Kosmati prijatelji za dolgo, srečno in zdravo življenje

0

Že dolgo je znano, da živali pozitivno vplivajo na naše razpoloženje. Številne raziskave dokazujejo, da so lastniki živali srečnejši in bolj zdravi. Redkeje na primer obiščejo zdravnika, se znajo bolj zabavati in bolj zaupajo vase kot ljudje, ki doma nimajo živali. Ne glede na ves tehnološki napredek, smo ljudje vendarle živali – in od tod tudi naša velika potreba po druženji z drugimi živalmi.

Živali skrbijo za boljše razpoloženje

Hišni ljubljenčki ugodno vplivajo na dvig serotonina in dopamina, kar posledično pozitivno vpliva na naše razpoloženje. Prav tako druženje ž živaljo vpliva tudi na dvig ravni oksitocina, hormona bližine in dobrega počutja. Ljudje se veliko lažje soočajo z različnimi stresnimi situacijami, če imajo poleg sebe še kosmatega prijatelja. Živali na ljudi namreč delujejo izjemno pomirjujoče ter bolj učinkovito znižujejo krvni tlak kot marsikatero zdravilo.

Ljubljenčki

Kosmati osebni trener

Po raziskavah naj bi bili lastniki živali bolj aktivni in imeli redkeje težave s čezmerno telesno maso. Ameriški raziskovalci trdijo, da se lastniki živali na splošno več gibajo, ne glede na to, katero žival imajo doma. Z živaljo se je treba ukvarjati, jo crkljati, skrbeti zanjo.

Živali nam pomagajo hitreje vzpostaviti stik z drugimi ljudmi

Številne raziskave kažejo, da prav zaradi štirinožnega prijatelja lažje vzpostavimo stik z drugimi ljudmi. Prav tako naj bi med ljudmi veljalo na splošno veljalo prepričanje, da so lastniki psov bolj odprti in družabni. Vendar gre pri socialnih veščinah za več kot zgolj za vzpostavljanje novih poznanstev. Ljudje od živali dobimo vso podporo, ki smo je deležni tudi od ljudi.

Živali pozitivno vplivajo na zdravje srca in ožilja

Živali nam že tako ali tako ogrejejo srce in odprejo dušo. Raziskave pa dokazujejo še, da prav tako zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter srčne kapi. Na primer, stopnja preživetja med lastniki živali, ki so doživeli srčno kap, je večja kot pri tistih, ki doma nimajo živali. Na zdravje krvožilnega sistema v veliki meri vpliva »zgolj« prisotnost kosmatega prijatelja, vendar pa, kot smo že omenili, psi nevede poskrbijo tudi za to, da smo bolj aktivni.

Mačka in pes

Štirinožni prijatelj namesto tablet proti bolečinam

Terapija s pomočjo živali predstavlja ciljno usmerjeno pomoč, pri kateri žival predstavlja bistven del procesa zdravljenja. Kot kažejo rezultati raziskave, opravljene na Univerzi Loyola, so ljudje, ki so na primer okrevali po operaciji, zahvaljujoč terapiji s pomočjo živali potrebovali za polovico manj zdravil kot pa tisti, ki tovrstne terapije niso prejemali.

Živali za krepak imunski sistem

S tem, da imamo doma žival, avtomatično poskrbimo tudi za svoj imunski sistem. Raziskave so pokazale, da imajo otroci, ki so že od zgodnjega otroštva redno v stiku z živalmi, manj težav z alergijami tudi v odrasli dobi. Lastniki živali imajo že na splošno krepkejši imunski sistem. Živali prav tako ugodno vplivajo na povišano raven stresnih hormonov v telesu, ki sicer močno slabijo naš imunski sistem.

Kosmati terapevti

Stik z živaljo je zelo pozitiven tudi za razvoj otroka, še posebej za tiste, ki imajo kakršnekoli razvojne težave. Otroci z avtizmom se na primer lahko pogosto sprostijo le v družbi živali. Stik z živaljo jim pomaga tudi pri poznejšem navezovanju stikov z drugimi ljudmi – tako otroci kot odraslimi. Tudi otroci, ki imajo težave z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo, lahko s pomočjo živali veliko pridobijo – izboljša se njihova pozornost, izoblikuje pa se tudi občutek neke odgovornosti.

Enkrat za vselej se znebite odvisnosti od sladkorja

Da vzpostavite zdrav odnos do sladkorja, morate najprej razumeti, zakaj pravzaprav posežete po sladkih stvareh. Zelo pomembno je, da si vzamete čas in poskušate ugotoviti, zakaj želite določeno hrano in, ali jo tudi v resnici potrebujete. Kaj je tisto, kar vas žene k določeni hrani? Ste pod stresom, jeste pod vplivom različnih čustev ali kar tako – iz navade?

S tem, da si privoščite kos slastne torte ali tablico čokolade, ni seveda nič narobe – pomembno je le, da so vaše odločitve zavestne.

Kako torej doseči sproščen in zdrav odnos do sladkorja in do hrane nasploh? Če si ne vzamete časa in ne razumete, kaj vas vleče k sladki hrani, se tudi ne boste nikoli izvili iz primeža starih navad. Da boste svoje vzorce (morda) lažje razumeli ter začeli ustvarjali bolj zdrav odnos do sladkorja, si, preden boste naslednjič posegli po čem sladkem, zastavite naslednja vprašanja:

Sladkor

1. Kako se počutim? Kaj se dogaja v mojem življenju?

Določeni občutki v nas izzovejo neustavljivo željo po sladkem. Bodite pozorni na to, ob katerih občutkih in čustvih se vam je ta želja pojavila – lahko ste se predajali obujanju spominov, lahko ste bili veseli, utrujeni, jezni, žalostni, zdolgočaseni, pod stresom, osamljeni, navdušeni nad čem, lahko ste bili polni občutkov krivde, morda ste imeli občutek, da ne boste kos vsem delovnim nalogam … Opazujte se in čez čas boste morda ugotovili, da po sladkih stvareh posežete, ko ste osamljeni, ali pa ko se hočete za kaj nagraditi. Ko enkrat odkrijete, katero je tisto čustvo, ki v vas skoraj vedno izzove tudi željo po sladkem, pojdite še nekoliko globlje in poskušajte ugotoviti, zakaj se tako počutite in ali bi vam pomagalo še kaj drugega kot sladkor.

2. Kaj sem danes pojedel/-a?

Naše prehranjevalne navade so zelo pomembne. Kaj se je danes znašlo na vašem krožniku? Je bila to predvsem naravna, nepredelana, prava hrana? Številna predpripravljena živila namreč vsebujejo skrite sladkorje, zaradi katerih nikakor ne morete vzpostaviti zdravega odnosa do sladkorja, saj se ves čas vrtite v nekem začaranem krogu. Zelo pomembno je torej, da so vaši obroki sestavljeni iz prave, naravne in hranilno bogate hrane, s katero boste svojemu telesu zagotovili vse, kar potrebuje. Tako boste tudi lažje pretrgali nezdravo vez s sladkorjem in postavili neke zdrave temelje.

3. Kaj vse sem danes počel/-a?

Včasih naš um misli, da gredo določeni dogodki in sladkor z roko v roki – nekateri ljudje morajo na primer ob gledanju filma, med učenjem, branjem ves čas nekaj grizljati. Tudi kadar se znajdemo v stresni situaciji ali pred velikim izzivom, za katerega ne vemo, ali mu bomo kos, lahko posežemo po čem sladkem, saj mislimo, da bomo tako omilili ali celo rešili svoje težave.

4. V katerem delu mesečnega ciklusa sem?

Ženske bodite pozorne na to, kdaj se pojavi neustavljiva želja po sladkem. Morda boste opazile, da je vaša želja po določeni hrani veliko bolj izrazita v točno določenem delu meseca.

5. S kom sem se ta dan družil/-a?

Določeni ljudje na nas preprosto ne delujejo dobro, nimajo prave energije, povzročajo nam stres ali določena druga čustva, zaradi katerih potem hlepimo po sladki hrani. Nekateri ljudje so na primer tudi zelo vsiljivi glede hrane in nam ves čas kaj ponujajo. To je lahko za marsikoga zelo obremenjujoče in stresno, še posebej, če že na splošno nima do hrane nekega zdravega odnosa. Taki dogodki zato lahko izzovejo epizode prenajedanja s sladko (oziroma s katerokoli drugo vrsto) hrano.

Bodite pozorni na svoja čustva, na to, kako se počutite in kmalu boste odkrili določene vzorce, ki ji lahko sami uspešno prekinete. Ne pozabite, da spremembe zahtevajo čas, zato ne bodite preveč strogi do sebe. Pomembno je, da razumete vzorce, ki sprožajo vašo željo po določeni hrani ter začnete sprejemati bolj zavestne odločitve.

Guggul čisti in krepi naš organizem

Guggul ali Commiphora mukul, je smola, pridobljena iz drevesa mukul mirta, ki izvira iz Indije. Ta dragocena snov se v ajurvedski medicini uporablja že več tisoč let zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti. Danes se Guggul ponovno uveljavlja kot naravno sredstvo za različne zdravstvene težave, vključno s težavami s srcem, presnovo in kožo.

Guggul, ta rumenkasta smola, je zagotovo eno najpomembnejših zdravil ajurvedske medicine, saj je v uporabi že stoletja. Že v spisih iz leta 600 pred našim štetjem lahko na primer beremo o njegovih zdravilnih učinkih. Danes ga uporabljamo pri zdravljenju artritisa, zniževanju povišane ravni holesterola, aken in različnih težav s kožo, v pomoč pa je tudi pri izgubi odvečne telesne teže.

Kako guggul deluje?

Guggul vsebuje snovi, ki pomagajo zniževati oziroma uravnavati raven holesterola in trigliceridov v krvi. Ena od snovi, ki jih najdemo v guggulu, je prav tako v pomoč pri zmanjševanju videza rdečice in oteklosti, ki se pojavi pri nekaterih vrstah aken. Guggul je eno najmočnejših očiščevalnih ajurvedskih snovi, ki jo že tisočletja uporabljajo za zdravljenje zamašenih sinusov, debelosti, za blaženje bolečine ob vnetih sklepih ter za zdravljenje različnih kroničnih kožnih bolezni.

Poleg tega lahko pomaga pri razstrupljnaju, spodbujanju počasnega metabolizma, uporabljamo pa ga še pri kopici drugih težav, na primer pri povišanem holesterolu, artritisu, revmi, fibromialgiji, protinu, sladkorni bolezni, vnetju dlesni, zobni gnilobi …

Guggul pogosto priporočajo ljudem, ki potrebujejo temeljito razstrupljanje, na primer po težki bolezni ali dolgotrajnem jemanju antibiotikov. Njegove čistilne lastnosti  so v veliko pomoč tudi tistim, ki so prestali odvajanje od mehkih drog ali alkohola. V obliki ustne vodice se je odlično obnesel pri zdravljenju zobne gnilobe in vnetih dlesni. Kapsulo z izvlečkom guggula preprosto raztopite v pol skodelice tople vode in uporabljajte trikrat na dan. To mešanico lahko uporabite tudi za (hitrejše) zdravljenje površinskih ran.

Guggul za razstrupljanje

Zdravilne lastnosti in načini uporabe

  • Guggul razstruplja naše telo in je lahko v pomoč ljudem pri hujšanju.
  • Pomaga zniževati povišan serumski holesterol ter raven trigliceridov v krvi, hkrati pa izboljšuje razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom.
  • To zelišče naj bi spodbujalo tvorbo belih krvnih celic ter zmanjševalo tveganje za nastanek koronarne arterijske bolezni.
  • V so ga preteklosti uporabljali za zdravljenje bolezni, imenovane medoroga – šlo naj bi za bolezen, podobno aterosklerozi.
  • Raziskave dokazujejo, da guggul spodbuja proizvodnjo ščitničnih hormonov. Ker ti hormoni skrbijo za optimalno razgradnjo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, to zelišče uporabljamo tudi kot pomoč pri izgubi odvečne telesne mase.
  • Prav tako deluje protivnetno ter pomaga blažiti bolečino.
  • Je zelo uporaben pri artritičnih obolenjih, prav tako pa naj bi pomagal tudi pri degenerativnih spremembah v sklepih in kosteh.
  • To zdravilno zelišče uporabljajo tudi pri revmatoidnem artritisu, protinu, osteoartritisu, išiasu …
  • Ker guggul med drugim tudi čisti kri, ga uporabljamo tudi pri zdravljenju različnih kožnih obolenj.
  • Pomaga krepiti prebavni sistem, lajša izločanje prebavnih sokov ter pomaga pri boljši prebavi.
  • Redno uživanje naj bi moškim pomagalo tudi do boljše spolne moči ter do bolj kakovostne semenske tekočine.
  • Guggul je lahko v pomoč tudi pri zdravljenju ekcema, njegov izvleček pa pomaga tudi pri zdravljenju tumorjev.
  • To zdravilno zelišče je lahko v pomoč tudi pri blaženju bolečin v času menstruacije.
Guggul smola

Uravnavanje holesterola

Ena izmed najbolj znanih koristi Guggula je njegova sposobnost uravnavanja ravni holesterola. Guggulsteroni pomagajo znižati raven slabega LDL holesterola in trigliceridov ter hkrati povečajo raven dobrega HDL holesterola. To lahko pomaga zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so ateroskleroza, srčni infarkt in možganska kap. Redno uživanje lahko prispeva k zdravemu srcu in ožilju.

Protivnetne lastnosti

Guggul je cenjen zaradi svojih močnih protivnetnih lastnosti. Uporabljajo ga za zdravljenje različnih vnetnih stanj, kot so artritis, vnetja sklepov in kronične bolečine. Guggulsteroni zavirajo delovanje encimov, ki povzročajo vnetje, ter zmanjšujejo otekanje in bolečino. Zato ga poznamo tudi kot naravno alternativo za sintetična protivnetna zdravila, ki lahko povzročajo neželene stranske učinke.

Podpora presnovi

Tradicionalno se uporablja za podporo presnovi in spodbujanje hujšanja. Njegove aktivne sestavine pomagajo pospešiti presnovo maščob in povečati porabo energije, kar prispeva k izgubi telesne teže. Poleg tega Guggul pomaga pri uravnavanju ravni sladkorja v krvi, kar je koristno za ljudi s sladkorno boleznijo ali tiste, ki želijo ohraniti stabilno raven energije čez dan.

Antioksidativne lastnosti

Antioksidanti v Guggulu pomagajo zaščititi celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Ti škodljivi delci lahko povzročijo oksidativni stres, ki je povezan s staranjem in razvojem kroničnih bolezni, kot so rak, srčno-žilne bolezni in nevrodegenerativne motnje. Redno uživanje tako lahko pomaga upočasniti proces staranja in zmanjšati tveganje za te bolezni.

