Narcis in leteča opica – strupena dvojica

Osebe z narcisoidno osebnostno motnjo imajo pogosto pomagače, za katere se je uveljavilo poimenovanje »leteče opice«. Izraz je izposojen iz Čarovnika iz Oza, v katerem zlobna čarovnica uroči leteče opice, saj se tudi pri narcisih zdi, da so njihovi pomagači popolnoma pod njihovim urokom. Pogosto začnejo opravljati umazano delo narcisov (vohunjenje, obrekovanje itn.). Leteče opice je sprva težko prepoznati, saj se na prvi pogled zdi, da gre za slehernike, ki preprosto izražajo svoje mnenje. Toda sčasoma začnemo opažati, da je to mnenje vedno prekrivno z mnenjem narcisa. Za žrtev je posebno težko, če je »leteča opica« nekdo iz njene družine ali oseba, ki je bila najprej njena prijateljica.

Kako prepoznati letečo opico?

Kot omenjeno, se lahko leteča opica skrije med »običajne ljudi«, za katere se zdi, da jim za to, kar se dogaja med žrtvijo in narcisom, ni posebno mar. Dajejo občutek, da so nekakšni zunanji opazovalci, ki niso posebno naklonjeni niti žrtvi niti narcisu. Včasih celo eksplicitno poudarjajo, da poskušajo biti čim bolj objektivni. Tako lahko žrtev dobi občutek, da se ji meša.

Dobro je torej, da veste, kateri so tisti znaki, na katere morate biti pozorni.

  • Ali vam pogosto pride na uho, da neka oseba o vas širi neresnične govorice?
  • Ali se ta oseba vedno strinja z narcisom, tudi če ji predstavite zelo oprijemljive dokaze, ki kažejo, da se narcis moti?
  • Ali vas poskuša ta oseba pogosto prepričati, da so vaša čustva neupravičena oziroma da pretiravate?
  • Ali je ta oseba narcisu že večkrat izdala informacije, ki naj bi bile zaupne?

Zakaj se leteče opice podredijo narcisu?

Osebe z narcistično osebnostno motnjo so lahko zelo šarmantne. Tako ni posebno presenetljivo, da lahko pritegnejo ljudi na svojo stran – in to tudi takrat, ko bi moralo biti zelo očitno, da se motijo. Vsaj teoretično lahko torej »leteča opica« postane praktično kdor koli, toda kljub temu se nekateri tipi ljudi v tej vlogi znajdejo posebno pogosto. Eden izmed teh tipov so ljudje, ki bi naredili vse za to, da bi ugajali drugim (t. i. people pleaserji). Narcis jim piha na dušo, nato pa se začnejo bati, da bi izgubili njegovo naklonjenost. Do vas lahko postanejo strupeni prav zaradi želje, da bi ugajali narcisu. Ne gre torej za nič osebnega, ampak za zaslepljenost z narcisovo pozornostjo.

Za leteče opice so zelo pripravni tudi ljudje, ki jim manjka čustvene inteligentnosti in/ali empatije. Težko se vživijo v kožo žrtve, zato ne morejo razumeti, da je to, kar počnejo, zelo problematično. Vse skupaj morda dojemajo kot relativno nedolžno šalo.

Nato so tu še osebe, ki so nagnjene k soodvisnosti. Gre za ljudi, ki se pogosto zapletejo v odnos z osebami, ki imajo težave z različnimi oblikami zasvojenosti, včasih pa tudi z ljudmi z narcistično osebnostno motnjo.

Pozabiti pa ne smemo niti narcisov samih. Osebe z narcistično osebnostno motnjo lahko namreč včasih odigrajo vlogo leteče opice za drugega narcisa. To se zdi morda nenavadno, toda »podrejeni« narcisi običajno zelo dobro vedo, kaj počnejo. Drugemu narcisu se podredijo, ker si obetajo določene koristi.

Kako ukrepati?

Če vam življenje greni leteča opica, vam svetujemo, da upoštevate naslednje napotke:

  • Postavite jasne meje; če jih leteča opica prestopi, naj sledijo obljubljene posledice.
  • Izogibajte se neposrednim konfrontacijam in čim bolj omejite stike.
  • Poiščite podporo – pri svojih bližnjih ali pri terapevtu.
  • Shranjujte si morebitne dokaze o nadlegovanju.
  • Poskušajte se rešiti narcisa (najbolje s pomočjo strokovne podpore). Čeprav se morda zdi, da je glavna težava leteča opica, je izvor v resnici narcis. Preden popolnoma prekinete odnos, si na list papirja zapišite glavne razloge za svojo odločitev. Narcis vas bo namreč najverjetneje poskušal ponovno zvabiti v svoje mreže. Tako je pomembno, da se lahko kadar koli opomnite, zakaj je ohranjanje stikov z narcisom dolgoročno škodljivo za vas.

Izdelali prvo električno kolo, ki ne potrebuje baterije

Električno kolo Pi-Pop, katerega idejni oče je francoski podjetnik Adrien Lelièvre, je prvo električno kolo na svetu, ki za svoje delovanje ne potrebuje baterij. S tem predstavlja pomemben korak proti bolj zeleni prihodnosti …

Litijeve baterije kot zgolj zasilna rešitev

Čeprav je vožnja z električnimi kolesi seveda precej boljša izbira od vožnje z avtomobilom, pa električna kolesa vendarle niso tako nedolžna, kot se morda zdi na prvi pogled. Eden od glavnih razlogov za to je povezan z dejstvom, da večina električnih koles deluje s pomočjo litij-ionskih baterij. Proizvodnja teh baterij zahteva veliko neobnovljivih virov, obenem pa je že sam proces pridobivanja virov in izdelave baterij zelo obremenjujoč za okolje, med drugim zato, ker rudarjenje zahteva veliko vode. Nato je tu še težava nepravilno zavrženih baterij. Litij-ionske baterije, ki končajo v naravi, so namreč vedno večja obremenitev za okolje.

Seveda pa ne smemo pozabiti niti na izkoriščanje delovne sile, kar nemalokrat vključuje celo otroško delo, ki je pogosto tesno prepleteno s procesom izdelovanja litij-ionskih baterij. Če upoštevamo vse to, hitro ugotovimo, da litij-ionske baterije ne morejo biti končni cilj. Tega se zaveda tudi Adrien Lelièvre. Prav zato je začel razmišljati o prevoznem sredstvu s podobnim principom delovanja kot pri klasičnem električnem kolesu, ki za delovanje ne bi potrebovalo litij-ionske baterije. Tako se je pojavila ideja za električno kolo Pi-Pop. Gre za 20-kilogramsko kolo, ki namesto litij-ionske polnilne baterije uporablja t. i. superkapacitor in ki je izdelano brez uporabe redkih materialov.

PiPop

Osnovne informacije o delovanju superkapacitorja

Osnovni princip delovanja je pri prvem električnem kolesu na svetu brez polnilne baterije precej preprost: sistem se z energijo polni med lažjimi deli poti in med zaviranjem. Ta energija se nato shrani in porablja takrat, ko je potrebna. Medtem ko je osnova za shranjevanje energije pri litijevi bateriji kemijska reakcija, gre pri superkapacitorju za shranjevanje energije, ki temelji na elektrostatičnem principu, kar pomeni, da lahko superkapacitor energijo shrani ali sprosti zelo hitro. Prilagaja se možnostim in zahtevam v danem trenutku. Kot omenjeno, so za shranjevanje energije zelo pomembni lažji deli poti, torej tisti deli poti, med katerimi lahko uporabnik električno kolo brez večjih težav poganja sam. Ta energija in energija, ki se ustvari med zaviranjem, se nato s pridom izkoristita med tistimi deli poti, med katerimi bi bilo potiskanje pedalov precej zahtevnejše, torej predvsem med vzponi.

Kolo primerno za večino evropskih mest

Inovativno električno kolo Pi-Pop, ki kot prvo električno kolo na svetu namesto baterije uporablja superkapacitor, naj bi bilo primerno za večino oziroma za približno 80 odstotkov vseh evropskih mest. Izjema so samo tista evropska mesta, ki ležijo na nadpovprečno hribovitem terenu. Če se električno kolo oziroma superkapacitor pred tem napolni z zaviranjem in navijanjem po ravnem terenu, lahko brez večjih težav premaga višinsko razliko do 50 metrov.

Nova uporaba znanega izuma

Sam superkapacitor sicer ni nov izum. Razvit je bil namreč že na koncu 70. let prejšnjega stoletja. Vendar se pred Adrienom Lelièvrejem še nihče ni domislil, da bi izdelal električno kolo, ki bi za delovanje namesto baterije uporabljalo samo superkapacitor. Danes se superkapacitor najpogosteje uporablja pri izdelavi solarnih panelov oziroma v različnih fotovoltaičnih sistemih, pri izdelavi digitalnih kamer ter za izboljšanje delovanja hibridnih ali električnih vozil.

Brez polnjenja in daljša življenjska doba

Kot je povedal Adrien Lelièvre, neusahljiva želja po preseganju mejnikov ni vzdržna za planet. Električno kolo Pi-Pop sicer zahteva več navijanja, toda tu gre za poganjanje pedalov po terenih, na katerih se tudi uporabniki klasičnih električnih koles pogosto odločijo za vožnjo brez podpore baterije. Ni torej bistvene razlike. Po drugi strani pa ima električno kolo Pi-Pop pomembno prednost: tu seveda ni treba čakati, da se baterija napolni. V podjetju, ki izdeluje kolo, obenem zatrjujejo, da je mogoče pričakovati tudi daljšo življenjsko dobo. Medtem ko je povprečna doba litijeve baterije približno 5–6 let, naj bi superkapacitor zdržal kar 10–15 let. Podjetje, ki ga je ustanovil Adrien Lelièvre, trenutno izdela 100 koles Pi-Pop na mesec, pri čemer pa v podjetju upajo, da bodo zaželi že s prihodnjim letom izdelovati po najmanj 1000 koles mesečno.

5 pripravkov za pospešitev rasti las z ricinusovim oljem

Ricinusovo olje je polno koristnih maščobnih kislin in vitaminov, obenem pa vsebuje zelo veliko antioksidantov. Tako gre za olje, ki je izjemno koristno za lase in lasišče.

Ker se lahko pohvali s protibakterijskim in protiglivičnim delovanjem, je koristno za preprečevanje/odpravo bakterijskih okužb in prhljaja. Lasišče pomiri ter ga nahrani in navlaži. Koža tako ne bo več srbeča in razdražena.

Ricinusovo olje se pogosto uporablja za spodbujanje rasti trepalnic in obrvi. Tako ni presenetljivo, da lahko podobno učinkuje tudi na lase. S pomočjo ricinusovega olja bodo lasje rastli precej hitreje – posebno če boste lasišču po nanosu pripravkov z ricinusovim oljem privoščili nežno masažo. Ta bo izboljšala prekrvavljenost lasnih mešičkov, kar bo pospešilo rast las. Lasje bodo obenem močnejši in bolj zdravi.

Ricinusovo olje lahko uporabite samostojno ali v kombinaciji z drugimi sestavinami, koristnimi za lase in lasišče …

1. Ricinusovo olje + eterično olje rožmarina

Eterično olje rožmarina velja za odlično naravno pomoč pri prekomernem izpadanju las. Snovi, ki se skrivajo v rožmarinu, spodbujajo prekrvavitev in učinkujejo protivnetno. Karnozna kislina v rožmarinu pa lahko pomaga celo pri obnovi poškodovanih živčnih končičev na lasišču, kar omogoči rast novih las. Kombinacija ricinusovega olja in eteričnega olja rožmarina tako ni dragocena samo za spodbujanje hitrejše rasti las, ampak je zelo koristna tudi za vse, ki se spopadate s čezmernim izpadanjem las. Za izdelavo preprostega masažnega olja za lasišče potrebujete 2 žlici ricinusovega olja in približno 5 kapljic eteričnega olja rožmarina. Z oljem zmasirajte lasišče in počakajte najmanj 20 minut (rezultati bodo najboljši, če boste pustili, da olje učinkuje čez noč). Nato si lase umijte kot običajno.

Ricinusovo olje za rast las

2. Ricinusovo olje + kokosovo olje

Kokosovo olje lahko prodre globoko v lase in jih zaščiti pred poškodbami. To prepreči lomljenje las, zato lahko lasje rastejo hitreje. Koristno je tudi za lasišče, saj gre za izjemno hranilno olje, ki ga obenem odlikujejo impresivne protiglivične lastnosti (zaščita pred prhljajem). Kokosovo olje pred uporabo segrejte, da preide v tekoče agregatno stanje. Nato ga zmešajte z ricinusovim oljem, in sicer v razmerju 2 : 1. Masko pustite učinkovati približno 30 minut.

3. Ricinusovo olje + gel aloe vere

Kombinacija ricinusovega olja in gela aloe vere je posebno koristna za ljudi z zelo občutljivim lasiščem. Aloe vera namreč poskrbi za hladilni učinek in okrepitev protivnetnega delovanja ricinusovega olja. Pripomore pa tudi k vlaženju lasišča. Ker je lahko upočasnjena rast las povezana z razdraženim lasiščem, je tudi ta kombinacija odlična za spodbujanje rasti las. Gel aloe vere in ricinusovo olje mešajte v razmerju 2 : 1. Sestavini zmešajte z metlico, nato pa mešanico vtrite v lasišče. Izperite po približno 30 minutah.

4. Ricinusovo olje + olivno olje

Olivno olje pomaga zadržati vlago v laseh. Lasje so zato precej bolj sijoči. Podobno kot v ricinusovem se tudi v olivnem olju skriva veliko antioksidantov in snovi s protivnetnim delovanjem, kar je koristno za hitrejšo rast las. Poleg tega pa lahko olivno olje lase zaščiti pred poškodbami zaradi ultravijoličnih sončnih žarkov. Ricinusovo in olivno olje mešajte v razmerju 1 : 2. Mešanico uporabite za masažo lasišča pred umivanjem las.

5. Ricinusovo olje + cvetovi hibiskusa

V cvetovih hibiskusa lahko najdemo večjo količino antocianinov. Gre za naravne pigmente, ki jih odlikuje izrazito antioksidativno delovanje. V tradicionalnem ajurvedskem zdravilstvu se hibiskus pogosto uporablja kot pomoč pri težavah z lasmi. Za pripravo maske za lase potrebujete pasto iz 1 žlice posušenih in zmletih cvetov hibiskusa ter manjše količine vode, ki jo zmešajte s 3 žlicami ricinusovega olja.

Rižota s proseno kašo

Iz prosene kaše lahko pripravimo tudi odlično ‘rižoto’ z gobami.

Sestavine (4 porcije):

  • 250 g prosene kaše
  • 4 žlice olivnega olja
  • 2 čebuli
  • 400 g gob
  • 4 stroki česna
  • mleta kumina
  • sol
  • 1 majhna bučka
  • peteršilj

Priprava:

  1. Proseno kašo temeljito sperite in odcedite v cedilu. Na dveh žlicah olja prepražite drobno narezano čebulo in gobe, česen, kumino in sol ter pustite, da se vse skupaj nekaj časa duši.
  2. Vmešajte proseno kašo, prilijte približno 600 ml vroče vode, premešajte, pokrijte s pokrovko in na najnižjem ognju kuhajte približno 15-20 minut.
  3. Medtem na preostalem oljčnem olju do zlatorjave barve prepražite očiščene in drobno narezane bučke, nato pa jih skupaj z drobno narezanim peteršiljem vmešajte v kuhano rižoto. Takoj postrezite.

Juha z gobami in proseno kašo

Odlična domača juha z gobami in proseno kašo. Prosena kaša se odlično obnese tudi v juhah ali enolončnicah. Tokrat smo jo uporabili v juhi z gobami.

Sestavine (4 porcije):  

  • 80 g prosene kaše
  • sol po okusu
  • 120 g masla
  • 150 g zelene
  • 60 g korenine peteršilja
  • 150 g korenja
  • 1 čebula
  • 4 stroki česna
  • 1000 ml zelenjavne juhe
  • poper po okusu
  • 200 ml smetane za kuhanje
  • 80 g zamrznjenih gob po okusu
  • Zaključek: 8 vejic svežega majarona, kruh

Priprava:

  1. Proseno kašo skuhajte v vreli slani vodi, odcedite in pustite na strani. V ponvi segrejte 70 g masla in na njem prepražite na kocke narezano korenasto zelenjavo. Po 8 minutah dodajte čebulo, narezano na kocke, in česen, narezan na rezine, ter pražite še 3 minute. Nato prilijte juho, začinite s soljo in poprom ter na nizkem ognju kuhajte 30 minut.
  2. Ko je kuhano, s kuhalnico poberete četrtino zelenjave, jo odstavite in dodajte tri četrtine prosene kaše. Juho v loncu zmešajte s potopnim mešalnikom, zmehčajte s smetano in na kratko zavrite.
  3. Na preostalem maslu prepražite drobno narezane gobe in jih dodajte juhi. V juho dodajte še preostalo zelenjavo in proseno kašo. Juho lahko okrasite s svežim majaronom in postrežete s svežim kruhom.

Žena Brucea Willisa je spregovorila o njegovem stanju

0

Bruce Willis se že nekaj časa bori z zahrbtno boleznijo, zaradi katere mu počasi uhaja spomin, prenehati pa je moral tudi igrati. Njegova žena Emma Hemming Willis je pred kratkim potrdila hudo novico o njegovem stanju, da gre za demenco, ki je razžalostila njegove oboževalce, še težje pa z njegovo boleznijo soočajo njegovi najbližji.

Ko so jo na nedavnem dogodku novinarji vprašali o njegovem stanju, je preprosto rekla, da je “težko vedeti”, ali sploh ve za svojo diagnozo ali ne.

Emma Hemming Willis
Emma Hemming Willis in Bruce Willis

Bruce Willis se je boril z afazijo (diagnoza, ki vpliva na sposobnost govorjenja ali razumevanja jezika) in oboževalci so upali na ugodnejši izid, čeprav so bili žalostni nad dejstvom, da se je bolezen tako hitro poslabšala. Ko je v javnost prišla novica, da ima priljubljeni igralec frontotemporalno demenco, so oboževalci spoznali, da nekega velikega izboljšanja žal ni več za pričakovati in da ga najverjetneje ne bomo več videli v novem filmu na velikih platnih.

Nekdanji hollywoodski igralec ima še vedno rad svojo družino, ki se po njegovi diagnozi združuje okoli njega. Njegova žena Emma je tudi njegova negovalka. Dela vse, kar je v njeni moči, da bi pomagala svojemu možu, želi pa tudi ozaveščati o njegovem stanju. Ob svetovnem tednu ozaveščanja o frontotemporalni demenci je nastopila celo v oddaji Today Show. Spregovorila je o tem, da je moževo bolezen težko sprejemati in prenašati in da se družina še vedno bori z njo. Vprašali so jo, ali Bruce ve, ali ima frontotemporalno demenco, in ob tem je postala zelo čustvena in preprosto rekla: “Težko je vedeti.”

Demi Moore
Krožijo celo govorice, da se je Demi Moore, njegova bivša žena, preselila k družini, da bi pomagala.

Nadaljevala je z besedami: »Demenca je težka. Težko je osebi z diagnozo, težko je tudi družini. To ni nič drugače za Brucea, ne mene, ne naša dekleta. Ko pravijo, da je to družinska bolezen, res je. »Mislim, da je bil blagoslov in prekletstvo, da z diagnozo končno razumem, kaj se dogaja z njim, da sem lahko to sprejela. “Zaradi tega ni nič manj boleče, ampak to, da sprejemaš in veš, kaj se dogaja vsem olajša stvari.”

Njegova družina je zanj naredila, kar je lahko, kljub dejstvu, da se je njegovo zdravje poslabšalo. Krožijo celo govorice, da se je Demi Moore, njegova bivša žena, preselila k družini, da bi pomagala. Emma je sebe opisala kot skrbno partnerico in rekla, da so v družini zelo pošteni in odprti. »Nočem, da bi bila diagnoza očeta ali katera koli oblika demence povezana s kakršno koli stigmo ali sramom za otroke.« »V našem življenju se dogaja toliko lepih stvari. Zame je zelo pomembno, da dvignem pogled od žalosti, da lahko vidim, kaj se dogaja okoli nas. Bruce bi resnično želel, da smo dobre volje. To bi res želel zame in za našo družino. »On je darilo, ki kar naprej daje. Ljubezen, potrpežljivost, odpornost … Zame to ni moje območje udobja. Ampak to je Bruceova moč.«

Učiteljica odpuščena, ker je otrokom 8. razreda brala Dnevnik Ane Frank

0

V ZDA prihaja do vse večjega števila prepovedi knjig, po tem, ko je več zveznih držav sprejelo zakonodajo, ki staršem dovoljuje, da izpodbijajo šolsko gradivo, ki se jim zdi neprimerno za njihove otroke in po kateri učitelji osebno odgovarjajo za neustrezno vsebino, ki jo poučujejo. Primer, o katerem se največ govori, je morda zakon o starševskih pravicah v izobraževanju guvernerja Floride Rona DeSantisa, sprejet leta 2022.

