prehranjevanju je veliko bolj agresivna kot naša avtohtonka. Z načinom življenja je v premoči. Država je sicer prepovedala uvoz te vrste, a so uvozili Trachemys scripta scripta oz. želvo rumenovratko. Želva iz iste družine, torej ni bilo nič storjenega, samo goli nateg ljudstva! Tudi roda Graptemys in Pseudemys lepo uspevata pri nas.

- Oglas -

Signalni rak Pacifasstacus leniusclus

Za razliko od nenaklepnega naseljevanja tujerodnih vrst iz prejšnjega odstavka je v tem primeru človek naklepno v naše vode naselil signalnega raka. Zato je kriva cvetoča trgovina v kulinarične namene. Iz reke Krke, Gradaščice in Cerkniškega jezera so ga v preteklosti lovili in izvažali v Prago, Budimpešto, predvsem pa na Dunaj, kjer so bili ti raki velika specialiteta. Veliko rakov pa se je pojedlo tudi pri nas. Že takrat je šel človek pri tem daleč preko meja in s tem početjem avtohtonega raka jelševca močno zdesetkal. Zaradi tega so se v 70. letih prejšnjega stoletja močno trudili z ohranitvijo populacije. Med ostalimi jelševci jih je veliko poginilo tudi za račjo kugo, zato so poskusili vrsto nadomestiti s signalnim rakom. Danes pa se je signalni rak zelo razširil. Ker pa je veliko bolj odporen na račjo kugo kot rak jelševec, pa je ta tujec zopet v prednosti.

Signalni rak

Slepi potniki

Skratka, kakor koli se obrnemo, opazimo, da je pri nas bilo opravljeno kar nekaj naselitev tujerodnih vrst, da bi s tem pomagali naravi, a smo storili veliko napako! Tukaj naj omenim tudi ameriško in soško postrv. Veliko živali smo zavrgli kot hišne ljubljenčke ali pa so nam pobegnili. Rezultat je isti, končali so v naravi, kjer zopet ogrožajo naše ogrožene vrste avtohtonk. Čedalje več je slepih potnikov pri nas, ki k nam zaidejo nehote zaradi odprtih carin in neupravičeno velikega porasta uvoza iz vseh delov sveta. Ti so še toliko boj nevarni nam, če gre za strupen osebek, ki ga pomotoma primemo. Naj omenim, da so takšni pajki in kače, ki jih najdemo med sadjem z barvnimi shemami, zelo dobro skriti. Ker jih tudi ne iščemo, jih v 99 odstotkih sploh ne opazimo.

Pred nakupom dobro premislimo

Ob tem se lahko globoko zamislimo in premislimo, kaj smo slabega storili naši naravi in kakšno zapuščino bomo dali našim potomcem. Premislimo pa lahko tudi, kaj lahko sami naredimo, da to preprečimo. Zmotno je namreč mišljenje: če ostali ne bodo, sam tako ali tako ne bom nič naredil! Ni res! Ravno sami lahko veliko naredimo. Zakaj človek venomer hoče spreminjati druge, čeprav jih ne more? Človek lahko spremeni samo samega sebe, naredi nekaj dobrega za naravo in z dejanji to prenese na drugega in tako dalje.

Ko bomo kupovali razne živali za naše hišne ljubljenčke, pred nakupom dobro premislimo, kako in kaj bomo z njimi, kako jim bomo uredili njihov življenjski prostor, da nam ne bodo pobegnile in da jih mi ne bomo zavrgli v naravo.

Avtor: Domen Čurč

NAJNOVEJŠE