Kožne težave in celjenje ran

Guggul je znan tudi po svojem delovanju na zdravje kože. V ajurvedski medicini se uporablja za zdravljenje različnih kožnih težav kot so akne, ekcem in luskavica, saj pomaga zmanjšati vnetje in očistiti kožo, kar prispeva k bolj zdravemu in sijočemu videzu. Poleg tega ima še antibakterijske lastnosti, ki pomagajo preprečiti okužbe in spodbujajo celjenje ran.

Stranski učinki

Čeprav guggul načeloma velja za varno zelišče, pa se lahko pri nekaterih ljudem ob jemanju pojavijo določeni stranski učinki, kot so na primer glavobol, slabost, razdraženost kože. Ker med drugim tudi spodbuja delovanje ščitnice, se mora vsakdo, ki ima kakršnekoli težave s ščitnico, predhodno posvetovati s svojim zdravnikom specialistom. Prav tako naj se jemanju tega zelišča izognejo ljudje, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi.

Kako odstraniti plesen v stanovanju?

V marsikaterem stanovanju je tudi letos zacvetela plesen. Za popolno odpravo moramo sanirati vse toplotne mostove na obodu stavbe. Kjer to finančno ali konstrukcijsko ni možno, uporabimo ukrepe za zmanjšanje plesni. Teh je kar nekaj … Vedno začnemo z organizacijskimi ukrepi, ki so brezplačni. Če ti ne »primejo«, nadaljujemo z malimi investicijami, zaključimo pa z odpravo vzrokov za nastanek plesni.

Ključni poudarki:

  • Odprava plesni zahteva najprej sanacijo vzrokov – zračno vlago nad 80 % izničimo z izolacijo in prezračevanjem.
  • Organizacijski ukrepi, kot so kratkotrajno prezračevanje, oddaljitev pohištva od sten in preprečevanje notranje vlage, so prva obramba.
  • Po ukinitvi vzrokov za vlago plesni odstranimo z močno sredico (npr. razredčena varekina ali raztopina salicilne kisline in alkohola), ob sledečem beljenju.

Odprava vzrokov za nastanek plesni

Plesen je – podobno kot vročina pri človeku – le vidni znak napak stavbe. Pojavi se, ko je vlage v zraku več kot 80 %, zato z različnimi ukrepi – spremljamo jih s higrometrom – vzdržujemo relativno zračno vlago med 40 in 60 %, idealna je 50 %. Za nižanje imamo na voljo tri ravni ukrepov, izbiro »zdravila« pa prilagodimo težavnosti »bolezni«. Brezplačni organizacijski ukrepi so učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva od zunanjih sten. Te ukrepe sicer priporočamo vedno, ne glede na težave s plesnijo.

Če ne prinesejo želenega rezultata, posežemo po malih investicijah. Sem uvrščamo ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo, pogostejše prezračevanje ali uporabo razvlaževalca zraka. Večja investicija, a najboljša rešitev, je odprava vzrokov, kar pomeni ovoj stavbe brez toplotnih mostov. Sem spada tudi centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Šele po trajni odstranitvi vzrokov se lotimo čiščenja plesni in obnove zidnih opleskov.

Plesen in viri vodne pare v stanovanju

Povprečna 4-članska družina »pridela« v 24 urah 10–15 litrov tekočine.

  • V mirovanju oddamo z dihanjem in znojenjem 50–100 g/h, če spimo 8 ur, je to 4–8 dl.
  • Med zmernim delom oddamo povprečno 100 g/h, med napornim okrog 200 g/h.
  • Med kopanjem ene osebe v kopalni kadi gre v zrak 1100 g, med tuširanjem pa 1700 g (1,7 litra).
  • Kuhanje proizvede 400–900 g/h.
  • Odprt akvarij odda okrog 180 g/h, kar pomeni več kot 4 litre v 24 urah.
  • Ena lončnica odda 15–25 g/h.
  • Sušilni stroj (4,5 kg) odda 50–200 g/h.
  • Pomivalni stroj nam ovlaži zrak za 200 g na cikel pomivanja, pralni stroj pa za 200–350 g na cikel pranja.

Organizacijski ukrepi, ki preprečujejo nastanek plesni

Ker so enostavni, brezplačni in učinkoviti, jih uporabljamo vedno, ne glede na težave s plesnijo.

  • Učinkovito prezračevanje (3–4-krat dnevno, vedno za 2–4 min, vedno na prepih celotna etaža) je najbolj učinkovito »zdravilo«.
  • Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje vlage – kondenzirane na toplotnih mostovih oboda stavbe – ali zunanje (zamakanje, hidroizolacija) je enostavno pri notranji, težje pri zunanji vlagi. Pri notranji odstranimo vir (rože, akvarij, sušenje perila …) v celoti, pri ostalih ga skušamo zmanjšati. Tako po tuširanju odpremo okno kopalnice za 2–4 min in takoj spravimo ven vso »pridelano« vlago. Pri kuhanju vključimo kuhinjsko napo ali odpremo bližnje okno.
  • Odmik pohištva od zunanjih sten za najmanj 5 cm je nujen povsod, kjer je zadaj plesen. A ni dovolj le odmik od stene, saj moramo pohištvo tudi dvigniti za najmanj 5 cm. S tem omogočimo vertikalno strujanje zraka med tlakom in steno ter pohištvom. Ta zrak nam namreč odvaja vlago iz »mrtvih kotov«.
Plesen na stropu

Male investicije

Stroškovno so različne, a nujne, če z organizacijskimi ukrepi ne uspemo znižati vlage pod 70 %. Nujno pa je spremljanje deleža relativne vlage v zraku s higrometrom.

Ogrevanje na višjo temperaturo nam niža % relativne vlage v zraku. Če izhodiščno temperaturo 22 °C dvignemo na 44 °C, se nam % relativne vlage prepolovi. To se v praksi ne počne, saj želimo le preprečiti plesen, ki se pojavi pri vlagi nad 80 %. Ker nam vsaka višja °C zniža delež relativne vlage za 2,5 %, nam običajno dvig temperature za nekaj stopinj zadostuje. Pri 4 stopinjah (26 °C namesto običajnih 22 °C) znižamo delež relativne vlage za 10 %, kar je običajno tudi dovolj. Ta ukrep moramo vedno kombinirati z rednim prezračevanjem na 1 uro (2–4 min, prepih, vsi prostori) in spremljanjem stanja na higrometru.

Razvlaževalec zraka uporabimo v primerih, ko vzroka zračne vlage ni mogoče odstraniti. V tem primeru uporabimo električnega. Skozenj struja vlažen zrak, ki na kondenzacijski enoti oddaja vlago. Ta gre v zbiralnik, iz katerega jo odlijemo. Njihova cena je med 200 in 400 €, odvisna je od zmogljivosti. Cenejši imajo kapaciteto okrog 10 litrov na 24 ur, močnejši okrog 20 litrov.

Večje investicije

Kljub temu, da je investicija (pre)velika, je strošek smiseln, saj nam zagotovi kakovostno življenje, od plesni pa se poslovimo za vse večne čase. Oba ukrepa je treba dobro načrtovati, vgraditi in vzdrževati, na voljo so tudi subvencije in krediti Eko sklada.

Toplotna izolacija oboda stavbe naj ima danes (2014) 15 cm izolacije v tlaku proti raščenemu terenu ali neogrevanemu prostoru (klet), na obodnih stenah (fasadi) 20 cm, na stropu proti hladni podstrehi 30 cm, v strehi podstrešnega stanovanja pa 40 cm. Navedene debeline veljajo za vse izolacije starejšega tipa (kamena in steklena volna, stiropor), ki imajo lambdo 0,041 W/m2K. Debelina je pomembna, še bolj pa izdelava brez toplotnih mostov. Na NEP Slovenija sta slabim primerom namenjeni rubriki »Črna točka« in »Energetski kiksi«.

Vgradnja centralnega prezračevanja z rekuperatorjem je nujna v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje se zanjo odločajo tudi lastniki »navadnih« hiš. Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kakovost in vlažnost zraka, brez vonjav, prahu, prepiha ali šumenja. Sistem lahko primerjamo s svojimi pljuči, ki jih uporabljamo vse življenje. Tako tudi rekuperatorja nikoli ne ugasnemo.

Kako odstraniti plesen za vedno

Kako torej odstraniti plesen, ki se je že pojavila v stanovanju ali hiši? Ko smo uspešno odpravili vzroke nastanka plesni z enim ali več opisanih ukrepov, je čas, da odstranimo plesen z enim od namenskih kemijskih preparatov še pred beljenjem. Pri vseh sta potrebni previdnost pri delu ter zaščita telesa, rok, ust in oči. Predvsem pa je treba prebrati navodila, saj so to agresivne kemikalije. Po opravljenem delu je obvezno prezračevanje prostorov tudi zato, da se odpravi neprijeten vonj. Zelo uporabna za odstranitev plesni je tudi nerazredčena varekina. Plesen odstrani tudi 3% mešanica salicilne kisline in alkohola, ki ni agresivna kot (recimo) varekina, deluje pa učinkovito.

Zelenjavna lasagna s špinačnim bešamelom

Zelenjavna lazanja je precej lažja od svoje vzornice. Bešamel nadomestimo s špinačno omako, mesni nadev pa z marinirano zelenjavo. Hitro je pripravljena, rezultat bo navdušil vse zelenoljubce.

Zelenjavna lazanja

Sestavine za 4 osebe:

  • 200 g špargljev
  • 2 majhni, čvrsti bučki
  • 1 mlada čebulica
  • Italijanska mešanica posušenih začimb (lahko uporabite kupljeno, ali pa namešate malo timijana, origana, bazilike in peperončina)
  • Malo oljčnega olja
  • Sol
  • 300 g mlade špinače
  • 1 vejica bazilike
  • 6 dl vode
  • 15 listov suhega testa za lasagno (kupite tistega, ki ne potrebuje predhodnega kuhanja in je pečeno v 20 minutah)
  • 2 jž gheeja (leksikon ZP)
  • 2 jž pirine ali pšenične mehke moke
  • 2 stroka česna
  • Sol in poper
  • 1 jž kvasnega posipa v kosmičih
  • 2 mocareli
  • Ghee za pekač

Priprava:

  1. Pečico ogrejemo na 180 stopinj.
  2. Špargljem odlomimo oleseneli del, jih operemo in narežemo na kolesca. Bučkam odrežemo skrajna konca, jih operemo in narežemo na tanke rezine. Čebuli odrežemo koreninice in temno zeleni del, jo operemo in narežemo na tanka kolesca.
  3. Zelenjavo stresemo v skledo, jo posolimo, začinimo z italijansko mešanico začimb in pokapljamo z oljčnim oljem. Premešamo in z rokami vtremo začimbe v zelenjavo. Pustimo, da se marinira, med tem pripravimo špinačno omako.
  4. Špinačo operemo.
  5. Vodo zavremo, ji dodamo špinačo in baziliko in kuhamo 5 – 8 minut, da se špinača dobro skuha.
  6. Kuhano špinačo malo ohladimo z vodo vre, nato vse skupaj temeljito zmeljemo v kuhinjskem mešalniku, da dobimo gladko omako.
  7. V posodi z debelim dnom stopimo ghee, mu dodamo moko, premešamo in takoj zalijemo s špinačno omako. Natančno premešamo, da se razpustijo vse grudice moke.
  8. Začinimo s česnom, soljo in poprom ter kuhamo nekaj minut, da se špinačni bešamel zgosti.
  9. Na koncu dodamo še kvasni posip v kosmičih in še enkrat premešamo.
  10. Mocareli odlijemo in narežemo na kocke.
  11. Pekač namažemo z gheejem. Dno prekrijemo s testom, ki ga obložimo s polovico zelenjave. Prekrijemo s testom in prelijemo s polovico špinačne omake. Potresemo s polovico mocarele in prekrijemo s testom. Sledi še ena plast testa in zelenjave ter vrhnje testo, ki ga prelijemo z drugo polovico špinačne omake in potresemo s preostalo mocarelo.
  12. Postavimo v ogreto pečico in pečemo 25 minut.
  13. Poleg zelenjavne lazanje si privoščimo veliko skledo zelene solate.

Načela prehrane po Sebastianu Kneippu

Sebastian Kneipp se je rodil leta 1821 kot sin revne tkalske družine v Stephansriedu pri Ottobeurenu na Bavarskem. Njegova največja želja je bila postati duhovnik. Leta 1848, ko je začel ravno študirati teologijo, je zbolel za pljučno tuberkulozo. Zdravniki so ga hoteli že kar odpisati, vendar pa mu je ravno v tistem trenutku prišla v roke knjiga Johanna Siegmunda Hahna o zdravljenju s hladno vodo. Kneipp se je nato začel kopati v mrzli Donavi in ozdravel.

Dva zdraviliška domova, ki ju je zgradil Sebastian Kneipp, obstajata še danes, poleg tega pa je postavil še zavetišče za otroke. Zdravniki, ki so zdravili po Kneippovi metodi, so se leta 1894 združili v mednarodno društvo. Na ta način se je Kneippov način zdravljenja uvrstil med naravne zdravilne metode, priznane tudi s strani uradne medicine.

Prednost naj ima hrana rastlinskega izvora

Sebastian Kneipp je poznan predvsem po svojih vodnih terapijah, vendar se bomo tokrat dotaknili načel prehranjevanja, ki jih je zagovarjal in so ravno tako zelo pomembna.

Sebastian Kneipp je zagovarjal, da naše telo potrebuje najrazličnejše snovi, ob pomoči katerih lahko ohranja svojo substanco in je kos vsem nalogam. Po njegovem mnenju sta tako presnova gradnikov kot  tudi energijska presnova odvisni od tega, kako hranljiva in lahko prebavljiva je hrana. Uravnotežena mešana hrana prinaša čisto vse, da telo ostane močno in vitalno. Sebastian Kneipp je poudarjal, naj ima vedno prednost hrana rastlinskega izvora. Zelo pomembno je tudi, da jemo večkrat in po malem, saj tako varujemo prebavila in preprečujemo napade volčje lakote.

Rastlinska hrana

Spremenimo odnos do hrane

Kneipp je zelo poudarjal tudi pomen pozitivnih čustev pri jedi. Ljudje bi morali za mizo sesti polni veselja in sproščenosti ter jesti z užitkom. Po njegovem mnenju nenehno odpovedovanje povzroča nezadovoljstvo ter na dolgi rok v ljudeh vzbudi simptome pomanjkanja.

Različne diete sicer delujejo na kratki rok, vendar pa je treba za dolgoročne rezultate spremeniti celotne prehranjevalne navade in odnos do hrane. Kneippovo filozofijo najbolje povzame ta njegova misel: »Od vsega nekaj, ne premalo, a tudi ne preveč!«

V današnjem času nas mediji z vseh strani bombardirajo o tem, kaj je zdravo in kaj ne. O zdravem načinu življenja se govori pogosteje kot kdajkoli prej. Žalostno in skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da so motnje hranjenja čedalje bolj pogoste – če si to hočemo priznati ali ne.

Užitek v hrani je zelo pomemben

Predstavljajte si lepo pogrnjeno mizo, prijetno vzdušje in razpoloženje – človek v takem okolju zagotovo z velikim veseljem sede za mizo in se posveti obroku. Ravno to – čas in hvaležnost za hrano – sta tisto, kar manjka v današnjem času. Sebastian Kneipp se je tega zelo zavedal. Poudarjal je, kako zelo pomembno je, da si znamo vzeti čas in hrano ogledovati, vonjati in okušati ter resnično priti v stik z njo. Tak odnos nam pomaga, da se izognemo goltanju ter da pojemo preveč. Zavedati se moramo začeti, da je polna in lepo pogrnjena miza velik luksuz. Ogromno prebivalcev našega planeta nima te možnosti.

Prehranjevati se zdravo je zelo preprosto

Sebastian Kneipp je zagovarjal raznoliko in mešano prehrano, bogato z vitalnimi snovmi.

  • Piti moramo veliko tekočine.
  • Pri uporabi soli v kuhinji bodimo čim bolj zmerni. Raje uporabljajmo več začimb in zelišč, ki obenem še pozitivno vplivajo na naše zdravje in s pomočjo katerih lahko odpravimo marsikatero tegobo.
  • Sebastian Kneipp je glede priprave hrane zagovarjal pripravo na sopari ali peko na žaru. Živil ne smemo nikoli prekuhati. Prav tako se moramo izogibati cvrtju in večkratnemu pogrevanju.
  • Živila izbirajmo preudarno – prednost dajmo čim bolj naravnim oziroma čim manj predelanim živilom.

Preberite si tudi članek o knajpanju – zdravljenju z vodo.

Sezamova semena – odličen vir magnezija in kalcija

Drobna sezamova semena se na pogled ne zdijo nič posebnega, vendar pa v sebi nosijo številne zdravju koristne učinke.

Sezamova semena so glavni vir fitinske kisline

Sezamova semena so med drugim glavni vir fitinske kisline. Fitinska kislina se nahaja v vlaknatih delih semen, polnovrednih žitih in stročnicah. Med drugim lahko pomaga zavirati razvoj raka na črevesju ter krepiti imunski sistem.

V sezamovih semenih najdemo tudi lignane, snovi, ki spodbujajo absorpcijo in razpoložljivost vitamina E, vplivajo na razmerje maščob v krvi ter pomagajo stabilizirati krvni sladkor. Prav tako naj bi lignani v sezamovih semenih spodbujali porabo podkožnega maščevja, saj aktivirajo številne jetrne encime, ki razgrajujejo maščobne kisline. Lignani v sezamovem semenu prav tako pomagajo zniževati raven holesterola v krvi.

Sezamova semena

Drobna, a hranilno bogata semena

Sezamova semena so odličen vir bakra, mangana in železa, poleg tega pa v njih najdemo še magnezij in fosfor. S približno 28 grami sezamovih semen pokrijemo približno 10 odstotkov dnevnih potreb po treh vitaminih iz B-kompleksa, in sicer po vitaminih B1, B6 in B9. Ti trije vitamini so zelo pomembni tudi v nosečnosti, saj prispevajo k optimalnemu razvoju ploda, bodočim mamicam pa zagotavljajo potrebno energijo.

Poleg tega so sezamova semena bogata še z beljakovinami, saj jih vsebujejo več kot katerakoli vrsta oreščkov ali semen. Poleg tega v njih najdemo še veliko zdravih maščob – večinoma gre za mononenasičene in polinenasičene maščobne kisline.

Sezamova semena zelo lepo razvijejo svoj oreškast okus, če jih predhodno na hitro prepražimo. Pražena sezamova semena lahko uporabimo pri peki, jih dodamo kosmičem, z njimi obogatimo solate ter še kopico drugih jedi.

Bogat vir železa

Veliko žensk ima težave s pomanjkanjem železa, med nosečnostjo pa se potrebe po tem mineralu le še povečajo. Telo v času nosečnosti proizvaja več krvi, poleg tega pa se pospešeno razvija tudi otrokov krvožilni sistem. Če ne zaužijemo dovolj železa, lahko postanemo slabokrvni. In prav sezamova semena so odličen prehranski vir železa. 100 gramov sezamovih semen nas bo oskrbelo s kar 14,5 mg železa – z eno porcijo (to je približno 30 gramov) pa bomo zaužili približno 4,4 grame tega pomembnega minerala.

Črni sezam

Prehranske vlaknine za dobro prebavo

Vlaknine skrbijo za zdravo redno prebavo. Nekaj prehranskih vlaknin najdemo tudi v sezamovih semenih – z eno porcijo (približno 30 grami) boste zaužili dobre tri grame prehranskih vlaknin. Morda kot namig: K sezamovim semenom dodajte še nekaj zdrobljenih lanenih semen – tako boste svojo solato, smoothie, juho ali katerokoli drugo jed še dodatno hranilno obogatili.

Manj poznani črni sezam

Sezamova semena lahko najdemo v črni, rjavi, rdeči in bež različici. Med njimi je črni sezam še vedno najmanj poznan.

Črni sezam je znan po svojem izrazitem okusu. Tako kot druge vrste sezama je tudi ta odličen vir magnezija in kalcija. Tako magnezij kot kalcij sta pomembna minerala, ki pomaga uravnavati krvni tlak, zmanjšujeta možnost za nastanek migrenskih glavobolov, skrbita za boljši spanec – to še posebej velja za ženske v menopavzi, ki imajo zaradi številnih simptomov, kot so vročinski oblivi in mrazenje.

Poleg tega v semenih črnega sezama najdemo tudi baker in cink. Baker igra izjemno pomembno vlogo pri številnih protivnetnih procesih, prav tako pa sodeluje tudi pri aktivaciji encimov, ki so potrebni za izgradnjo kolagena in elastina, ki našim kostem in sklepom omogočata pravilno strukturo in elastičnost.

Pomanjkanje cinka v prehrani je povezano s slabšo odpornostjo in izgubo kostne mase. Uživanje hrane, bogate s cinkom, kamor spadajo tudi črna sezamova semena, zmanjša tveganje za nastanek zlomov, ki so posledica zmanjšane kostne gostote ali osteoporoze. Tudi v času gripe in prehladov je uživanje zadostne količine cinka zelo pomembno, saj z njegovo pomočjo ohranjamo naš imunski sistem zdrav in krepak.

Žvrkljanje olja za celostno zdravje

Žvrkljanje olja je stara ajurvedska tehnika, s pomočjo katere poskrbimo za ustno zdravje in razstrupljanje celotnega telesa. Olje, ki ga žvrkljamo, nase iz ust, zob, dlesni in celo grla povleče škodljive bakterije, glive in druge organizme. Ta preprosta tehnika pridobiva vedno več privržencev po vsem svetu, saj mnogi prisegajo na njene blagodejne učinke.

Kaj je žvrkljanje olja?