Večina izpodbijanih knjig obravnava rasne tematike in spolne identitete. Poleg tega so bili predmet kritik tudi nekateri naslovi z judovsko tematiko.

Učiteljica iz Texasa odpuščena zaradi branja iz ‘neodobrene’ knjige

Zadnji incident v zvezi s starševskimi izzivi se je zgodil 13. septembra v Hamshiru v Teksasu, ko je bila učiteljica odpuščena potem, ko je učencem osmega razreda na glas prebrala odlomek ilustrirane različice Dnevnika Ane Frank, poroča lokalni časopis KFDM.

Učiteljica v Hamshiru v Teksasu je bila odpuščena, potem ko je prebrala odlomek Dnevnika Ane Frank: Grafična prilagoditev, grafične novele, namenjene mladim bralcem. Mike Canizales, direktor komuniciranja in koordinator za vključevanje skupnosti za neodvisno šolsko okrožje Hamshire-Fannett (IDS), je povedal, da okrožje knjige ni odobrilo. Omenil je tudi, da proti učitelju poteka aktivna preiskava.

Dnevnik Ane Frank Grafična izdaja
Dnevnik Ane Frank, Grafična izdaja

Pritožba staršev enega izmed učencev

Po pritožbah je šola staršem učencev poslala e-poštno sporočilo, v katerem je pisalo: »Uprava je bila nocoj opozorjena, da učenci 8. razreda berejo neprimerno vsebino. Branje vsebine se bo takoj ustavilo.”

Grafični roman z naslovom Anne Frank’s Diary: The Graphic Adaptation, ki je izšel leta 2018, prikazuje in pripoveduje strnjeno različico dnevniških zapisov Ane Frank z uporabo ilustracij. Knjiga je bila izdana z odobritvijo Fonda Ane Frank, institucije s sedežem v Švici, ki nadzoruje avtorske pravice za njen dnevnik.

Ana Frank je svoj dnevnik pisala pri 12 letih, medtem ko se je med holokavstom skrivala v prizidku amsterdamske hiše

Ana Frank je dnevnik napisala pri 12 letih, medtem ko se je med holokavstom skrivala v prizidku amsterdamske hiše. Frankova je bil najdena po dveh letih skrivanja in umrla pri rosnih 16 letih v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. Njen dnevnik se poučuje v šolah po vsem svetu kot del zgodovinske literature, ki učence informira o nacističnem preganjanju.

Grafični roman, ki je namenjen mladim bralcem, priredil Ari Folman in ilustriral David Polonsky, vsebuje odlomke, ki so bili izključeni iz prvotne različice dnevnika, objavljenega v nizozemščini leta 1947.

Amy Manuel, mati sinov dvojčkov, je za KFDM-6 povedala, da ne odobrava vsebine, ki omenja Frankov občutek privlačnosti do drugega dekleta, odlomek, ki ga je opisala kot “ni v redu”. Drug del knjige, s katerim so se starši obremenjevali, je bil opis lastnih genitalij.

Knjiga naj ne bi bila primerna za osnovnošolsko literaturo

Aprila je javna srednja šola na Floridi po pritožbah staršev odstranila grafično izdajo dnevnika iz svoje knjižnice. Cristen Maddux, tiskovni predstavnik šolskega okrožja Indian River je za židovsko telegrafsko agencijo povedal, da knjiga velja za “starostno neprimerno”.

Odločitev o odstranitvi dotične knjige s polic srednje šole Vero Beach je prišla po tem, ko je starš, ki pripada konservativni skupini Moms For Liberty, trdil, da “ni prava priredba holokavsta”, glede na ilustracije Ane Frank, ki se sprehaja med “spolno eksplicitnimi” golimi kipi žensk.

Konservativna skupina za zagovorništvo staršev, ki se je začela v okrožjih Indian River in Brevard, je zdaj prisotna v 44 državah in si prizadeva prepoved uporabe številnih knjig v šolskem sistemu po vsej državi.

Šesterica mladih okoljskih aktivistov vložila zgodovinsko tožbo proti evropskim državam

Pred nekaj dnevi je začelo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavati zelo zanimiv primer, ki bi lahko postal precedenčen. Če bo sodišče odločilo v prid šestim mladim okoljevarstvenikom, starim 11–24 let, ki so se odločili tožiti vlade 32 evropskih držav, vključno s Slovenijo, bi lahko to spodbudilo precej več podobnih tožb. Spremembe za zaščito planeta, ki jih pogosto ni mogoče spodbuditi z aktivističnimi pobudami, bi se lahko začele spodbujati s pravnimi sredstvi. Pritisk na odločevalce bi se s tem močno povečal, saj lahko neizpolnitev odlokov sodišč prinese zelo visoke kazni.

Ena izmed šestih mladih okoljevarstvenikov, ki nastopajo v vlogi tožnikov, je Portugalka Sofia Oliveira, ki jo tematika pritegnila že kot 12-letno deklico. Leta 2017 je namreč opazovala, kako po osrednjem delu Portugalske pustošijo gozdni požari, ki so takrat zahtevali več kot 100 človeških življenj.

ESČP ni še nikoli obravnavalo podobnega primera

Gre za zgodovinsko tožbo, saj Evropsko sodišče za človekove pravice doslej še ni obravnavalo primera, ki bi se nanašal na podnebne spremembe. Seveda pa so se tovrstni primeri že znašli na drugih sodiščih. V ameriški zvezni državi Montana je na primer sodišče pred nedavnim odločilo, da državni uradi, ki dovoljujejo širjenje fosilne industrije, kršijo ustavno pravico prebivalstva do čistega in zdravju nenevarnega okolja.

Dokaze zbirali kar približno šest let

Dokumentacija za tožbo, ki se je zdaj končno znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, se je začela zbirati že pred šestimi leti, torej že leta 2017. Šesterica je vztrajala, saj so lahko na praktično vsakem koraku videvali dokaze, da se podnebna kriza le še zaostruje – ne glede na sladke besede in obljube politikov. Zagotovo ni naključje, da mladi prihajajo prav iz Portugalske, saj gre za eno izmed evropskih držav, v katerih postajajo negativni vplivi podnebnih sprememb posebno izraziti. Povprečne letne temperature se vztrajno povečujejo, medtem ko se količina padavin zmanjšuje. Dogovori, ki so del Pariškega podnebnega sporazuma, se pogosto ne upoštevajo. Tako smo še vedno zelo daleč o ciljev, povezanih z izpusti toplozračnih plinov. Če se ne bo nič spremenilo, naj bi bile povprečne temperature na globalni ravni do leta 2100 višje za kar 2–4 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.

Globalno segrevanje vztrajno krči nabor osnovnih pravic

Kot v tožbi navaja skupina mladih Portugalcev, so jim zaradi nezadostnih ukrepov za zajezitev podnebnih sprememb kršene različne temeljne pravice. Med drugim so zapisali, da zaradi vedno višjih temperatur težko spijo, se zberejo in gibajo na prostem. Šola enega izmed njih je morala zaradi gozdnih požarov za nekaj časa zapreti svoja vrata, saj je bil zrak preveč onesnažen. Negativen vpliv je posebno izrazit pri tistih, ki se spopadajo z astmo in s sorodnimi zdravstvenimi težavami.

Ne želijo denarja, ampak dolgoročne spremembe

Šesterici pomaga mednarodna neprofitna nevladna organizacija Global Legal Action Network (GLAN), obenem pa so zagnali spletno kampanjo za zbiranje sredstev, ki je bila zelo uspešna. Cilj tožbe sicer ni priti to finančne kompenzacije za škodo, ki so jo utrpeli zaradi podnebnih sprememb. Mladi imajo precej daljnosežnejše načrte. Želijo namreč, da države, ki jih tožijo, končno ukrepajo in sprejmejo resnično učinkovite ukrepe za zajezitev globalnega segrevanja. Upajo, da bo odločitev sodišča spodbudila večje gibanje, saj verjamejo, da ostajajo pravna sredstva, ki so na voljo, pri spodbujanju sprememb za ustavitev globalnega segrevanja v veliki meri neizkoriščena, posebno na ravni evropskih institucij.

Mercedes Benz pohabljeni psički podaril invalidski voziček po meri

Primeri psov, za katere skrbniki ne skrbijo tako, kot bi morali, so žal še vedno zelo pogosti. Na izjemno neodgovornega skrbnika je naletela tudi psička Bunny, ki pa se ji je po hudih preizkušnjah pred nedavnim vendarle začela nasmihati sreča …

Po prometni nesreči je bila prepuščena usodi

Bunny, ki je bila najdena v Mehiki, je zaradi neodgovornega skrbnika zbil avto. Nato je bila prikrajšana tudi za ustrezno oskrbo po prometni nezgodi. Na srečo so jo dobri ljudje iz društva za zaščito živali odkrili pravočasno, toda čeprav je bila Bunny še vedno živa, je bila v zelo slabem stanju. Njeni zadnji nogi sta bili zaradi poškodbe povsem nefunkcionalni. Poleg tega je bil njen obraz močno otečen, saj so jo pogrizli drugi psi, ki jim zaradi poškodovanih zadnjih tačk ni mogla pobegniti. Za povrh pa je bilo njeno telo prekrito s klopi in črvi, ki so jo razjedali pri živem telesu. Ko je bila Bunny najdena, je bil njen skrbnik v njeni neposredni bližini. Medtem ko so psičko počasi zapuščale moči, je nekaj metrov stran brezskrbno igral nogomet s svojim prijateljem.

Bunny-Mercedes 3

Psičko iz Mehike prepeljali v ZDA, kjer je bila izvedena amputacija

Psičko Bunny so odkrili in rešili prostovoljci iz društva Los Adoptables s sedežem v Mehiki. Ker je bila v zelo slabi koži, je bilo potrebno zelo hitro ukrepanje. Bunny je bila zato nemudoma odpeljana k veterinarju, ki pa ji žal ni mogel pomagati. Ker društvo Los Adoptables sodeluje s kalifornijskim zavodom The Animal Pad, so nato uredili prevoz Bunny v Združene države Amerike, kjer pa veterinarji prav tako niso videli druge rešitve kot amputacijo zadnjih okončin. Operacija je bila na srečo uspešna, seveda pa je bila mobilnost male psičke zaradi amputacije nog nato močno omejena.

Bunnyjina zgodba na družbenih omrežjih pritegnila ogromno pozornosti

Društvo The Animal Pad je ganljivo zgodbo o psički Bunny delilo na svojih profilih na družbenih omrežjih, psički pa je precej pozornosti posvetil tudi Henry Friedman, znan pod uporabniškim imenom Keeping Finn. Gre za velikega živaloljubca, ki ima na družbenih omrežjih ogromno sledilcev. Friedman je svoje sledilce redno obveščal o Bunnyjinem zdravstvenem stanju oziroma o njenem okrevanju po operaciji. Nekega dne pa je njegovo pozornost pritegnil naključni komentar pod eno izmed tovrstnih objav. Sledilec je v njem zapisal, da si Bunny zaradi vsega, kar je prestala, zasluži Mercedes Benz med vozički. Friedman je med branjem tega komentarja dobil zanimivo idejo, zato je navezal stik s predstavniki podjetja Mercedes Benz. Ti so bili nad idejo, ki jim jo je predstavil Friedman, v hipu povsem navdušeni …

Bunny-Mercedes 2

S po meri izdelanim vozičkom se Bunny obeta precej lepše življenje

Podjetje Mercedes Benz se je nato povezalo s podjetjem Eddie’s Wheels, ki je specializirano za izdelavo invalidskih vozičkov za hišne ljubljenčke. Tako se je začela izdelava zelo posebnega vozička po meri, zasnovanega posebej za Bunny. Voziček je bil končan julija letos, ko je bila Bunny povabljena v prostore podjetja Mercedes Benz, kjer jo je pričakalo njeno darilo. Po meri izdelan voziček, ki nadomešča amputirani zadnji nogi, je bil opremljen s pasom z legendarnim logotipom podjetja Mercedes Benz, na zadnji strani pa je bilo mogoče opaziti kalifornijsko registrsko tablico z napisom »Bunny’s Benz«. Upajmo, da ta voziček simbolizira začetek novega, precej lepšega življenja za Bunny, ki je zdaj precej bolj mobilna in ki že nestrpno čaka svojega novega posvojitelja.

Naravni antioksidanti za upočasnitev staranja in zaščito pred boleznimi

Antioksidanti so snovi, ki so izjemno pomembne za zdravje. Z njihovo pomočjo zmanjšamo nevarnost za oksidativni stres, s tem pa za najrazličnejše zdravstvene težave. Obenem gre za snovi, ki so koristne za upočasnjevanje staranja. Antioksidanti pa so nepogrešljivi tudi v živilski, kozmetični in farmacevtski industriji, saj podaljšajo uporabnost izdelkov.

Pri tem morate upoštevati, da poznamo ogromno snovi z antioksidativnimi učinki. Čeprav so si lahko te snovi precej podobne, obstajajo med njimi pomembne razlike (specifični učinki, način pridobivanja ipd.). Če se odločite za dodajanje v obliki prehranskih dopolnil, je pomembno, da poznate osnovne informacije o vrstah antioksidantov in o njihovih lastnostih.

Kaj so antioksidanti?

Antioksidanti so molekule, ki preprečujejo oksidacijo drugih molekul v telesu, proces, ki lahko privede do proizvodnje prostih radikalov. Prosti radikali so zelo reaktivne molekule, ki lahko poškodujejo celice, beljakovine in DNK, ter s tem prispevajo k razvoju številnih bolezni, vključno z rakom, boleznimi srca in nevrološkimi obolenji, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Vrste antioksidantov

Antioksidanti se delijo na dve glavni vrsti: endogeni (notranji), ki jih telo samo proizvaja, in eksogeni (zunanji), ki jih zaužijemo s hrano ali dodatki. Primeri eksogenih antioksidantov vključujejo vitamine C in E, beta-karoten in minerale, kot sta selen in cink.

Vloga antioksidantov

Glavna vloga antioksidantov v telesu je zaščita telesnih celic pred škodljivimi učinki prostih radikalov in oksidativnim stresom, ki sta povezana s staranjem in številnimi kroničnimi boleznimi. S tem uravnavajo vnetje, krepijo imunski sistem in zmanjšujejo tveganje za razvoj kroničnih bolezni.

Kaj je oksidativni stres in zakaj je tako nevaren?

Oksidativni stres je posledica kopičenja prostih radikalov – nestabilnih kisikovih molekul, ki nastajajo med različnimi fiziološkimi procesi. Prosti radikali so odpadne molekule, ki lahko poškodujejo naše celice. Če je količina prostih radikalov prevelika, lahko to privede do oksidativnega stresa, ki je povezan s številnimi zdravstvenimi tveganji. Oksidativni stres lahko med drugim poveča nevarnost za rakava obolenja, bolezni srca in ožilja, težave z imunskim sistemom, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen, artritis ter okvare vida.

Naravni antioksidanti

Posebej koristni so lahko naravni antioksidanti

Antioksidante lahko delimo na osnovi različnih kriterijev. Ena od možnih delitev je delitev na endogene in eksogene antioksidante. V prvo skupino spadajo tisti, ki jih lahko naše telo tvori samo. Primer tovrstnega antioksidanta je glutation, ki je še posebej pomemben za zaščito jeter. Velja za enega od najmočnejših endogenih antioksidantov. Pomaga lahko tudi pri odstranjevanju delcev težkih kovin in pri krepitvi imunskega sistema. Po potrebi lahko telesu pomagamo tudi z dodatnim vnosom v obliki prehranskega dopolnila. Med eksogene antioksidante pa spadajo tisti, pri katerih gre nujno za zunanji vir (hrana ali dopolnilo).

Eksogene antioksidante lahko nadalje delimo na naravne in sintetične. Sintetični antioksidanti se pridobivajo načrtno, v laboratorijih s pomočjo kemijskih reakcij. Sintetični antioksidanti, kot so propil galat (E310), butilhidroksianizol (E320) in butilhidroksitoluen (E321), se pogosto uporabljajo v prehrambni industriji, za podaljševanje obstojnosti živil. Naravni antioksidanti pa so prisotni predvsem v rastlinah. Z rednim uživanjem različnih vrst sadja in zelenjave lahko svojemu telesu zagotovite raznolik nabor antioksidantov. Živa, zelo izrazita barva živila praviloma pomeni tudi višjo vsebnost antioksidantov. Naravni antioksidanti, pridobljeni iz rastlin, pa se lahko uporabijo tudi pri izdelavi prehranskih dopolnil.

Antioksidativno delovanje je značilno za različne skupine snovi, ki so naravno prisotne v živilih. Zaščito pred prostimi radikali nam lahko denimo zagotovijo številne snovi, ki jih v osnovi poznamo kot vitamine in minerale. Po zelo močnih antioksidativnih učinkih so znane tudi fenolne spojine, predvsem polifenoli. Pozabiti pa ne smemo niti na karotenoide.

Vitamini z antioksidativnim učinkom

Eden od najmočnejših antioksidantov v skupini vitaminov je vitamin C (askorbinska kislina). Dober vir so citrusi, paprika, brstični ohrovt, brokoli, (goji) jagode, cvetača, kivi, mango, grah, zelenolistna zelenjava, šipek, acerola, kamu kamu in opičji kruhovec.

Zelo pomemben vitamin z antioksidativnim delovanjem je tudi vitamin E, ki se pogosto uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih za upočasnjevanje staranja. Gre za maščobotopni vitamin, ki ga najdemo v živilih, kot so mandlji, sončnična semena, arašidi, pšenični kalčki in lešniki, ter v oljih iz teh živil.

Kot omenjeno se lahko z antioksidativnimi učinki pohvalijo tudi nekatere snovi, ki jih sicer poznamo predvsem kot minerale (selen, mangan, cink, baker itn.).

Polifenoli – najpomembnejša skupina antioksidantov

V boju s prostimi radikali so še posebej uspešni polifenoli. Eden od najpomembnejših predstavnikov te skupine je resveratrol. Najboljši vir tega antioksidanta so korenine japonskega dresnika (Polygonum cuspidatum) in grozdje, najdemo pa ga lahko tudi v različnih vrstah jagodičevja in v kakavu. Resveratrol zmanjša tveganje za kognitivne težave, povezane s staranjem, vključno s tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Koristen je tudi za zaščitno srca in ožilja, preprečevanje kroničnih vnetij ter zmanjševanje nevarnosti za diabetes tipa 2 in osteoporozo.

Med zelo pomembne polifenole spada tudi elagična kislina, ki pomaga ščititi pred mutacijami celic, s čimer pripomore k zmanjšanju nevarnosti za tumorje. Obenem pa prispeva k znižanju krvnega tlaka in k zaščiti pred oksidacijo škodljivega LDL-holesterola, kar pomeni, da je zelo koristna za srce. Eden od najboljših virov elagične kisline so semena granatnega jabolka. Za odlične antioksidativne učinke pa lahko poskrbijo tudi polifenoli, kot so kvercetin, antocianini, piknogenol in kurkumin.

Za zaščito pred prostimi radikali so zelo koristni tudi karotenoidi

Med karotenoidi izstopa likopen. Najboljši vir tega antioksidanta so paradižniki. Absorpcija likopena je še posebej uspešna, če paradižnik pred zaužitjem toplotno obdelamo. Likopen je zelo koristen za upočasnjevanje celičnega staranja ter zmanjševanje tveganja za žilna in rakava obolenja. Pomaga pa lahko tudi pri zaščiti kože pred UV-žarki.

Omenimo naj še astaksantin, ki ga lahko najdemo v mikroalgah in ki je zelo koristen za zaščito oči ter možganov oz. živčnega sistema, ter lutein in zeaksantin, ki sta prav tako zelo pomembna za zaščito vida pred negativnimi posledicami prostih radikalov.