Pred nekaj dnevi je začelo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavati zelo zanimiv primer, ki bi lahko postal precedenčen. Če bo sodišče odločilo v prid šestim mladim okoljevarstvenikom, starim 11–24 let, ki so se odločili tožiti vlade 32 evropskih držav, vključno s Slovenijo, bi lahko to spodbudilo precej več podobnih tožb. Spremembe za zaščito planeta, ki jih pogosto ni mogoče spodbuditi z aktivističnimi pobudami, bi se lahko začele spodbujati s pravnimi sredstvi. Pritisk na odločevalce bi se s tem močno povečal, saj lahko neizpolnitev odlokov sodišč prinese zelo visoke kazni.
Ena izmed šestih mladih okoljevarstvenikov, ki nastopajo v vlogi tožnikov, je Portugalka Sofia Oliveira, ki jo tematika pritegnila že kot 12-letno deklico. Leta 2017 je namreč opazovala, kako po osrednjem delu Portugalske pustošijo gozdni požari, ki so takrat zahtevali več kot 100 človeških življenj.
Gre za zgodovinsko tožbo, saj Evropsko sodišče za človekove pravice doslej še ni obravnavalo primera, ki bi se nanašal na podnebne spremembe. Seveda pa so se tovrstni primeri že znašli na drugih sodiščih. V ameriški zvezni državi Montana je na primer sodišče pred nedavnim odločilo, da državni uradi, ki dovoljujejo širjenje fosilne industrije, kršijo ustavno pravico prebivalstva do čistega in zdravju nenevarnega okolja.
Dokaze zbirali kar približno šest let
Dokumentacija za tožbo, ki se je zdaj končno znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, se je začela zbirati že pred šestimi leti, torej že leta 2017. Šesterica je vztrajala, saj so lahko na praktično vsakem koraku videvali dokaze, da se podnebna kriza le še zaostruje – ne glede na sladke besede in obljube politikov. Zagotovo ni naključje, da mladi prihajajo prav iz Portugalske, saj gre za eno izmed evropskih držav, v katerih postajajo negativni vplivi podnebnih sprememb posebno izraziti. Povprečne letne temperature se vztrajno povečujejo, medtem ko se količina padavin zmanjšuje. Dogovori, ki so del Pariškega podnebnega sporazuma, se pogosto ne upoštevajo. Tako smo še vedno zelo daleč o ciljev, povezanih z izpusti toplozračnih plinov. Če se ne bo nič spremenilo, naj bi bile povprečne temperature na globalni ravni do leta 2100 višje za kar 2–4 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.
Globalno segrevanje vztrajno krči nabor osnovnih pravic
Kot v tožbi navaja skupina mladih Portugalcev, so jim zaradi nezadostnih ukrepov za zajezitev podnebnih sprememb kršene različne temeljne pravice. Med drugim so zapisali, da zaradi vedno višjih temperatur težko spijo, se zberejo in gibajo na prostem. Šola enega izmed njih je morala zaradi gozdnih požarov za nekaj časa zapreti svoja vrata, saj je bil zrak preveč onesnažen. Negativen vpliv je posebno izrazit pri tistih, ki se spopadajo z astmo in s sorodnimi zdravstvenimi težavami.
Ne želijo denarja, ampak dolgoročne spremembe
Šesterici pomaga mednarodna neprofitna nevladna organizacija Global Legal Action Network (GLAN), obenem pa so zagnali spletno kampanjo za zbiranje sredstev, ki je bila zelo uspešna. Cilj tožbe sicer ni priti to finančne kompenzacije za škodo, ki so jo utrpeli zaradi podnebnih sprememb. Mladi imajo precej daljnosežnejše načrte. Želijo namreč, da države, ki jih tožijo, končno ukrepajo in sprejmejo resnično učinkovite ukrepe za zajezitev globalnega segrevanja. Upajo, da bo odločitev sodišča spodbudila večje gibanje, saj verjamejo, da ostajajo pravna sredstva, ki so na voljo, pri spodbujanju sprememb za ustavitev globalnega segrevanja v veliki meri neizkoriščena, posebno na ravni evropskih institucij.