Žvrkljanje olja (ang. oil pulling) je starodavna ajurvedska praksa, ki vključuje izpiranje ustne votline z oljem za določen čas, običajno 15 do 20 minut. Ta tehnika naj bi pomagala odstranjevati strupe iz telesa, izboljšala ustno higieno ter prispevala k splošnemu zdravju. Čeprav se sliši preprosto, ima žvrkljanje olja presenetljivo dolg seznam koristi.

Najboljša olja za žvrkljanje

Čeprav lahko za žvrkljanje uporabite različna olja, so nekatera boljša od drugih zaradi svojih lastnosti:

  1. Kokosovo olje: Priljubljena izbira zaradi antibakterijskih in protivnetnih lastnosti.
  2. Sezamovo olje: Tradicionalno ajurvedsko olje z dolgo zgodovino uporabe.
  3. Sončnično olje: Ugodno in lahko dostopno olje, ki je redkeje uporabljeno, a prav tako učinkovito.

Kako izvajati žvrkljanje olja?

Izvajanje žvrkljanja olja je zelo preprosto, a zahteva nekaj vašega časa.

  1. Izberite olje: Uporabite približno eno žlico olja.
  2. Žvrkljajte olje: Počasi ga premikajte po ustih, vendar ga ne pogoltnite.
  3. Žvrkljajte vsaj 15 minut: Idealno je, da olje žvrkljate 15 do 20 minut.
  4. Izpljunite olje: Nikoli ga ne pogoltnite, saj vsebuje bakterije in toksine.
  5. Izperite usta: Sperite z vodo in si nato umijte zobe.

Kako se lotiti žvrkljanja olja

Pri vsem skupaj je seveda najbolj pomembno, kako se žvrkljanja olja sploh lotiti. Pravzaprav je vse zelo preprosto. Jušno žlico ali dve kakovostnega hladno stiskanega olja od 15 do 20 minut žvrkljate po ustih. Pomembno je, da je žvrkljanje prva stvar, ki jo naredite zjutraj – tudi piti ni priporočljivo prej. Med žvrkljanjem lahko naredite nekaj jogijskih asan ali čas izkoristite za meditacijo – tako boste še dodatno poskrbeli za svoje dobro počutje.

Pomembno je, da olje res žvrkljate vseh 20 minut. Olja nikar ne pogoltnite, saj bo polno bakterij in drugih škodljivih snovi. Ko olje izpljunete, si usta dobro splahnite s toplo slano vodo, nato pa si zobe še temeljite oščetkajmo.

Morda se vam bo samo žvrkljanje olja na začetku zdelo malce nenavadno, večkrat boste olje želeli kar pogoltniti. Z malo vaje boste hitro usvojili tehniko, žvrkljanje olja pa bo postalo del vaše jutranje rutine. To, kolikokrat na teden boste žvrkljali olje, je odvisno od vas. Nekateri olje žvrkljajo enkrat na teden, spet drugi ta obred ponovijo večkrat na teden.

Za žvrkljanje naj bi bilo najbolj priporočljivo sezamovo olje, vendar lahko uporabite tudi ekstra deviško oljčno olje, kokosovo olje ali sončnično olje. Priporočamo, da vrsto olja, ki ga boste žvrkljali vsake toliko časa zamenjate – tako boste dosegli najboljši učinek. Zelo pomembno je, da je olje, ki ga žvrkljate resnično zelo kakovostno.

Ko damo olje v usta, se to najprej zmeša s slino ter se spremeni v redko belo tekočino. Maščobe v olje začno iz sline vleči toksine. Ko olje prihaja v stik z zobmi, jezikom, dlesnimi oziroma celotno ustno votlino, še naprej absorbira strupene snovi. Na koncu olje postane gosto, viskozno in se obarva belo. Ko olje enkrat doseže tako konsistenco, ga moramo izpljuniti.

Žvrkljanje olja

Kdaj in kako pogosto žvrkljati olje?

Najboljši čas za žvrkljanje olja je zjutraj na prazen želodec. Priporočljivo je, da to počnete vsak dan, vendar lahko začnete tudi s trikrat na teden. Tako boste postopoma privadili svoje telo na ta postopek.

Miti in resnice o žvrkljanju olja

Kot pri vsaki priljubljeni praksi, obstajajo tudi nekateri miti o žvrkljanju olja. Nekateri verjamejo, da lahko zdravi bolezni, kot so rak ali diabetes, vendar za te trditve ni znanstvenih dokazov. Žvrkljanje olja lahko pomaga izboljšati ustno higieno, vendar ni nadomestilo za zdravniško zdravljenje.

Žvrkljanje olja kot del vsakdanje rutine

Če iščete preprost in naraven način za izboljšanje svojega zdravja, je žvrkljanje olja vredno poskusiti. Kot pri vsaki novi navadi, je ključna doslednost. Vključite ta obred v svojo jutranjo rutino in spremljajte, kako vpliva na vaše počutje skozi čas.

Kako nam žvrkljanje olja pomaga?

Številni znanstveni dokazi kažejo na učinkovitost žvrkljanja olja. Ena od raziskav na primer kaže na to, da lahko s sezamovim oljem poskrbimo za celostno ustno zdravje. Strokovnjaki verjamejo, da maščobe v olju nase vlečejo bakterije, poleg tega pa preprečujejo, da bi se bakterije prilepile na stene v ustni votlini.

  • Žvrkljanje olja krepi zobe in dlesni.
  • Preprečuje bolezni dlesni in ust, kot sta na primer zobna gniloba in vnetje dlesni.
  • Preprečuje slab zadah.
  • Žvrkljanje olja lahko pomaga tudi pri krvavečih dlesnih.
  • Preprečuje izsušenost ustnic, ust in grla.

Prednosti tega obreda segajo veliko širše

Ajurvedski zdravilci so verjeli, da lahko žvrkljanje olja vpliva na zdravje celotnega telesa, ne le ustne votline. Žvrkljanje olja lahko pomaga tudi do optimalnega delovanja limfnega sistema, saj iz telesa odstranjuje škodljive bakterije ter zagotavlja, da se v telesu ustvari zdrava mikroflora. Zaradi tega se tehnika žvrkljanja olja uporablja še za druge zdravstvene težave.

  • Žvrkljanje olja pomaga blažiti migrenske glavobole.
  • V pomoč je pri ponovnem vzpostavljanju hormonskega ravnovesja.
  • Lahko pomaga pri zmanjševanju ekcemov.
  • Žvrkljanje olja lahko pomaga blažiti simptome bronhitisa.
  • Podpira delovanje ledvic.
  • Lahko pomaga pri vnetju sinusov.
  • Nekateri ljudje poročajo o boljšem vidu.
  • Žvrkljanje je v pomoč pri nespečnosti.
  • Zmanjšuje simptome alergij.
  • Pomaga pri celostnem razstrupljanju telesa.

Opuncije ali indijske smokve za dobro prebavo

Opuncijam pravimo tudi indijske smokve, vendar gre v resnici za plodove kaktusa. Lupino opuncije pokrivajo drobne bodice, ki nas lahko prav boleče zbodejo. Posamezen sadež je navadno dolg približno sedem centimetrov, lupina je zelenkaste barve, meso čudovito ornažnorožante barve, njegova tekstura pa podobna meloninemu. Meso je po okusu zelo sladko in aromatično. Zrele opuncije so oranžnorumene barve. Vedno izberimo nepoškodovane sadeže in jih po potrebi pustimo dozoreti na sobni temperaturi.

Kako uživamo opuncije

Opuncije navadno olupimo in pojemo kar surove. Lahko jih pokapamo z limoninim ali limetinim sokom. Dobro se ujemajo z drugim sadjem, zato lahko z njimi odlično obogatimo različne sadne solate. Iz opuncij lahko skuhamo tudi slastno marmelado. Meso opuncije lahko tudi pretlačimo, dodamo ingver in postrežemo poleg kuhane šunke. Opuncija se odlično poda tudi k pršutu, tako da lahko z njo nadomestimo sicer nekoliko bolj poznano kombinacijo pršuta in melone. Iz opuncij lahko pripravimo tudi slastne kompote in sladoled, s kandiranimi rezinami pa lahko okrasimo torte in druge sladice.

Kako se lotiti priprave opuncije

Ker je opuncija prekrita z drobnimi bodicami, bi bilo sadež zelo težko olupiti. Bodice zato navadno odstranijo, še preden sadež pride na prodajne police. Če pa vseeno dobimo sadež, ki je prekrit z bodicami, pa si nadenemo rokavice, nato pa sadež oščetkamo s trdo ščetko. Z ostrim nožem na vsaki strani sadeža prerežemo lupino od enega konca do drugega, lupino pa nato odluščimo.

Opuncije

Opuncije so zelo hranilno bogate

Prehranske vlaknine za zdravo prebavo
Prehranske vlaknine prispevajo k zdravju prebavnega sistema ter preprečujejo zaprtje. Vlaknine prav tako pomagajo zniževati raven holesterola ter skrbijo za to, da se zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Opuncije vsebujejo veliko pektina in naravnih rastlinskih vlaken, ki zagotavljajo zdrav prebavni sistem. Skodelica mesa opuncij vsebuje 5,4 grama prehranskih vlaknin.

Podpora številnim telesnim funkcijam
Opuncije so bogat vir magnezija in kalija. Oba minerala igrata med drugim pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega ožilja, mišic in živčnega sistema. S pomočjo opuncij laže uravnavamo srčni utrip ter skrbimo, da naše mišice in živčni sistem delujejo optimalno. Skodelica opuncij nas bo oskrbela s 127 grami magnezija ter 328 miligrami kalija. Uživanje opuncij prispeva tudi k boljši presnovi vseh treh makro hranil – ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

Opuncije za močne kosti in zobe
Kalcij ni pomemben le za rast in razvoj, ampak tudi za ohranjanje kostne mase in zobne sklenine. Ta mineral tudi preprečuje nastanek osteoporoze. Kar 99 vsega kalcija v našem telesu se nahaja v kosteh in zobeh. S skodelico opuncij bomo zaužili 83 miligramov tega minerala.

Poleg magnezija, kalija in kalcija pa v opuncijah najdemo še vitamina C in A, vitamine skupine B ter železo.

Z opuncijo nad odvečne kilograme
Če se želimo znebiti kakega odvečnega kilograma, moramo zmanjšati vnos zaužite energije oziroma povečati njeno porabo – pri izgubi odvečnih kilogramov so nam lahko v pomoč tudi opuncije. Poleg tega so številne raziskave pokazale, da uživanje opuncij pomaga tudi zniževati raven sladkorja v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.

Skodelica opuncij vsebuje le 61 kilo kalorij, od tega 0,76 gramov predstavljajo maščobe, 1,1 grama je beljakovin, prevladujejo pa ogljikovi hidrati z dobrimi 14 grami. Naj še omenimo, da izvleček opuncije pomaga zavirati ter in povečuje občutek sitosti. Poleg tega preprečuje tudi zastajanje tekočine v telesu, kar je dobrodošlo za marsikoga.

Eksotične živali, zavržene v naravi, ogrožajo naše avtohtonke!

0

V zadnjih dvajsetih letih je postala naša dežela zelo popularna za številne obiske in nastanitve tujcev. Z besedo tujci pa ne mislim na ljudi, marveč na živali, ki potujejo ravno tako kakor človek in se nato naselijo pri nas, kar pa ni ravno pametna ideja. Danes bi vam rad povedal, kaj smo ljudje s svojim početjem naredili narobe in kaj lahko storimo bolje v dobrobit naše prihodnosti in matere narave.

Kako najdejo številne živali, denimo s Tajvana, Koreje, nas in predvsem pot do nas? Za ptiče bi lahko rekli, da priletijo, to bi bilo normalno zanje. Ampak te živali, ki jih imam v mislih, se do nas prav elegantno pripeljejo ali pa celo priletijo s prvovrstnimi letali. Kako je to mogoče? Čisto preprosto – pri tem jih hote podpira trgovina z malimi živalmi in nehote industrija in industrijske poti.

S pomočjo industrije se mnogo tujih živalskih osebkov znajde pri nas. Do nas potujejo kot slepi potniki, ki se skrivajo v raznem tovoru, v katerega so nehote zašli v njihovi domovini. Takšen tovor naložijo na ladjo ali letalo in potem vse to pride do nas. Na Tajvanu so recimo nalagali neko blago za naše slovensko kovinarsko podjetje in poleg blaga je prispel tudi čudoviti primerek gekona, ki je na srečo pristal v rokah nekega ljubitelja plazilcev. Dogajajo pa se tudi veliko bolj nevarni primeri, v kratkem roku celo bolj nevarni za ljudi kot pa za naravo. Marsikje se pripeti, da zelenjavarji poleg sadja in zelenjave dobijo tudi kakšno ljubko presenečenje. To so po navadi kuščarji, strupeni pajki in strupene kače ali škorpijoni. Vsi ti (razen kuščarjev) pa so za nas zelo nevarni v primeru ugriza.

Pri nas je namreč zelo malo protistrupov za takšne primere. Zgodilo se je že, da so na takšne živali naletele tudi stranke. V takšnem primeru moramo nemudoma obvestiti pristojne ljudi, sami pa poskušati na varen način uloviti žival živo, ne mrtvo ali poškodovano. Naj spomnim – žival ni kriva, da se je znašla pri nas v takšnem položaju, za to je kriv človek.

Rdečevratka

Zavržene v naravo

Verjetno mi ni potrebno razlagati, kako s pomočjo trgovine pridejo tuje živali do nas. Tukaj bom poudaril to, da se dostikrat zgodi, da se v ZOO centru ne znajde samo eksotična žival, ki je bila v ujetništvu vzgojena in rekrutirana v našega ljubljenčka, ampak da jih črni lovci lovijo v naravi in jih potem tihotapijo do nas in jih tukaj ali v domovini na črno prodajajo. To je še večji greh. Kaj pa potem naredijo s temi živalmi naši »pridni in zadovoljni kupci«? Velikokrat jim žival zaradi neustreznega znanja hira in pogine.

Še večkrat jim zaradi neustreznega znanja in ravnanja ter miselnosti o takšni živali le-te pobegnejo ali pa jih s številnimi izgovori, ki si jih hite izmišljati v svoj bran, sami zavržejo v naravo. Ko te živali pristanejo v naravi, jim ne preostane drugega, kakor da poskrbijo same zase. Pri tem pa so seveda ogrožene same, še v večjem številu pa ogrožajo in desetkajo naše že tako redke in ogrožene vrste živali.

Najpogostejše eksotične živali, ki pri nas pristanejo v naravi in njihovi razlogi za to, so:

  • Razne eksotične ptice in papige. V naravi so pristale, ker so jih ljudje malomarno spuščali iz kletk in jih potem niso dovolj dobro zaprli vanje. Ptice so zelo inteligentne živali, sploh papige. En, dva, tri in papige že ni. Kako jo bomo sedaj ujeli živo? Kakšna grlica se še sama vrne, kaj drugega redko.
  • Razne močvirske in vodne želve. V naravi so pristale, ker jih je tja kruto in malomarno odvrgel človek pod najbolj umazano pretvezo: tukaj se bodo bolje počutile. Kakšen pa je pravi motiv za tovrsten zločin? Kot kovanec majhna želvica je zrasla v pravo velikanko in prerasla akvarij, v katerem je domovala, ali pa preprosto se ljudje živali naveličajo in jih zavržejo. Kaj vse sem že doživel med svojim delom v zvezi s tem?! Živa želva rdečevratka v plastični vrečki odvržena v kanto za smeti v blokovskem naselju sredi Celja, škatle z želvami v podzemnih garažah nakupovalnih centrov, želve, odvržene v naravne habitate ali pa spotoma med izletom po Arboretumu kar odvržena v ribnik …
  • Razne kopenske želve. V naravi so pristale, ker so ljudje napačnega mnenja, da so želve počasne in okorne živali, čeprav so zelo spretne alpinistke in zelo hitre. Če nimamo pravilno narejene ograje in želvnika, potem želvica v hipu pobegne.
  • Razne ribe in ostali akvarijski organizmi. V naših vodah so se znašli po istemu principu kot pa močvirske in vodne želve. Tukaj imamo zloglasen primer iz Blejskega jezera, ki ga je preplavila tujerodna populacija školjke. Takšna zadevica naredi velikansko gospodarsko škodo, medtem ko je sama školjkica zanemarljivo majhna. Lani se je v reki Dravi pojavil tudi sam krokodil. Prisotnost krokodila v okolici Ljubečne pa so zabeležili že okoli leta 1990. Potem so tukaj še piranhe in ogromno ostalih stvari, ki ne ogrozijo samo narave in avtohtonih ter že tako ogroženih organizmov, marveč tudi ljudi.
  • Miši in razni ostali glodavci. V naravi se znajdejo, ko rejcu stvar uide izpod kontrole. Prav tako so na istem vse živali, ki se uporabljajo za prehrano hišnih ljubljenčkov.
  • Nemalokrat se zgodi, da pobegne tudi kakšna kača, kuščar ali katera druga žival, ki jo ljudje tretiramo za hišnega ljubljenčka, a ne skrbimo dovolj zanjo.

Moramo se zavedati, da je narava uravnotežena, kjer koli in kadar koli. Že majhna sprememba lahko naredi ogromno biološko katastrofo, ljudje pa se vse preveč igramo z našo naravo. Škoda, ki smo jo s tem povzročili v zadnjih dvajsetih letih, pa je absolutno velika. Na parih primerih bom razložil, kaj smo s svojim neumnim mišljenjem slabega storili.

Sklednica

Močvirska želva Trachemys scripta elegans in Emys orbicularis:

Zloglasna močvirska želva Trachemys scripta elegans je želva rdečevratka, ki velja tudi za najbolj poznano močvirsko želvo pri nas. Želva Emys orbicularis oz. močvirska sklednica pa je naša avtohtona vrsta želve. Kaj se je zgodilo? Trideset let nazaj je bilo še dokaj hitro opaziti močvirsko sklednico v naravi, danes pa moraš za kaj takšnega imeti veliko srečo in poznati še zadnja prebivališča te čudovite vrste živali.

Zato je tik pred izumrtjem. Poleg naravnih sovražnikov in odvzemanja njenih življenjskih prostorov smo to vrsto močno ogrozili z ameriško želvo rdečevratko. Ko se je ta želva pojavila v naših prodajalnah z malimi živalmi, se je hitro razširila v domove njihovih lastnikov. Kmalu pa ta želva ni več ostala tako majhna in je zrasla v pravo velikanko. Ljudje so jo nato po liniji najmanjšega odpora odvrgli v naravo, češ da bo tam svobodna. Ta želva pa je zelo agresivna in v naših vodah živi kot doma in prav tako prezimi ter se celo razmnožuje!

Tudi pri prehranjevanju je veliko bolj agresivna kot naša avtohtonka. Z načinom življenja je v premoči. Država je sicer prepovedala uvoz te vrste, a so uvozili Trachemys scripta scripta oz. želvo rumenovratko. Želva iz iste družine, torej ni bilo nič storjenega, samo goli nateg ljudstva! Tudi roda Graptemys in Pseudemys lepo uspevata pri nas.

Signalni rak Pacifasstacus leniusclus

Za razliko od nenaklepnega naseljevanja tujerodnih vrst iz prejšnjega odstavka je v tem primeru človek naklepno v naše vode naselil signalnega raka. Zato je kriva cvetoča trgovina v kulinarične namene. Iz reke Krke, Gradaščice in Cerkniškega jezera so ga v preteklosti lovili in izvažali v Prago, Budimpešto, predvsem pa na Dunaj, kjer so bili ti raki velika specialiteta. Veliko rakov pa se je pojedlo tudi pri nas.

Že takrat je šel človek pri tem daleč preko meja in s tem početjem avtohtonega raka jelševca močno zdesetkal. Zaradi tega so se v 70. letih prejšnjega stoletja močno trudili z ohranitvijo populacije. Med ostalimi jelševci jih je veliko poginilo tudi za račjo kugo, zato so poskusili vrsto nadomestiti s signalnim rakom. Danes pa se je signalni rak zelo razširil. Ker pa je veliko bolj odporen na račjo kugo kot rak jelševec, pa je ta tujec zopet v prednosti.

Signalni rak

Slepi potniki

Skratka, kakor koli se obrnemo, opazimo, da je pri nas bilo opravljeno kar nekaj naselitev tujerodnih vrst, da bi s tem pomagali naravi, a smo storili veliko napako! Tukaj naj omenim tudi ameriško in soško postrv. Veliko živali smo zavrgli kot hišne ljubljenčke ali pa so nam pobegnili. Rezultat je isti, končali so v naravi, kjer zopet ogrožajo naše ogrožene vrste avtohtonk. Čedalje več je slepih potnikov pri nas, ki k nam zaidejo nehote zaradi odprtih carin in neupravičeno velikega porasta uvoza iz vseh delov sveta.

Ti so še toliko boj nevarni nam, če gre za strupen osebek, ki ga pomotoma primemo. Naj omenim, da so takšni pajki in kače, ki jih najdemo med sadjem z barvnimi shemami, zelo dobro skriti. Ker jih tudi ne iščemo, jih v 99 odstotkih sploh ne opazimo.

Pred nakupom dobro premislimo

Ob tem se lahko globoko zamislimo in premislimo, kaj smo slabega storili naši naravi in kakšno zapuščino bomo dali našim potomcem. Premislimo pa lahko tudi, kaj lahko sami naredimo, da to preprečimo. Zmotno je namreč mišljenje: če ostali ne bodo, sam tako ali tako ne bom nič naredil! Ni res! Ravno sami lahko veliko naredimo. Zakaj človek venomer hoče spreminjati druge, čeprav jih ne more? Človek lahko spremeni samo samega sebe, naredi nekaj dobrega za naravo in z dejanji to prenese na drugega in tako dalje.

Ko bomo kupovali razne živali za naše hišne ljubljenčke, pred nakupom dobro premislimo, kako in kaj bomo z njimi, kako jim bomo uredili njihov življenjski prostor, da nam ne bodo pobegnile in da jih mi ne bomo zavrgli v naravo.