Spoznajte zdravilne učinke fitokemikalij

    Različne fitokemikalije tako delujejo antioksidativno, protirakavo, protivnetno, protibakterijsko, protivirusno, protiglivično. Ne moremo dovolj poudariti, kako zelo pomembno je uživanje veliko sveže zelenjave. Rastlinska hrana izjemno pozitivno vpliva na naše zdravje, za kar so do neke določene mere odgovore tudi fitokemikalije, ki jih vsebujejo rastline. Poleg tega uravnavajo raven holesterola v krvi, preprečujejo hormonske motnje, skrbijo za krepak imunski sistem ter uravnavajo bakterijsko floro.

    fitokemikalije

    Kaj so sploh fitokemikalije

    Fitokemikalije rastlinam dajejo določeno barvo in okus. Gre za bioaktivne sestavine, do danes pa so jih raziskovalci odkrili že več kot 12.000. Že ena sama rastlina tako lahko vsebuje na stotine različnih vrst fitokemikalij.

    Fitokemikalije so odgovorne za rast in preživetje rastlin – odganjajo plenilce, viruse in bakterije, rastline ščitijo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, s privlačno barvo in vonjem pa na rastline vabijo ptice in žuželke, ki poskrbijo za oprašitev in raznašanje semen.

    Fitokemikalije so drugačne od sicer dobro znanih mikro in makro hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vlaknin ter vitaminov in mineralov), saj jih opisujemo kar kot nehranila. Trenutno še ni dokazov za to, da so fitokemikalije nujno potrebne za življenje, vendar bodo nadaljnje raziskave zagotovo prinesle nova spoznanja tudi na tem področju. Raziskovanje fitokemikalij je v tem času v velikem razmahu, predvsem pomembno je to, da zdaj raziskovalci že raziskujejo, kako se fitokemikalije odzivajo v našem telesu.

    Nekaj besed o antioksidantih

    Pozitivne učinke fitokemikalij lahko v veliki meri pripišemo njihovemu vplivu na encime, vendar pa fitokemikalije delujejo tudi kot antioksidanti. Antioksidanti nas ščitijo pred različnimi učinki oksidacije. Ko vdihavamo zrak, v našem telesu namreč potekajo oksidacijski procesi – naše telo bi zarjavelo, podobno kot zarjavi žebelj, ki ga napade rja, če ne bi bilo antioksidantov, ki nam zagotavljajo ustrezno zaščito.

    PREBERITE TUDI:  Pijača, ki topi maščobo, preprečuje raka, veča energijo in razstruplja

    Kako delujejo prosti radikali

    Čisto vsaka naša celica za proizvodnjo energije uporablja kisik. Gre za normalni del presnove, vendar lahko med temi procesi nastajajo močno neobstojne molekule, ki jih imenujemo prosti radikali. Tako zelo neobstojni so zato, ker jim manjka elektron, vendar pa znajo ta manjkajoči elektron zelo spretno ukrasti kje drugje (na primer v telesnih celicah). Tako si ponovno povrnejo obstojnost. Vendar to njihovo delovanje lahko poškoduje telesne celice in spodbudi nastanek novih prostih radikalov. Verižna reakcija je torej neizogibna.

    Antioksidanti nam pri vsem tem pomagajo zato, ker lahko oddajo enega od svojih elektronov ter tako nevtralizirajo delovanje prostih radikalov, posledično pa preprečijo poškodbe celic ter ustavijo prej omenjeno verižno reakcijo.

    Celice imunskega sistema namerno ustvarjajo proste radikale, saj z njimi uničujejo bakterije in viruse, ki napadajo naše telo. Ker smo podvrženi vse večjemu onesnaženju, UV-sevanju, kajenju in stresu, v našem telesu nastaja vedno več prostih radikalov. Naše telo sicer proizvaja antioksidante, vendar pa lahko do velike škode pride takrat, ko nas napade preveč prostih radikalov – temu pravimo oksidativni stres.

    Z oksidativnim stresom je na primer povezano prezgodnje staranje in številne kronične bolezni, na primer rak, srčno-žilne bolezni, revmatoidni artritis in Alzheimerjeva bolezen.

    Antioksidanti v našem telesu uravnavajo raven holesterola v krvi, preprečujejo nastanek krvnih strdkov, preprečujejo poškodbe DNK, skrbijo za splošno boljšo odpornost, preprečujejo vnetne procese v telesu itd. Naše telo z leti lahko samo proizvaja vse manj antioksidantov, zato je zelo pomembno, da vse življenje skrbimo za uživanje raznovrstne in čim bolj nepredelane hrane.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte